■niuimmmuaiiiiiiiiiiiiuNimiiminiiiiinmiinuiiiiiiiiiiDiimimraB^
ADVERTISE IN 1 THE BEST	I
SLOVENE NEWSPAPER I
Commerical Printing of I	All Kinds	I
............................................................niiciimiiiiiiiininiitiiiii
E d ifc A t S I f NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCI V AMERIKI
jiiiiiiiiHHiiiniiimiaiiiiiiimiiriimiiiiiiiiniiiitiiiiiiiHiiitmmitnnniimmo^'
i	OGLAŠAJTE V	I
i	NAJBOLJŠEM	I
i	SLOVENSKEM	I
i	ČASOPISU	i
i i s	^	o
I Izvršujemo vsakovrstn« | I	tiskovine	|
rjiiniiiiMiiniiiniiiiiiinminiii[iiniiiiiniiiiit3miiiiiiiioinimiiiic3iiiiiiiimi=
VOL. XXXVIII.—LETO XXXVIII.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 5, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 66
^lARY PKUSNIK
Kakor smo včeraj poročali, je preminila po dolgi bolezrii na svojemu domu poznana Mary Prusnik, rojena Rupar, stara 79 let. Stanovala je zadnja leta na 23101 Chardon Rd., preje pa je družina dolgo let bivala v collin-Woodski naselbini, kjer je tudi bila aktivna. Doma je bila od sv. Andreja št. 7, škof ja loka na
SESTANEK ŠTIRIH NAJ SE VRŠI ZA VSAKO (ENO!
WASHINGTON, 4. aprila—Sedaj, ko je svobodna in oborožena Zapadna Nemčija v evropskem zapadnem bloku gotova stvar, je mišljen sestanek najvišjih predstavnikov štirih velesil. Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, dobil drugo podlago. Sovjetska zveza je pod zunanjim ministrom Molbtovom kot nosilcem sovjetske zunanje politike vrgla vse karte na mizo, da prepreči oborožitev Zapadne Nemčije. V tej politiki je propadla. Ali naj bo to dejstvo taka ovira, da do sestanka sploh ne pride? Računajo s tem, da je Sovjetska zveza še vedno naklonjena ideji sestanka štirih, da pa bo na tem sestanku odklonila vsak razgovor o nemškem vprašanju.
Senator Walter George, ki је^
načelnik zunanjepolitičnega odbora v senatu, je bil prvi, ki je za
Gorenjskem, kjer zapušča večj Ameriko predlagal sestanek šti-sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 50 let in je bila članica društva Mir št. 142 S.N.P.J., društva Collinwoodske Slovenke št.
22 S.D.Z., podr. št. 10 S.Ž.Z. in Oltarnega društva Marije Vne--bovzete.
Tukaj zapušča soproga John,
doma iz Devica Marije Polj pri Ljubljani, štiri otroke: Mrs.
Jennie Fonda, August J., Mrs.
Alice Delly in John, pet vnukov,
Nečaka Rev. Fr. Aloysius Rupar in Več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev ^larije Vnebovzete ob 9.30 uri in lato na pokopališče sv. Pavla Chardon Rd.
Robert f. miller
Po desetdnevni mučni bolezni umrl v Euclid-Glenville bol-l^isnici Robert F. Miller, star 40 stanujoč na 640 E. 162 St.
let,
^ojen je bil v North Carolini in delal pri .Fisher Body Co.
ukaj zapušča soprogo Rose, ®3ena Medveš, sinova James in obert, hčer Mrs. Patricia Gil-sestro Mrs. Leona Boyd v r ^ .^Idge, Tenn., in druge so-° nike. Pogreb se vrši v sredo ^opoldne ob 1.30 uri iz pogreb-ega zavoda Joseph žele in sino-^',^'^8 E. 152 St., na Lake View
pokopališče.
Ponovno v bolnišnici
V Cleveland Clinic bolnišnico ^ je moral ponovno podati Mr. Д ton Stražišar iz 14902 Thames ^^e. Prijatelji ga lahko obiščejo, pa želimo skorajšnjega
okrevanja.
rih. Tudi senator George računa s tem, da bo Sovjetska zveza odklonila razgovor o nemškem ■*'prašanju. P o le g nemškega vprašanja pa je v svetovni politiki toliko nerešenih točk, da bo za dnevni red tega sestanka dovolj materiala na razpolago. Gre za za spor med celinsko Kitajsko in Formozo; gre za usodo raznih otokov. Če naj bodo eni ali drugi napadeni, so ti napadi lahko povod za vstop v pravo azijsko vojno.
Razočarana Japonska
Nova japonska vlada je že večkrat naglasila, da hoče obdržati z Združenimi državami dobre politične in gospodarske zveze. ta politika pa je ne bo ovirala, da ne bi iskala dobrih zvez tudi s Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko. Japonska vlada je bila sklenila, da pošlje svojega zunanjega ministra Ma-moru Shigemitsu v Washington. Vse je bilo pripravljeno za odhod ministra, ko je ameriški državni tajnik John Foster Dulles sporočil japonski vladi, da do sestanka z japonskim zunanjim ministrom v Washingtonu ne more priti in če naj pride kas neje, da bo že javil. V Tokiu so bili razočarani.
PODPORE UNIVERZAM
Ameriške visoke šole so dobile v zadnjih dveh letih $101,351,000 privatne podpore. Največ je dobila znana univerza Harvard in to $12,005,000, za njo pa univerza Texas. Med visokimi šolami, ki bi dobile izdatne privatne podpore, Cleveland ni omenjen.
Nazaj kot komunistka
v New York se je vrnil iz Kitajske, kjer je študiral, zdravnik Malcolm Berson. Kitajci so ga bili zaprli, obsodili, češ, da je ameriški špijon. Po prestani kazni so ga vrnili nazaj v Ameriko in je Berson ob prihodu na vsa usta vpil, da je kazen zaslužil, da je bil špijon in da je grešil zoper ljudsko demokracijo.
Istim potom se je vrnila v San Francisco Adele Rickett. Njen mož Walter Rickett še sedi v kitajskih zaporih. Tudi Adele Rickett je navdušena pristašinja sedanjega kitajskega režima. Tudi ona je bila obsojena in je kazen odsedela. O svojem možu pravi, da je zakrivil več kot ona, zato niora dalj сава sedeti. Ko je prišla v San Prahcisco, je bilo vse preskrbljeno,. da ni mogla dati nobenih izjav in so jo hitro odpeljali na dom njenega sorodstva.
NAJBOLJŠE BO, DA SPLOH NE TELEFONIRAMO!
New York se je v Ameriki najbolj pritoževal nad tajnimi telefonskimi prisluškovalci. Tudi v ameriškem kongresu so se zdramili in odredili zaslišanje, kaj je na stiari. Pojavil se je Bernard Spindel, ki je specialist v sredstvih, ki pripomorejo, da se lahko prlslužfeuje telefonskim razgovorom in je v spodnji zbornici povedal:
Smo v dobi, ki se imenuje elektronska. Ni treba, da imamo s telefonskimi žicami ali kabli kake direktne zveze. Nevidna kontrola telefona pomaga, da lahko prisluškujemo telefonskim razgovorom. Celo po sobah, kjer imamo telefon, lahko to preskusimo. Slušalka je lahko obešena, pa vendar ta nevidni aparat odkrije, kaj kdo na nasprotni strani govori.
Imeli bomo v rokah malo pripravo dolgo osem Inčev, pa bomo lahko v daljavi sto do tristo jardov prisluškovali razgovoru dveh oseb kje na plaži ali na čolnih.
Razgovor v kongresu se bo dal kakor na gramofonske plošče po različnih .tehničnih metodah, slišal pa se bo na daljavo dvajset milj.
Člani kongresa In člani odbora so bili tako presenečeni, da so, ker je bilo zaslišano ravno pred velikonočnim tednom, raje sejo zaključili, pa'SO Spinđla povabili, da naj pride nazaj enkrat po praznikih. Vsaj za praznike hočejo imeti mir. Toda član odbora Peter Rodino, demokrat Iz New Jersey, je na koncu seje le pripomnil, da bo najbrže edino sredstvo zoper moderno tehnično prisluškovanje f to, da bomo molčali. In sploh ne govorili več . . .
BOLJE KASNO KOT NIKOLI
V Madisonu, Wis., je Virginia Ahrens bila pred osmimi leti na kupovanju, in je v trgovini pozabila svojo denarnico, v kateri sta bila dva dolarja, poleg nekaj privatnih papirjev. Te dhi je nepričakovano dobila poštno pošiljko, v kateri je bila njena pred osmimi leti izgubljena de-| Dearborn, Mich., ter Mr. in Mrs.
LETO 1955-REKORDNO LETO V VSEH PANOGAH AMERIŠKEGA GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Zadnje vesti
Oblačno bolj gorko vreme kot!
seveda, ce ne bo vojne in ne velikih stavk
WASHINGTON, 4. aprila—Ko so zbrani podatki ob
včeraj bomo imeli danes. Naj- p^vem tromesečju leta 1955 in se lahko opazuje sedanja
višja temperatura bo 60 sto- gggpgtendenca, je gospodarska napoved za leto
pin j, najnižja 45 stopinj.	11955 ta, da bo to leto pomenilo rekord v gospodarstvu.
Včerajšnja vremenska napo-	' ^	Г,	. .
ved o snegu vzhodno in zapadnoiGospodarska delavnost se bo v mesecih: aprilu, maju, ju-
od Ohio se je uresničila. V New:»iju—še dvignila. Tretje tromesečje: julij, avgust in sep-England, Mass., New Yorku, tember bo morda v znaku rahlega gospodarskega zastoja, Connecticutu je močno snežilo in'se bo pa na jesen to življenje dvignilo do novih višin. Našo se ljudje spraševali odkod podedujejo tudi, da bo brezposelnost ostala na dva mili-pojav v spomlad. Zapadlo je	pol delavcev, da se bodo zvišale plače, s tem pa
ponekod do 18 inčev snega. 1 Mnoge ceste so bile zaprte za promet, mnogo šol pa za pouk j zaprtih. Isti pojavi so bili na za-i padu od Ohio, predvsem v Mon-! tani, Wyoming in Colorado. Javlja se, da je v neposredni zvezi s j snegom in mrazom umrlo osem ljudi.
Danes zjutraj so se vneli gozdovi v severo-vzhodnem delu North Caroline. Na pomoč je prišlo tudi vojašt\'o, da ogenj vsaj omeji. Ceni se, da gre za največji gozdni požar, ne samo v North Carolini, marveč v zgodovini Amerike sploh.
Danes volijo v Chicagu župana. Mesto je zelo razgibano. Oba kandidata izhajata iz demokrat-1 ske stranke—prvi je uradni kan- j didat, drugi je bil demokrat, pa i kandidira na republikanski listi. Oba kandidata napovedujeta i zmago.	I
tudi dohodki posameznika.
Posamezne stroke:
Glasilo ameriške industrije je-j 750,000 novih svežih delovnih kla Steel Magazine napoveduje,! moči. Ce pa se bo zmanjšala
da se bo kapaciteta produkcije jekla letos izrabila do 95 odstotkov. Največ povprašuje po jeklu industrija avtomobilov, o kateri se zdi, da je njena produkcija tudi na višini. Ta višina produkcije bo trajala na vsak način skozi dobo prvih šestih mesecev
ameriška vojska, bodo vojaki, ki se vrnejo v civil, iskali delo. Tako bo na delovnem trgu še to leto en milijon svežih delavcev.
Ce jih hočemo zaposliti, se mora produkcija zvečati za osem odstotkov nad produkcijo iz leta 1954. Ameriški kapital napo-
1955. Morda celo leto; če pa bo! veduje le tri odstotno povišanje v drugi polovici nekaj upadla,, produkcije. Jasno pa je, da to ne bo ta upadec pomenil kake
gospodarske motnje.
Ko gre za ameriško industrijo jekla, naj pripomnimo, da je njena kapaciteta, če se izrablja sto odstotno, sposobna, da produci-ra na leto 120 milijonov ton jekla, ali več kot ves ostali Isvet skupaj.
Ko gre za industrijo avtomobilov, tudi drži, da je njena produkcija v prvih treh mesecih le-
__; tošnjega leta pomenila višek. V
Včeraj je imel Winston! industriji avtomobilov delajo na-СћигсћШ v Londonu izredna go- ^urno delo. Pristaviti pa morasta, namreč britansko kraljico "^«' so v kongresu izmzih se-Elizabeto in njenega moža, voj-l "^^orji in poslanci, ki študirajo
votlo Edinburgh. Na večerji je i P«lo^aj, bojazen, da se zna na je
bil dalje maršal Montgomery, pa
I sen ali proti koncu leta kolo obr-
Na, obisku
V Clevelandu so se mudili koncem tedna naša večletna na-ločnica Mrs. Mary Rant iz
Razdejanja potresa na Filipinih
Prvo poročilo o človeških žrt-potresa, ki je zadnje dni ^&zsajal na Filipinih, je bilo—
^ mrtvih. Seveda so poročila •opozarjala na to, da ta številka dokončna. Dokončno število ^tvih je sedaj ugotovljeno s mrtvih, pogrešajo pa še ved-? ljudi. Najmanj 300 je la-j najmanj 12,000 je posta-® brezdomcev. Samo žetev bo pela škode, ki je ocenjena na jnilijonov dolarjev, koliko pa
stavbah, bo splohi pristanišče. Tam se nahaja-pf ^Sotoviti. Potres je divjal| jg ameriške zasedbene čete. Ko Visoko število žr-j jg blagajnik vojaškega oddelka vj , pripisovati dejstvu, da je| vozil svoj avtomobil, v katerem
Drespnptil nvoKiTrolafvn v ;___i	_____
napravila precej škode, ocenjeno na $3,500,00p. Oživel pa je turizem. Z vsemi prometnimi sredstvi, ki so na razpolago, je prva dva tedna po izbruhu vulkanov prispelo na lice mesta čez deset tisoč radovednežev, ki so hoteli videti žrela novih vulka nov.
narnica in točno dva dolarja ter vsi pogrešani privatni papirji.
CEPLJENJE ZOPER
POLIO
Vsi znaki kažejo, da se je ceplenje s cepivom, ki ga je iznašel dr. Jonas Salk zoper polio obneslo. Lansko leto je bilo cepljenih na spomlad 440,000 šolskih otrok, letos bodo v aprilu cepili devet milijonov šolarjev prvega in drugega razreda. -У okraju Fairfax, Va., so cepili 2,300 otrok in le ene deklica je obolela na poliu, a ga je pregnala brez hudih posledic.
Louis Urban iz Detroita. Včeraj so se zglasili v našemu uradu ter lepo pozdravljajo svoje prijatelje in znance, katerih niso mogli obiskati.
povišanje ne bo zadostno, če damo dela in kruha prebivalstvu, ki narašča in če naj višamo ali pa vsaj zdržimo današnji standard življenja.
Posebej—stavbe
Če točno pregledamo stavbeno- dcifivnost v prvih tith mesecih leta 1955, potem je po poročilih federalnega tajništva za trgovino in za delo, na višku. Samo v mesecu marcu je šlo za gradbeni kredit $2,900,000,000. Če bo šlo z gradbeno delavnostjo tako naprej, potem bomo letos zazidali $41,000,000,000 ali deset odstotkov več, kakor pa leto 1954, ko smo zazidali $37,250,-000,000.
tudi glavni politiki iz konserva-i "^ti in je pričakovati velik upa tivTie in delavske stranke. Večer-j	^ produkciji avtomobi
ja naj bi bila za Churchilla po-1
slovilna večerja, ko zapušča me- Stavbe in investicije sto predsednika britanske vlade.	; stroka kot kažejo prvi trije me-j
--j seci, višja in bolj delovna, kot pa';
V Moskvi je bila prireditev na| v vseh dosedanjih letih. Ameri-i čast madžarski delegaciji, ki je; kanci silne vsote izdajajo za na-.
TATOVI POVSOD
Pusan je južnokorejsko mesto
presenetil prebivalstvo v ki je zbegano bežalo, ka-
mor
je vedelo in znalo.
oh	Havajsko otočje je
'skala druga naravna nezgo-, so se pojavili novi vulkani, ' so pustili za seboj privlačne pravne pojave, da so vrhovi hri-
odprti. Lava, ki so jo bru-
hali
je imel tudi čeke za ameriške vojake, je na križišču moral svoj voz ustaviti. Ta kratki čas so izrabili trije mladi JCorejci in iz avtomobila odnesli čeke za vrednost $7,426. Vojak na avtomobilu jih je imel v posebni vreči
Iz bolnišnice
Mrs. Frances Zgonc se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice na svoj dom na 19530 Kenwood Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in darila ter voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu.
vulkani, jc
Policija je hitro stopila v akcijo in prijela tri mlade tatiče in se ji je posrečilo, da jc še rešila poljedelstvu $5,000.
Iz Euclid-Glenville bolnišnice se je vrnila domov Mrs. Mary Walter, 20351 Naumann Ave. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, voščilne kartice in darila, ki jih je prejela. Želi vsem vesele velikonočne prazni ke. Še vedno se nahaja doma pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo.
Včeraj se je zglasila v našemu uradu naša naročnica Mrs Frank Oblak iz Little Falls, N. Y., in sicer v družbi svoje sestre Mrs. Uršule Branisel iz Trafalger Ave. Mrs. Oblak je prišla semkaj na kratek obisk, včeraj pa ste se s sestro podale na obisk brata Mr. John Stražišar v Barberton, O. Radi premalo časa tukaj, ji ni bilo mogoče obiskati vseh znancev in prijateljev, katere pa vse lepo pozdravlja in želi vsem vesele velikonočne praznike.
Žalostna vest
Mr. Antoji Logar, 980 E. 74 St., je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je v visoki starosti 93 let umrl ljubljeni oče Andrej Logar. Bival je v vasi Poštenje, fara Trnovo pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Pred dvemi leti ga je sin Anton obiskal v domovini in tedaj je bil še čvrst in korajžsn. V domovini zapušča dve hčeri: Ivano poročeno Bettini, in Marijo poročeno Valenčič, tukaj v Clevelandu poleg sina Antona tudi sina JosejA Logar, v Argentini pa sina Rudy. Bodi pokojniku lahka domača gruda!
prišla v Moskvo, da proslavi oklic socialistične republike na Madžarskem. Prireditve se je udeležil tudi Georgij Malenkov, je torej živ.
kup novih hiš, pohištvo in za go-i spodinjske potrebe.
Ko gre za splošne investicije, nove tovarne, nove stroje, je za leto 1955 napovedano, da bo
--' i ameriški kapital vložil v nove
Kitajska vlada je odstranila! tovarne in nove stroje kar 27 mi-z važnili položajev v komunistič-1 lijard dolarjev. V letu 1953, ki ni stranki tajnika za Maočurijoj je bilo znano kot dobro leto, so in za vzhodno Kitajsko. Prvak j bile te investicije malo višje in stranke v Mančuriji, z imenom! to za 1,300,000,000 dolarjev.
NA VRSTI SO KMETJE
MOSKVA, 4. aprila—Nikita Kruščev, glavni tajnik komuni-
Tudi to drži, da je stavbena! etične stranke je najavil, da bo
šlo "na deset in deset tisoče posebno izvežbanih delavcev stranke in vladnih organizacij na kmetije, da bodo . tam nadomestili upravnike teh kmetij, ki so krivi, da je kmetijska produkcija zaostala." Če bo šlo na kmetije deset in deset tisoče v novih ljudi, bo iz teh kmetij odšlo na de-
Kao Kang, je nato izvršil samomor.
Gre za prvo veliko komunistično čistko v lastnih vrstah. Washington pa je na te vesti dal edini kratek komentar—nič posebnega—v nemilosti sta bila oba politika že eno leto.
set in deset tisočev starih. Kam? Tega Kruščev ni povedal.
Ali bo dovolj surovin?
Važna je železna ruda. Združene države cenijo, da znašajo njene rezerve 84,580,000,000 ton, ena tona ima 22,046 funtov. To bi pomenilo, da, če porabimo na leto 140,000,000 ton železne ru de, bi bili z železno rudo zalo j ženi za 600 let. Toda na neka] RAK V CLEVELANDU ne smemo pozabiti, da se v mo-Ko zbirajo prispevke za pobi-| dernem standardu življenja veča janje raka/V območju Clevelan-, raba kovin vseh vrst! da, objavljajo tudi, da je lansko; In zaposlenost?
leto umrlo na raku v Clevelandu Leon Keyserling je bil za časa 2,800 ljudi. Na splošno rak v ka- predsednikovanja Harrya Tru terekoli obliki obišče enega pod mana njegov glavni gospodarski vsakih štirih Amerikancev. svetovalec. Leon Keyserling misli, da sta popolna zaposlitev in popolna produkcija medsebojno povezana. Keyserling računa s tem, da je trenotno v Ameriki štiri milijone brezposelnih, bodi-
79. rojstni dan
Splošno poznani Mr. John Lo-kar 3t., 26301 Zeman Ave., je praznoval 2. aprila svoj 79. rojstni dan. Številni prijatelji mul si, da delajo le nekaj dni v ted-želijo še mnogo let srečnega in nu, ali pa so pravi brezposelni.
Delnice naprodaj
Direktorij Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. je sklenil, da se zopet da v prodajo delnice. Vsako društvo lahko poseda do $300.00 vrednosti delnic, posamezniki po , do $100.00 vrednosti.
Prestala operacijo
Mrs. Joseph Miklus iz 3479 W. 63 St. se nahaja v Lakewood bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Prijatelji jo lahko obiščejo mi ji pa želimo, da bi se kmalu zdrava vrnila na svoj dom.
Dovršil službo
Po 19-mesečni službi se je vrnil iz Nemčije v civilno življenje Cpl. Daniel Kastelic, sin Mr. in Mrs. Anton Kastelic, 15303 Lucknow Ave.
Preselitev
Mr. in Mrs. Anton Marn sta se te dni preselila iz Donald Ave., kjer sta bivala dolgo let, na 18615 Neff Rd. Njuna telefon-
zadovoljnega življenja.
Ameriški trg se letno pomnoži s ska številka je; KE 1-7752.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
a
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRlFriON RATES — (CENE .NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven musta):
For One Year—(Za eno leto)__________$10.00
t or Six Months—(Za šest mesecev)____б.Ои
tor Three Months—(Za tri mesece)______4.1)U
l! ox Caitacia, Europe and Otner f oreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)
or bix Months-—(Za Jeat mesec£v) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.0(y _ 7.UI _ 4.St'
Lmeiea an Second Cla&j Matter April Z6th. 191« at the Post ОШсе ai Cleveland, unio, unger (tie Act of Congress of March 1У7У.
poroka med usa in med nemčijo
(

Združene države in Nemčija so se udeležile prve in druge svetovne vojne, seveda, kot sovražni državi.
Ameriški predsednik Wilson je hotel obdržati Ameriko v prvi svetovni vojni v nevtralnosti. Pritisk od strani Francije in Velike Britanije na Ameriko, da nastopi zoper Nemce, je bil ogromen. Toda šele, ko so Nemci začeli z brezobzirno vojno s podmornicami, ko so potapljali ameriške ladje, ameriško blago in ameriško življenje, je posegla vmes tudi Amerika.
V drugi svetovni vojni je bila Ameriki vojna napove-
Daleč vstran od tega, da bi obujali sovražne spomine!
Mi smo v naših vrsticah, ko smo opisovali Nemčijo in njene sosede, stalno trdili, da je ameriška soudeležbo pri reševanju raznih sporov okrog Nemčije naravnost potrebna. Sicer da tam ne bo nikoli miru. V nemških očeh so vedno sporne meje, ko gre za nemško prodiranje proti vzhodu, seveda na račun Slovanov. Sporne so nemške za-padne meje, ko gre za Francijo in Belgijo. Samo Amerika s svojo gospodarsko vojaško in politično močjo, če bo gledala res z ameriškimi očmi, to je, po znani,—"da tujega nočemo, svojega ne damo," lahko mirno in zadovoljivo reši vsa ta mejna in narodnostna nemška vprašanja. Ce je torej Amerika v isti družbi kot sedanja Zapadna Nemčija, upamo, da se bo Amerika te svoje vloge zavedala.
Ko pa gre za novo politično zvezo, se nam zdi, da je le nekaj novega tudi na nemški strani, ko Nemci gledajo na Amerikance.
Amerikanci so bili Evropejcem malo poznani. Ne duh Amerike, ta posebno ne, ne njena družba, ne ameriška tehnika s produkcijo. Ta trditev drži. Mi Slovenci se le spomnimo kako so gledali na Ameriko tam doma v starem kraju, seveda popreje, ne sedaj po drugi svetovni vojni, ko se vsakdo, če ima le kakega znanca tu, obrača nanj s prošnjami. Enako so bili razpoloženi Nemci. Ko gre za Nemce v takem razpoloženju, moramo osvetliti posebno okolnost, da so Nemci politično vzeto |cot državen narod pravzaprav mlad narod. Združili so se v eno državo Nemčijo šele leta 1871. Ce sedaj vzamemo v poštev posebno nemško kri, nemški značaj, ki rad komandira, pa tudi rad uboga; ki je nadut kadar mu to kaže, ki pa se ukloni, če je pač prilika taka. Toda vedno nekam vzgojen z megalomanijo, da so Nemci prvi narod na svetu.
Ce priznamo, da se je tudi Nemčija gospodarsko tudi silno dvigala, da je postala prva industrijska država Evrope, na tehniki enako prva v Evropi—potem nam bo ra-zumljivo, da so ti Nemci gledali na Amerikance navzdol "izpod oči."
Druga svetovna vojna jim je odprla precej razgleda
po Ameriki. Ne samo, da so na svoji koži okusili ameriško
tehniko v orožju; saj so iz dneva v noč in iz noči v dan
lahko opazovali na svojem nebu ameriška letala, končno
pa videli ameriškega vojaka na svojih tleh, to pa z vsem orožjern!
Toda Zapadna Nemčija je mogla vsaj do neke globine spoznati Amerikanca, ki tudi rad pomaga. V prvi vrsti ko je pomagala Amerika kot država, saj je dala Zapadni Nemčiji skupne pomoči v vrednosti štiri milijarde dolarjev.
Zmagovalec v vojni je bil torej velikodušen do premagan-
ca v vojni!
Drugič—Nemci so imeli Amerikance, trenotno jih seveda še imajo, med svojo sredo. Še nikdar ni bila nemška гегпЦа tako dolgo okupirana po kakern tujcu, rned njimi tudi po Amerikancu, kakor je bil to slučaj po drugi sve-tovni vojmu /Imenske vojaške družine so se v amerGki zoni Ziipadne Ifen^čije več kc)t ud()mačile. IVemci s() torej irnei ovo j prilike, da spoznajo Amerikanca kot sovraž-Л/1 t	sodelavca in družabnega človeka. Se več!
fWorda	схЦи arw-stno %)п)јеИ vehke dr&rvne
fcwrme, ki so d()letele Zetpadno IVemčijo, so p,a t)ile posnete 1%) aiTusruskern i/zorcu. Irnenujnio z()pet ameriški biser svo-t)osc,n \^rhovnq zvezno sociišče, ki lahko vsak zakori četiidi praiw,vi!)jav4io s]prejet, progkisi za neveljavriega, ker je pro-tiustaven. Tudi na drugih poljih demokracije so Nemci posneli Amerikance.
Amerika je z Nemci trdno povezana. Morda bo ta zve-1 za pomenila preobrat tudi v nemški zgodovini. L.C. '
s po+ovanja v domovino
NA LADJI "QUEEN MARY" —Pišem vam iz ladje "Queen Mary." Obljubila sem prijateljem in znancem, da bom poročala kako bom potovala, ker bo mogoče nekatere znimalo, posebno tiste, ki letos nameravajo potovati v domovino z večjo prtljago.
Iz Clevelanda sem odpotovala 15. marca, ob sedmih zvečer. Na kolodvoru sem se težko poslovila od prijateljev in znancev in od moje sestre Rose Stranzar. Malo težko mi je bilo ko sem bila sama za na to dolgo pot. Na vlaku nisem spala vso noč, zjutraj ob sedmih smo pa prišli v New York. Takoj sem vzela taksi, da me je z prtljago odpeljala na postajo Cunard linije pri morju. Tukaj sem morala vse urediti radi mojega velikega kufra, ki sem ga poslala tri dni predno sem sama odpotovala iz Clevelanda. S tem nisem imela nobenih sitnosti. Prtljaga je tehtala nad 70 kil in sem plačala $25.65 prevoznine.
Ladja bi morala odpluti ob 11.30 uri, ker je bila pa gosta megla, smo odrinili šele po tretji uri popoldne. Prvi dan je bilo morje prav mirno, že drugi dan se je začela ladja hudo nagibati iz leve na desno. Pogledala sem skozi okno in videla valove, ki so bili veliki kot gore. V takem slučaju se ni prijetno voziti na morju. Če si na nogah, te meče sem in tja kot pijanca. Tako je tudi mene, da se mi je že kar za malo zdelo, saj ^e več dni nisem pila žganja—zdaj me pa tako prematava morska vožnja.
Danes je soboto in nadaljujem s tem pismom. Morje je za spoznanje bolj mirno. Že prvi dan na ladji sem se prehladila, zadnja dva dneva sem bila zelo bolna, da sem le ležala v postelji. Kar sem hrane zavžila, ni ostala v želodcu. Dobro, da sem imela pri sebi dovolj aspirinov. Te mi je dala Mrs. lic za na pot. Hvala ti za to, Frances!
Do sedaj še nisem srečala nobenega Jugoslovana na ladji. Največ je Angležev, Italijanov, Mehikancev in mladih žena Amerikank, ki gredo v Nemčijo obiskat svoje može, ki so v službi pri vojakih.
Mehikancev je sto po številu. Ti gredo najprvo v Holandijo, nato v Francijo, od tam pa v Španijo, kjer imajo svojo kon venci jo. S temi ljudmi se ne mo rem dosti pogovoriti, ker le malo ali nič ne govorijo po angleško. No, pa vseeno bo kmalu čas minil in enkrat v ponedeljek se nadejam, da pridemo v Cher bourg. Ker smo šli iz New Yorka več kot tri ure kasno, me skrbi, da bom mogoče radi te zamude zamudila v Parizu večerni vlak in tako bom morala čakati drugega, ki odpelje iz Pariza vsaki dan ob osmih zvečer.
Predavanje po seji
EUCLID, Ohio—V sredo, 6. aprila se vrši redna mesečna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Po seji ob 8:30 uri bo nam predaval dr. Kralik, direktor Department of Cardiovascular Surgery, o bolezni na srcu, njenem delovanju in posledicah.
Seja se vsled tega prične ob 6. uri zvečer, da bo gotova pravočasno, ker predavatelju ni mogoče čakati. Mrs. Mary Svetek nam ga je preskrbela in nam ga bo tudi predstayila.
Da pa ne bo govoril praznim stolom, se prosi članice, da se odzovete polnoštevilno.
Prosi se tudi vse tiste, katere imate za plačati asesment, da to storite. Hvala.
E. Matko tajnica.
Toliko za danes. Ko pridem v Slovenijo, vam bom zopet pisala kako bom rajžala po železnici in kako se bom imela doma v Sloveniji.
Vas Ijam.
vse prav lepo pozdrav-
Jonnie Dagarin.
Položaj v bakru
Mnogo naših prijateljev dela po industrijah bakra. Lahko so videli, da bakra primanjkuje. Položaj na svetovnem trgu bakra je pač ta, da je v rudnikih v južno ameriški republiki Chile, ki so najbogatejši na svetu, stavka. Vlada Chile tudi računa s tem, da bo zvišala cene bakru, ki prihaja k nam.
V Ameriki je cena surovini bakra 33 centov za funt. V Veliki Britaniji pa 46 centov. Baker je dragocena kovina. Rabi se povsod. 46 centov za funt bakra v Londonu, je za producente bakra bolj vabljiva cena, kot pa 33 centov v Ameriki. Gre za gospodarsko vprašanje ali bo železni zakon o ponudbi in povpraševanju prisilil, da se bo cena bakru v Angliji znižala, ali pa, da se bo zvišala cena bakru v Ameriki. Povpraševanju po bakru v Ameriki je zelo veliko.
Malenkov je živ!
Zadnja poročila iz Moskve javljajo, da se je bivši predsednik sovjetske vlade Georgij Malenkov zopet pojavil v. Moskvi. Malenkov je podpredsednik sedanje sovjetske vlade, v njej je pa tudi aktivni minister, ki vodi ministrstvo za električno energijo in elektrarne. V tem svojstvu je menda obiskal elektrarrte v v okolici pogorja Urala, je bil torej res odsoten iz Moskve, pa so nekateri to odsotnost razlagali tako, da Malenkov sploh ni v€Č živ.
RAZPRAVA SHEPPARD
Prizivna razprava v zadevi Shepparda Samuela je razpisana na 23. m^ja. Njegova obramba, ki se naslanja na podano mnenje profesor ja Kirka iz Californije, operira dalje, sedaj s tem, da je bil morilec pokojne Marilyn Sheppai-d levičar, kar Samuel ni; dalje, da je bil spolni pohotnež, ki je dne 4. julija lanskega leta vdrl v spalnico Marilyn Shep-pard, medtem, ko je Samuel Sheppard spodaj v družinski sobi sam spal.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
RAZVALINE MESTA INKOV
Ameriški potapljač William Mardori iz Chicaga je v glavnem mestu Bolivije La Pazu izjavil, da je naletel na dnu jezera Titi-caca na razvaline potopljenega mesta Inkov. Dno tega velikega jezera na meji med Bolivijo in Perujem je raziskoval celih 23 dni. Med polotokom Esčco in otokom Encantada (Začarani otok) je baje naletel na razvali-] ne mesta Hiopata, ki je razcveta-i lo približno 200 let pred našim ' štetjem. Razvaline so baje 11 m ! globoko pod vodo, pokrite z de-—Tovariš natakar, vaši	blata. Potapljač bo
Iti sojpa rc8 snaiTUijhni.	I "»-daljcval raaiskiive v juliju. IVa
,dnu jezera je našel kose loncev, —Da, pozabil sem vam pove-' vaz in druge posode prastarega dati, da so iz majhnih prašičev.plemena Inkov.
ZNAŠEL SE JE
Sprava naše hrane.
Svet napreduje tako naglo, da je človek skoro v zadregi, na katero polje bi se djal. To se pravi, kaj bi bil največji znak našega napredka. V zraku vidimo ero-plane, ki brze kakor človeška misel iz kraja v kraj. Imamo radio in televižen, vse to in še polno druzega je pred nami in skoro vsaka stvar posebej zasluži, da bi jo imenoval največjo in najimenitnejšo iznajdbo. Imamo produkte kemije, vitamine in kalore—imamo—pa kaj bi našteval. Kamorkoli se človek ozre, povsod najde nekaj novega, nenavadnega.
Če bi vas zdaj vprašal, kaj bi vi imenovali največjo iznajdbo, bi gotovo iskali in našli kaj posebnega. Začudili pa bi se, ko bi vam kdo imenoval navadno kanglo. Veste, tisto kanglo, kateri pravi Anglež "can." Malo se boste ustavili in pomislili, kaj to pomeni. Čisto navadna železna kangla, pa da bi bila to kaka posebnost ? Poglejmo malo v preteklost, sedanjost in bodočnost te naše kangle, potem boste pa presodili, ali je vredna tega pisanja ali ne. Torej začnimo.
Vsako leto kupijo naše ženske nad devetnajst milijonov kant, v katerih je vsa mogoča hrana. Lepo osnažena, kuhana in zaprta tako, da imate hrano, kakor 'bi jo bili natrgali na svojem polju. In kaj vse pride v te kangle ? Je preveč, da bi vam našteval. Dovolj je, če vam povem, da de-vajo v kangle več kakor štiri sto različnih stvari, ki spadajo k naši hrani. Če bi kdo vagal vso hrano v kanglah, kar jo pokupimo v teku enega leta, bi našel nekaj nad dvajset bilijonov funtov. In koliko izdamo v teku enega leta za to hrano v kanglah? Dve in pol milijardi dolarjev. Da kupimo toliko živeža v kanglah, moramo imeti pred vsem gotove tovarne, katerim pravijo ljudje "Canneries." Teh posebnih tovaren je nekaj nad tri tisoč petsto v naših državah. Te pokupijo hrano na debelo in plačajo farmerjem nad bilijon dolarjev. Da so pridelali to hra no, je bilo treba nad pol milijona delavcev, kateri so zaslužili okroglo 235 milijonov dolarjev. Ni pa to vse. Zakaj poleg delavcev na farmah je zaposlenih na tisoče ljudij pri vseh mogočih tovarnah in transportih. Vzemimo postavim mesto Stockton, ki leži zapadno od San Francisca ter je znano kot središče za kananje hrane. To se pravi, da samo to mesto dobiva vsak teden v letu kak živež, katerega kana jo.
Ni pa vse za nas. Kakih poldrugi sto tisoč ton gotovih produktov gre v širni svet izven naših držav. Kam, bi radi vedeli? Na sto različnih krajev. Veste, koliko blaga gre iz mesta Stockton na leto? Tri in pol milijona zabojev. Človek strmi, kako se to vse opravi. In opravi samo zato, ker imamo—kanglo. Kaj to pomeni, vam bom dal samo eno primero. Naša Amerika ima okoli 65 milijonov kuhinj, koder se pripravlja človeška hrana. Kaj bi počele vse te kuhinje, če bi naenkrat zmanjkalo kangel? Kaj bi počel svet, če bi izginilo s kan-glami toliko nenavadnega živeža, kateri pride do nas samo v kanglah. Naša Kalifornija je znana kot dežela, ki prideluje več kot polovico vsega živeža, kar ga pride v kanglah na trg. Vse to se pridela v tisti veliki dolini, ki leži med gorami od severa do juga. Imenuje se Central Valley—. Ta ima kakih štirideset tovarn zaposluje nad 26 tisoč oseb leto in dan. Preservira in kana se vse, kar raste ifi kar je sposobno za našo hrano. Nekatere teh tovarn imajo samo en sadež, katerega ohranjajo in spravljajo na trg.'
Največji in najvidnejši med temi je znani tomato v vseh mogočih obhkah.
Hrana za kananje pride nekako tako po vrsti, kakor raste in zori. Recimo en izmed prvih sadežev, ki dozore, so znane "marelice" ali "apricots." To je zgodaj junija. Poprej pridejo delavci in pripravijo vse potrebno za tisti sadež, ki pride na vrsto. Potem so drugi — recimo vozniki trukov, kar vse zahteva dela. Marelice in drugo sadje ne čaka. Kadar je zrelo, gre kar hitro v tovarne—za vse drugo je bilo poskrbljeno poprej. Sadje nima nobenega posebnega dne, kdaj dozori, kakor imajo postavim la-stavke v Kapistrano. Farmer sporoči tovarni, da je sadje zrelo. Iz tovarne gre potem vest med ljudi in kdor ima kak kontrakt, gre na delo. Ko so končali delo z marelicami, počistijo stroje ter začno pripravljati tovarne za naslednji sadež. Sadeže v zabojih prepeljajo v skladišča, da so iz-poti, kadar pride nov sadež. Za marelicami pridejo na vrsto breskve.
Rabim besedo "kanati, kananje" in podobno. To pomeni, očistiti vse sadeže potem jih kuhati in spraviti v kangle. Na ta način se ohrani sadež tako dober, kakor je bil na polju, ko je bil potrgan ali izkopan, kakor je že. Kanati ali preservirati sadeže ali kar je—je dokaj stara iznajdba. Kakor mnogo slabega, tako je vojska tudi prinesla nekaj dobrega—namreč kananje. Zato moramo poseči nekoliko v zgodovino. V začetku devetnajstega stoletja je živel na Francoskem človek, ki je bil rojen pretepač. Ime tega človeka je bilo—Napoleon je sanjal nekako tako, kakor dobrih sto let kasneje znani Hitler ali zavaleni Muso—da bo podjarmil ves svet. Kdor se mu je upiral, je bil premagan od njega. Vse je izgledalo, da bo fes dosegel svoj namen. Vse, pravim, razven—hrane. Namreč prave in zdrave hrane. Njegovi vojaki so padali kakor muhe. Vzrok—? Ker ni bilo prave hrane. Njegovi vojaki so živeli ob slanini in kruhu, prekajenem mesu in podobnim. Manjkalo je dodatne hrane. In leta 1795 je francoska vlada razpisala nagrado 12 tisoč frankov tistemu, kateri iznajde, da se bo obdržala hrana sveža in zdrava.
Med drugimi se je zanimal za to nagrado tudi navaden kuhar Nikolaj Appert, ki je bil tako vztrajen, da je delal na preservi-ranju hrane celih 15 let. In prišel je na to, da se hrana obdrži užitna in zdrava, če se jo najprej dobro izkuha potem pa dene v posodo, ki je brez zraka. No, to je glavno pravilo vseh preserv vse do danes. Appert je kuhal na ta način hrano, potem jo zapiral v posebnih posodah, in prekuhal ter jo tako ohranil. Njegova navodila so rabili na ladjah. Našh so, da je bila hrana zdrava in tečna ter primeroma tako dobra in okusna, kakor če bi bila sveža. Tako jo bilo rešeno to vprašanje in Nikolaj Appert je prejel nagrado osebno od cesarja Napoleona leta 1809.
Rečeni iznajditelj Appert je leta 1810 izdal knjigo z naslovom "Umetnost in preserviranje vseh vrst živeža, živalskega in rastlinskega." Bila je edina knjiga te vrste in postala je ta-korekoč temelj vse današnje hrane v kanah. Skoro takoj se je ta iznajdba razširila na Anglijo. Zajeno je Anglež Peter Duiant iznašel posodo ali kanglo, narejeno iz železa in prevlečeno z cinkom. Začeli so jo izdelovati "na veliko." To pa nc smete zamenjati z današnjo produkcijo, zakaj v tistih časih je dober "plehar" izdelal na dan
le deset kangel. Potem je šla Appertova iznajdba tako-le naprej
1813 leta je vzprejela armada ta način preserviranja. Dve leti kasneje so poizkušali z ekspeai-cijo proti severnem tečaju. Leta laiY pa je to metodo prinesel v Ameriko William Underwood, ki je tudi postavil prvo tovarno v Bostonu. Leta 1825 je bil izdan prvi patent za kanglo, ki se ni več imenovala "cannister" ampak okrajšano "can." Tako so Angleži dobili novo besedo, katero lahko rabimo z enako pravico tudi Slovenci in drugi. Leta 1829 je Issac Winslow poizkušal kuhati koruzo s paro, kakor je danes. 1850 leta je bila zgrajena tovarna za hrano v New Yorku, New Brunswicku in Delaveru in prvi tomati so bili preservirani
V Pennsylvaniji. Leta 1861 je bila civilna vojska in začeli so dodajati vodi calcium klorid, da so dosegli višjo temperaturo v vodi. Leta 1874 je iznašel A. K. Stigers iz Baltimora tak lonec, ki se je mogel rabiti pod skom pare. Tako je postala ta iznajdba velika industrja. V le^ 1870 smo imeli v naših državah že nad sto takih tovarn. Tridese let kasneje pa že nad 1800.
V začetku našega stoletja so izboljšali marsikaj na ti ^izna] bi. Tako je prišla na trg posebna mašina, s katero se je jema koščice iz črešenj. Malo kasne^ je bila druga mašina na trgu, je lupila jabolka, rezala jib četrtine ali še manjše kose izrezala tudi sredico, koder pečki. Preserviranje je postaja^^ počasi vedno bolj popolno m zato, ker je prešlo v roke stro kovnjakov. V letu 1907 je bi ^ ustanovljena' organizacija^ National Canners Association # šest let kasneje je bil boratorij, kateri je bil posve^-e
samo izboljšanju preserviranja
Тч, laboratorij je v m'estu Stoc ton. Nedavno je izročil posebno pasto iz tomatev, ki^ marsikaj izboljšala v našemi zi Ijenju. Polagoma gre ta strija ne samo za izboljšanje ne same, ampak tudi pijače.
To bi bila nekaka zgodovin^
Vse y
modernega preserviranja. v
danes v kanglah koder je
bolje spravljeno in shranjGi^^
Zato ni prav nič čudnega, da
navadna kangla kar sania
sebe oglasi, da je ona
in najpomembnejša iznaj
modernega sveta. Ce bi hote
kati dokazov za to, bi kangla
tovo odbila večino. Kaj je
pomeni ta kangla, boš naj
razvidel iz tega, če greš
dneve malo po cestah tvoje
ne okolice. Na gotove dne ^
pravim, tedaj, kadar P®
jo "rubiš." Malo poglej, kaj
ljudje ne zavržejo. Če bi P j
kal eno bakso "rubiša," bi
najmanj polovico vsega P
jiih kangel. Ene so od
ene od pijače. Tukaj je že
za kangle. A to ni vse.	"
krat peš ob kakem "bulevai
i IfO
Zvonilo ti bo pod nogami,
bodo zavržene kangle
\ГаР so'
pod tezo tvojega telesa. v& te so—velike srednje in ^ ne, nekatere dodobra zarja^ druge samo na pol. Čim cesta, ob kateri hodiš, toliko kangel je ob njej —
kangle, ob cestah kangle tem še vse okoli. Če je tukaj tam kako drevo s hladno , CO, je gotovo, da te bo poz vilo nekaj kangel. Če najdeš avtomobilov ob cestah, ti sv jem, da ne greš preblizu varda. Zakaj od časa do časa P,^ leti skozi okno kangla—ntioS
tudi kaka steklenica.
Kaj je torej tisto, ki je ? pri vsaki hiši in v vsaki Na vsaki cesti in v vsakem šem kraju? Kaj druzega ka kangla. Zdaj pa misli sanio, bi bilo na svetu, če bi	_
ma prenehale kangle s svoJ poslanstvom ?
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
■плппаипишслттитпптигпмЕшттпштшпппмтитлаттпплпптптислтипшклпплппгппттпп«« =
MICHEL ZEVACO
::::jevi viiez
ZGODOVINSKI ROMAN	1
i
|fii]muiiniuaiiimmiiic]iiiiiminiuiimiiiim(]iiiiiinininniiiiiiimr]miniiimaiimiiijm[]iiiiiiHiiiiniiiiiiimiiniuniiiiiiii]iiiinii
(Nadaljevanje)
"Saj na to sem se vedno zanašala," je rekla gospa Leonarda sama pri sebi.
In jela je zatrjevati svojo vdanost na vse verjetne in neverjetne načine. Lorenzo pa se je naglo poslovil, stisnivši ji spet zlatnik, ki ga Leonarda ni več preizkušala z znamenjem križa.
Ko je prišel zeliščar domov, se je globoko zamislil . . .
"Hči je v Leonorinih rokah, ^ati gine od žalosti. Vitez de Capestang, ki bi jih edini lehko Varoval s svojo pravljično hrabrostjo, je tudi jetnik. Oče sedi v Bastilji. Zgolj nesreče, ki sem 3^2 njih začetni vzrok! Kako ^Gdaj, da se je v mojem srcu ne-'ladoma zbudilo usmiljenje in trdna volja, rešiti jih? Ali zgolj Zato, ker se je tudi vojvodinja Angoulemska usmilila mene v Orleansu in me rešila? Ne! Potemtakem deluje še druga volja, izven mene in mogočnejša od ®^oje, ter me sili popraviti zlo, sem ga zakrivil v Orleansu? Kakšna je ta voljar? Čigava je? Neznana usoda me je storila re-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
EASTER GREETINGS
blessed EASTER GREETINGS from
St. Anthony De Padua
Hospital 2875 WEST 19th STREET
šitelja Gizele in Capestanga. To, dobro čutim, je glavni dogodek mojega življenja. In prav ta usoda me sili, da naj jih rešim vse; zato, samo zato je privedla danes vojvodinjo Angoulemsko mimo mojega praga! Kako naj jih rešim? To je vprašanje. Leonori sem vcepil dovolj strahu, da se ne bo upala dotekniti_ Gizelinega in vitezovega življenja. Toda kako naj jih osvobodim?"
Ta hip je potrkalo na vrata po tistem posebnem načinu, s katerim so se naznanjali nekateri njegovih skrivnostnih odjemalcev. Šel je, odklenil in se zavzel : pred njim je stala markiza d'Ancre! Kakor vedno ji je ponudil naslanjač in čakal, da začne sama govoriti.
Leonorin obraz je bil čudno iz-premenjen. Muka, ki so jo izražale njegove trdne črte, guba, {i se dolbla v bledo čelo, trpeči smehljaj, ki je pregibal ustnice —vse to je pričalo o novih, težkih doživljajih.
'Kaj neki hoče spet od mene?" je premišljal Lorenzo "In kako naj vplivam nanjo, dosežem Gizelino in vitezovo prostost?"
'Lorenzo," je izpregovorila tedaj Leonora, "zadela me je huda nesreča: Gizela in pustolovec, ki sem jih že imela v svoji obasti, sta mi ušla."
Pritlikavec se je ugriznil v ustnice do krvi.
"Svobodna sta! Svobodna!" je zavrisnil v mislih z neizmerno radostjo. "Rešena sta!"
Toda njegov kameniti obraz ni kazal niti začudenja. Leonora, (t ga je pozorno opazovala, je zmajala z glavo.
EASTER GREETINGS TO ALL
FROM
CON-GRESS HOTEL
so. MICHIGAN
Chicago, ni.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN wilh full liquor license— Cabins, lake frontage. Crivitz, Wisconsin.
Call HUmboldt 9-2909 Sunday or weekdays after 6
Wanted to rent
Adults, 10 yr. old an'	5-6 room unfurnished
Partment. Must be near North Moderate rental.
WHitehall 4-0862
Young Honeywell
en ni«--xoung noneyweii
sulhn^v.®'' — ^ bedrooms. N., N.W. Ј>ац1 preferred. References
00.
8:30^5	superior 7-2020,
evenings: ORchard 5-2099
real estate
y^^^^ILLE — 5 room, 2 bed-60x125 lot, cyclone fencq,
frn	windows,
school. $12,250.
across
Bensenville 152 R
PROSPECT — 3 bedroom therlL VGneer ranch. 1 year old; bath-	picture window; tile
scrpAr, ^V^inum storms and "®;'iibor glass awnings.
CLcarbrook 3-1168
— Marion Hills . ment.f"® Cape Cod; full base-80vi4r forced air oil heat; lot bathe 1 , modern kitchen, IVi ■»ths; 1 block to school.
Call Hinsdale 3535-Y-3
1 tn I E — Open house Sunday facp iP•• Shenstone Rd. All roof	Dutch Colonial, tile
t>ath= I- bedrooms, IVŽ tile бцпггч'	room, dining room,
carnl?*^'	stairs, 1 bedroom
turai Y. natural fireplace, na-broairf 'V'ch cabinet kitchen T room, rumpus room in Car	hot water gas heat, 2
OMvn^ ^'"8 brick garage. By , Riverside 7-234C
HARDWARE-LOCKSMITH SHOP Established 1898. Industrial location near Loop. Stock* fixtures, tools and machinery. $15,000.
MOnroe 6-3321
TAVERN — Established 20 years. Across from Jefferson Depot.
4962 Milwaukee Ave.
AVenue 3-9844 10 a. m. - 1 p. m.
MACHINERY — WELDING — SHEET METAL — Small. Buy this part and operate independently and make machinery for me so I can concentrate on sales. Central industries.
Info. Village 8-2134
BUSINESS EQUIPMENT
Good chance to start RESTAURANT — Fine restaurant equipment for sale; lost lease.
Call Harvey 5675 J between 1-5 p. m.
DOMESTIC HELP
Experienced HOUSEKEEPER Small home, 3 adult family. (Invalid in wheel chair needs help). Pleasant surroundings. No laundry. Go or stay. Own room. Call after 3:30. '
Northbrook 439
"Kakor vidim, te moja novica ne preseneča?" je rekla osuplo.
"Ne, madame," je odgovoril Lorenzo. "Vedel sem, da vam morata uiti."
Črno Leonorino oko se je za-svetlilo. Njena roka je nehote segla po bodalu, ki ga je nosila vedno za pasom.
"Kako si mogel vedeti?" je za vpila. "In če si vedel, zakaj me nisi obvestil?"
"Stvarnega nisem vedel nič, madame. Vedel sem le to, da storite v svojem duševnem stanju gotovo kako neprevidnost. Videl sem vas pripravljeno zvijati zoper ukaze višjih sil, in zato sem bil primoran sklepati, da se vam ponesreči; Boga ni moči varati brez kazni, madame!"
Leonora je prebledela. Neizrekljivo strmenje jo je obšlo spričo tega novega dokaza Lo-renzove učenosti.
"Da," je zamrmrala, "resnica je Lorenzo, dobri moj Lorenzo, odkod imaš ta dar prerokovanja? Res je, hotela sem prevariti
usodo____Ti si bi rekel, da more
samo kralj ukazati Gizelino in Capestangovo usmrtitev. Nisi pa rekel: kraljica. Kajneda ne?"
"Ne, Madame; 'kraljica' nisem dejal. In vi ste se poslužili Marije de Medicis?"
"Bog me je udaril zato, Lorenzo!"
"Povejte, kako se je zgodila nesreča? Morda jo lehko še popravimo."
"Kaj vem kako?" je vzkliknila markiza ter zvila roke.^ "V moji navzočnosti je ukazala kraljica Belfegorju, naj vklene pustolovca v pogrezalo in naj ga pokaže Gizeli, kadar bo mrtev. Mislila sem, da te ubogam natanko, zakaj povelje je dala kronana glava, Capestanga bi bil zadavil strah, in Gizelo bi umorila bol; potemtakem ne bi bilo pripomoglo niti jeklo, niti strup, niti voda, niti og^nj, niti ne lakota ali žeja!,,.Godilo se je to med nesrečuo veselico, ki jo je priredil Concino. Ko sva rnislila, da je smrt opravila svoje delo, sva poklicala Concina. Vsi trije, kraljica, on in jaz, smo šli skupaj v podzemlje. Toda našli nismo nikogar, ne Capestanga, ne Gizele, ne Belfegorja! Gotovp je rešil oba jetnika Nubijec pod vplivom kake sovražne sile: saj vendar poznaš brezmejno vdanost mojega sluge . . ."
"In! kje je Belfegor zdaj?"
"Izginil je. Ukazala sem ga iskati."
"Kaj pravi njegova svetlost, maršal d'Ancre?"
Leonora se je zamislila.
"Concino me hoče ubiti," je dejala nato. "Obsodba je jasno zapisana v njegovih očeh. Moja smrt bo Concinovo delo." "In vendar ga ljubite?" "Da!" je odgovorila markiza. Lorenzo je odklonil glavo ter pomislil z grozo in občudovanjem:
"Kako nedoumno je žensko srce! Bogve ali bi ljubila Concina, ako bi gojil do nje tista čuvstva, ki ga navdajajo do Gizele? Sovraži jo, prezira jo, lepega, dne jo umori—in ona ve vse to in ga obožava!"
"Da," je povzela Leonora, kakor bi vedela za Lorenzove misli, "ubije me. Toda ne prej, preden ga ne odenem z vso srečo in mogoto; šele kadar ga storim kralja, postane Concino moj krvnik. In tako je prav. Umrla bom srečna, ker bom vedela, da umi-
ram zanj. Dotlej pa me uboga kakor dete; ali veš, da se spravlja s kraljico?"
"Potemtakem," je vprašal Lorenzo, "ste še vedno odločeni povzdigniti Concinija na kraljevski prestol?"
"Čemu naj bi opustila namen?" se je zavzela markiza. "Sam si mi rekel, da je stvar mogoča."
"To vam ponovim tudi zdaj."
"Moje delo ne pozna oddiha! Conde je v Bastilji, Angouleme takisto. Ovira me le še Guise. Kadar spravim s poti vse tri, mi bo ostalo igrača. Pretipala sem dušo pristašem Condeja in An-goulema ter vem, kaj jim bo treba obljubiti, da stopijo na našo stran. Kadar bo vse pripravljeno, odkoraka Concini v Lou-
vre in se polasti kraljica s svojo lastno roko!"
"Tedaj ga ne mislite umoriti?"
"Ne," je dejala markiza z okrutno hladnokrvnostjo "Zdaj je njegova smrt nepotrebna in tudi nevarna; potem bomo videli, kaj bo najbolje za nas. Vsi moji načrti, Lorenzo, pa slone brezpogojno na tem, da dobim Capestanga spet v svojo oblast. Sovražim ga, ker je izjalovil sleherno moje delo; ne morem se posloviti od sveta, dokler ga ne vidim mrtvega. In da ne morem pustiti Gizele žive, sama pa umreti, to veš! Lorenzo, pomagaj mi ju najti. Vse kar mi uka-žeš, storim. Govori, reci besedo! Molčiš? Kaj meniš?"
(Dalje prihodnjič)
SEDAJ JE ČAS
za pokriti vašo streho ali staviti novo streho ali
žlebove.
Vršimo vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
Naše delo je poznano kot prve vrste; je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne.
SE PRIPOROČAMO v NAKLONJENOST.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov
R. F. D. 1 (Rt. 44), NEWBURY, OHIO
ali pokličite telefonično Newbury 1-283
HOUSEKEEPER — Companion Light housework, for working girl and elderly couple in Lin colnwood home. Stay or go Must be available some nights References and English required Phone Rogers Park 1-1600 or ORchard 5-5172
MOTHER'S HELPER — Girl or woman, assist with housework and children. No cooking. Pleas ant new room. Stay. Own room
Phone CLearbrook 3-9234
NAROČITE SEDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
PRISTNE DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE
pri
RUDY SPEHAR'S MARKET
19807 CHEROKEE AVE. - KE 1-1021
Dovažamo tudi na dom kjerkoli v Clevelandu. Sprejemamo tudi poštna naročila in vam točno in pošteno odpošljemo po pošti naročila.
LODI MANDEL,
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
se želi zahvalili vsem za naklonjenost skozi vsa ta leta. Zato bo podaril vsakomur, kdor bo prišel v lekarno Mandelnove Multivitamin pilule, dovolj za enotedensko rabo — vredne $1.50, popolna zastonj.
Dobijo jih samo odrasli. Te tablete so jamčene, da bodo vas poživile. So izbor ne za trudne ljudi — stari ljudje se po užitju teh tablet zopet počutijo kot mladi.
POZOR!
Več kot 50 let obstoječo poprav-Ijalnico čevljev se proda ali odda v najem z vso opremo, in sicer radi bolezni.
Vpraša se na 4735 PAYNE AVE.
HIŠE NAPRODAJ
GRADITE vaš prihranke za jutri
Uspešen program hranjenja, običajno, je na podlagi REDNEGA hranjenja. Pričnite s hranilno vlogo kmalu in dodajte ji VSAKI TEDEN. Videli boste, po kratkem času, da ste se privadili dobri navadi. Prihranki pri nas služijo lepe obresti in prihranki vsakega vlagatelja so zavarovani po vladni agenciji do vsote $10,000. Vprašajte tudi o udobnem načrtu za hranjenje po pošti.
Prihranki vloženi do 11. aprila bodo dobili obresti od 1. aprila
ST. CLAl
VAS MUČI GLAVOBOL?
Nabavite li naj bol j tablete prof glavobolu v naši lekarni.
Cena 50c.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
LEPO POSESTVO
za investicijo. Hiša za 2 dru žini, od Lake Shore Blvd. Živite v enem stanovanju in oddajte drugega v najem, da izplača bilanco.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
PRAV VESELO VELIKONOČ
in
MNOGO PIRUHOV
želi vsem
August Koilander
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. HEnderson 1-4148
NAZNANILO
Cenjenim gospodinjam sporočamo, da imamo fino sveže in prekajeno meso po zmernih cenah. Za praznike si ga nabavite v naši mesnici. Imamo tudi vsakovrstne gro-cerijske potrebščine.—Se priporočamo za naklonjenost.
W. KLOPOTOWSKI 6901 St. Clair Ave. - HE 1-6638
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in. prijateljem!
MODICS CAFE
6201 St. Clair Ave.
Izvrstno pivo, vino in žganje
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
ANTON IN JUIIA MAROLT NIGHT CLUB
1128 East 71st St. -1129 East 68th St.
SE MORA PRODATI
Lastnik se nahaja izven mesta. Zidano poslopje s 4 stanovanje; 5 sob vsako stanovanje, 4 garaže, vsako stanovanje ima svojo gor koto; lepi porči spredaj in zadaj. Nahaja se na Thames Ave. blizu E. 140 St. Nizka cena. - Takoj okrog $10,000 ostalo na bančno odplačevanje.
Za več podrobnosti se obrnite na
A JELARCIC
realtor VU 3-2239
ali pa lahko pustite vaše ime in naslov v uradu tega lista.
HIŠE ]\APRODAJ
Na Addison Rd. za 3 družine; 5, 4 in 3 sobe. Garaža in fornez na plin.
Na Edna Ave. za eno družino 6 sob, garaža in fornez.
Imam še več drugih hiš.
Radi bolezni se proda hiša in grocerija.
Kdor se zanima, naj pokliče
G. KASUMIC 7510 LOCKYEAR AVE.
HE 1-8056
QUALITY AT A PRICE—EASY Тгама
STAKICH
lAMES D. STAKICH- Prop. ,	; ^
IVonhoe 1-8288	16305 Waterloo Read,
STORE HOURS; Monday. Thursday, Fridc^Ws. A.M. to -f vfj««. \ Tuesday-Saturday 9 A.M. to. 6 P.M.: -r:-. V/eldn^sday 9 AiM:^tp.3.2 'Nq^h ^ ,
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
Se priporočamo,, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim prigrizkom.
Vsako soboto igra fina godba za zabavo.
AZMAN 8 SONS 6501 St. Clair Ave.
COMPLETE FOOD MARKET

Ш
Za fino mesenino in grocer!jo, pridite k nam.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Velika izbera lepih velikonočnih košaric, praznih ali napolnjenih s bonboni, slaščicami in piščanci.
TAYLOR VARIETY STORE
5c AND lOc STORE
6714-16 St. Clair Ave.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
MR. IN MRS. ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave.
GOSTILNA
Vsakovrstno pijačo, pivo, vino in fino žganje dobite pri nas. — Serviramo tudi okusna jedila.
Se priporočamo za obisk.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
SmAN 4
ENAKOPRAVNOST
UTRUJENOST-GLAVNI POVZROCIIELJ BOLEZNI
v zadnjem času je svet vznemirila novica, da se je kanadskemu učenjaku dr. Selyeju, članu rodbine, ki je že skozi štiri rodove dajala znane zdravnike, posrečilo odkritje, ki bo mogoče odprlo nova poto v moderni medicinski znanosti. Dr. Hans Sel-ye, po rodu Avstrijec, je študiral medicino v Pragi, kjer je dosegel tudi doktorski naslov. Pozneje je odšel s podporo Rockefeller jeve ustanove v Ameriko in študiral na univerzi Johna Hop-kinsa v Baltimoru ter na univerzi McGill v Montrealu. Zadnjih deset let je načelnik zavoda za eksperimentalno medicino in kirurgijo na montrealski univerzi.
Perspektive, ki jih je sporočil dr. Selye javnosti, kažejo, da mogoče obstoja skupni vzrok vseh bolezni ne glede na to, ali gre za srčni napad, za naduho ali za preprost občutek, da je nekomu "slabo." Učenjak pravi, da nastajajo vse bolezni na podlagi kemičnega neravnovesja, ki ga povzroči prevelika utrujenost v človeškem organizmu.
Temeljni nauk kanadskega učenjaka pravi, da skrbe za ravnotežje v človeškem telesu tri majhne žleze: hipofiza ali žleza možganskega podaljška, ki leži pod možgansko maso, in dve žlezi nadobistnici, ki ležita vsaka na eni strani obisti.
Viden vzrok vsake bolezni je infekcija, zastrupljen je, živčna izčrpanost ali starost. Tako govorimo v vsakdanjem življenju. V resnici pa je bolezen samo zlom mehanizma, ki se trudi, da bi prilagodil izloča van je hormonov, če se piu pa to ne posreč^ nastopi smrt. Da bi proučil vse to, je dr. Selye začel delati poskuse z živalmi.
Pr\1 posliusi
Že leta 1936 je začel dr. Selye delati poskuse, ki so ga privedli na novo pot v medicini. Takrat sta bila zdravnikom in kemikom znana dva ženska spolna hormo na. Raziskovalec je kmalu prišel na misel, da mora b'ti š" tretji hormon te vrste. Novi izvleček je vbrizgnil podganini samici, kateri je prej odstranil jajčnike. Zanesljivo je pričakoval, da bodo zaradi tsga nastale motnje v spolnem aparatu te živali. Toda kmalu je opazil, da se je zgodilo nekaj drugega: nado-bistne žleze podgane so se napihnile, postale so trikrat večje kakor poprej. Pač pa je začel limfatični sistem degenerirati in želodec in črevesje je bilo kmalu posejano s tvori.
Kaj se je zgodilo? Ali je strup v kemičnem ekstraktu uničil imenovane organe? Raziskovalec je vbrizgnil podgani dozo formaldehida. Pregled živali je pokazal nespremenjeno sliko: otečene nadobistne žleze, tvore in uničen limfatični sistem. Postalo je jasno, da ni na pravi poti, ko je iskal novi hormon.
Takrat se mu je posvetilo? Ali bi se dali tudi z drugimi sredstvi izvzemši hormonski sok in formaldehid, uničiti notranji organi v podgani?
Da bi se prepričal o tej možnosti, je zaprl poskusne živali v kletke ter jih postavil na streho svojega laboratorija, ki je bil izpostavljen nenehnim sunkom vetra in mrazu. Tako so živali v precej dolgi dobi preživele zimski čas, na koncu pa je bilo videti, da kažejo prav takšne' notranje poškodbe kakor druge. Zato je kletke s podganami postavil na pripravo, katero je naglo sukal poseben motor. Ugotovil je iste učinke. Vsak napor, ki so mu bile živali izpostavljene, je izzval iste simptome.
Do nedavna ni bilo mogoče pojasniti, odkod izvirajo bolezni srca, ki uničujejo milijone ljudi. Odkod visok krvni pritisk, ki povzroča nešteto smrtnih primerov? Odkod artritis in revmatična vročica? Ali je mogoče, da vse to nastaja samo zaradi preutrujenosti, saino zaradi po-
rušenega ravnotežja v organizmu?
Reakcija hipofize
Zdaj je stal pred vprašanjem, zakaj je pritisk pri poskusnih živalih tako strašno poškodoval njihove notranje organe. Prišel je na to, da bi utegnila biti temu vzrok hipofiza. S pomočjo posebnih naprav je odstranil to žlezo pri poskusnih živalih in jih nato izpostavil mrazu, vročini, hrupu in strupom. V organizmu ni-su nastopile nobene posebne spremembe.
Šel je korak naprej. Odstranil je nadobistne žleze, pri tem pa je pustil hipofizo nedotaknjeno. Tokrat je prišlo do manjših okvar. Po malem se je začela odkrivati celotna slika njegovega dela. Kadar je bila žival izpostavljena nekemu pritisku, je prišlo do tako imenovane "alarmne reakcije." Hipofiza je izločevala hormone, ki so stimulirali nadobistne žleze. Če se je pritisk nadaljeval, je alarmni reakciji sledila doba prilagoje-vanja in v tem času se je žival naučila živeti pod pritiskom, toda, če je šlo le predaleč, se je obrambni mehanizem izrabil, žival je zbolela in poginila.
Raztelesenje je pokazalo simptome, ki so raziskovalca naravnost bodli v oči. V splošnem so se žile zdebelile ter poapnele. Pokazale pa so se tudi okvare na srcu in obistih. Nekatere živali 3o kazale znake bolezni, podobne artritisu, druge pa znake rev-
matične vročice. V primeri i ljudmi pa je prišel raziskovalec na to, da je potegnil paralelo med svojimi poskusnimi živalmi in med človeškimi žrtvami zaradi bolezni srca, odnosno zaradi bolezni krvnega obtoka.
Pod pritiskom skrbi, prevelikega dela, utrujenosti in kroničnih infekcij zdrži človek marsikaj, ne da bi takoj podlegel. Cesto .pa se primeri, da suhi, molčeči ljudje, ki prikrivajo svoje tegobe, postanejo žrtve visokega krvnega pritiska. Posloven človek, ki je zelo zaposlen, začne bolehati na motnjah koronarnega sistema. Tudi hišna gospodinja, ki si ne privošči potrebnega počitka, postane kaj hitro diabetična bolnica.
(Dalje na 8. strani)
40 ODSTOTKOV VEČ VETERINARJEV NA HRVATSKEM
ZAGREB — Na letni skupščini Društva veterinarjev LR Hrvatske je bilo poudarjeno, da število veterinarjev na Hrvatskem nenehno narašča in da se je v odnosu na leto 1950 povečalo za 40 odstotkov. Poudarjeno je bilo tudi, da je pobuda veterinarske fakultete v Zagrebu, ki je organizirala tečaje za izobrazbo veterinarjev, ki so dokončali redne šole, bila zelo koristna in da je treba s temi tečaji nadaljevati. V pobijanju živinskih bolezni so bili doseženi lepi uspehi, vendar povzročajo še vedno veliko škodo parazitarne bolezni, ki znaša okoli 300 milijonov dinarjev na leto.
Izvolili so novo upravo in sprejeli sklepe, med katerimi tudi, da bodo nagrajevali najboljše veterinarje na- terenu ter da bodo
ustanovili sklad za pospeševanje veterinarstva.	M.B.
GRELEC
čiča Ilija je imel znanca, ki mu je z brbljanjem cesto pokvaril dobro voljo. Njegov znanec je rad kritiziral vsevprek in nekoč se je moral za obrekovanje celo zagovarjati pred sodiščem. Bil je obsojen, pa se ni poboljšal. Nekega dne je sedel čiča v kavarni. Prišel je zgovorni znanec prisedel k njegovi mizi in zaklical:
"Natakar, vrček piva in grelec!"
"Čemu ti bo grelec? Prinesi mu samo vrček piva," je dejal čiča.
"Kaj pa se vmešavaš, v moje zadeve? Zakaj bi mi grelec ne bil potreben?"
"Ko dobiš pivo, samo pomoči jezik vanj, pa ga boš segrel, hkrati pa se ti bo jezik ohladil," mu je odgovoril čiča Ilija.



#
v®
Ш
Za velikonoč
vsakdanjo ali nedeljsko nošo, boste gotovo dobili pravo obuvalo za vsakega člana vaše družine. Pravilna umeritev je jamčena. Cene po vaših razmerah.
TUCKER'S SHOE STORE
X-RAY UMERJENO OBUVALO
686 EAST 185+h STREET


ЉаУ<г^У<Г^Х5^Л>
exsx®



#




BEVERAGE DISTRIBUTING, INC.
REdwood 1-3300 23776 LAKELAND BOULEVARD REdwood 1-3301
EUCLiD 23, OHIO
John Drenik, preds., želi vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Razvažamo:
Piva:
DUQUESNE BUDWE5SER MICHELOB SILVER TOP
V ina:
GIBSON IN IMPORTIRANA SLOVENSKA VINA SLOVENSKA CONCORD
Hvala Slovenskim domovom, društvom, gostilničarjem, vsem odjemalcem in pivcem za obilna naročila.
Priporočamo se vam za vašo nadaljno naklonjenost, da boste še vedno deležni naše prijazne postrežbe.

JOE PINTAR
389 E. 160th St. - IV 1-6067
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ VEDNO PRVOVRSTNO DELO ZMERNE CENE
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
PRIMCS DELICATESSEN
JOSEPH in JENNIE PRIMC, lastnika
15508 Holmes Ave.
Pri nas vedno dobite sladoled, meso za sendviče, cigare/ cigarete in druge dobrote ter lepe zavojčke čokoladnih bonbonov, velikonočnih kartic, itd.
LEO IN AGNES LAUSIN
GOSTILNA
4502 ST. CLAIR AVENUE
V naši gostilni vedno postrežemo gostom vljudno in prijazno z okusnim prigrizkom in najboljšo pijačo.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Za papiranje vaših sob ali barvanje, se obrnite na nas. Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne.
Se priporočamo vsem.
GEORGE PANCHUR
1258 East 169th Street
KEnmore 1-8536 Vsem ve:e!e velikonočne praznike in obilo piruhov!
PINTAR S MARKET
Veselite se finega velikonočnega kosila s mesenino ** naše mesnice.
IMAMO FINO DOMA PREKAJENO MESO, ŠUNKE, DOMAČE KLOBASE, ŽELODCE,
KAKOR TUDI NAJBOLJŠE SVEŽE MESO.
6706 St. Clair Ave.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ADDISON FURNITURE
7210 St. Clair Avenue 6929 Superior Avenue
UTah 1-0122
fm
ffl
Trgovina z najmodernejšim pohištvom. Pri dobite vedno dobro blago po nizki ceni. — Se priporočamo za obisk.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!

5. aprila 1955
ENAKOPRAVNOST
STRAN 5
STANDARD FOOD MARKET
854 East 185th Street
Polna zaloga finega svežega in p reka j enega mesa in grocerije.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
EUCLID OHIO BEVERAGES
635 EAST 200Њ STREET
PIVO — VINO MEHKE PIJAČE IN CORDIALS POKLIČITE IVanhoe 1-6556 ZA PROSTO DOSTAVO
Velik prostor za parkanje avtov.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Vedno prijazna in poštena posluga. Ko želite prodati ali kupiti posestvo, se obrnite na nas.
FRANCES POTOCAR
Slovenska prodajalka hiš in zemljišč
963 East 185th Street - IV 1-3960
Vsem svojim klijentom in prijateljem želim
vesele velikonočne praznike in mnogo piruhov!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo ^	vesele velikonočne praznike!
(OLLINWOOD BAKING (0.
16006 Waterloo Road
IVanhoe 1-7526 VEDNO SVEŽ KRUH.
NAŠE POTICE SO OKUSNE IN DOBRE.
GAIETY BAR INN
16223 Waterloo Road
Fina žganja, piva in vina—domača kuhinja
Vsaki petek pohane ribe
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom ^	in prijateljem! '
MR. iN MRS. JOHN TRČEK, lastnika.
PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
J. BERGER
IZZA 1890
6919 Superior Ave. - 805 E. 185th St
TISOČE VZORCEV NAJNOVEJŠE VRSTE STENSKEGA PAPIRJA
Barva za zunaj in znotraj. — Linolej
Od ribiča do kralja biserov
Kako nastajajo biseri? — To vprašanje je že od nekdaj zanimalo ljudi. V starih časih so verjeli, da se ob lepem vremenu školjka dvigne na morsko površino, odpre zaklopke in počaka, da pade mednje kaplja yose; iz tega nastane biser. Na vročem soncu se rosa izčisti in biser je tedaj lep. Starorimski učenjaki so mislili, da je biser školjkina solza. Učeni Grki pa so sodili, da biser nastane, če trešči strela v morje.
Resnici o nastanku biserov se je človeštvo približalo šele v začetku našega stoletja, ko je Louis Bontane izrazil domnevo, da nastane biser iz mrtvega telesa kakega zajedavca, ki dospe v školjko iz njegovega jajčeca ali tudi iz zrnca peska.
Leta 1907 je Japonec Nikišava objavil uspehe svojih raziskovanj ter izjavil, da nastane biser, če žive celice plašča, ki izločajo biserno matico, pod vplivom kakega tujega telesa prodro v telo školjke in s svojo delitvijo narede vrečico okrog tujega jedra. Osem let pozneje je Alver-des eksperimentalno potrdil Ni-kišavino ugotovitev in prvi v Evropi vzgojil umetni biser.
Prvi znani umetno ' vzgojeni okrogli biser je verjetno nastal v prvih letih našega stoletja. Japonec Tatsuhe Mise je s posebno iglo vložil pod školjkin plašč drobno svinčeno jedro, okrog katerega se je potem nabrala skorja iz biserne matice.
Za pridobivanje umetnih biserov obešajo žene-potapljači, ki se pogreznejo 7 do 8 m pod morsko gladino, posebne kletke iz debele žice, namazane s katranom in oblepljene s peskom, ka-Idh 6 m pod vodo na splave iz bambusa. Tam vise kletke od poletja do jeseni. Potem jih prenesejo v gojilnice, kjer jih na žičnih ali bombaževinastih mrežah spustijo na dno zaliva ali pa spet obesijo na splave in pustijo tako viseti do junija prihodnjega leta. Tedaj "posejejo," kakor pravijo, te približno leto dni stare bisernice na trdo morsko dno, v globini 3 do 5 metrov. Tam ostanejo dve leti. potem jih potapljači spet poberejo in jih prepeljejo v končno gojilnico. Zdaj so pripravljene za vstavljanje jeder. Bisernicam razklenejo lupino. V vsako vstavijo lesen klin, nato jih položijo na suho, da se same še bolj odpro.
Operaterka odpre z ostrim nožem bisernico tako, da ji prereže mišico, ki zapira lupino, ne sme pa poškodovatti plašča, to je mehkega tkiva, ki tvori biserno matico. Zrnce, ki naj postane jedro novega bisera, je treba delno oviti s koščkom odrezanega plašča. Za tako jedro je najprimernejša kroglica apna Školjka se takoj po operaciji zapre in jo položijo v vodo. Po operaciji ostanejo bisernice nekaj tednov v gojilnih napravah pod splavi, da si opomorejo, potem jih še enkrat pregledajo in očistijo. V treh do šestih letih bodo v njih nastali lepi biseri.
Japonec Kokiši Mikimoto, po poklicu ribič, je bil triintrideset let star^ ko ga je pot zanesla na mornariško razstavo v Yokoha-mi, kjer je prvič v svojem življenju videl razstavljene školjke in bisere.
Začel se je zanimati za stvar in prišel na misel, da bi se dali proizvajati tudi umetni bisen. NastanU se je ob morju in začel v nove školjke vlagati tuja telesa—od drobcev stekla mimo raznih kovinskih zrn do kroglic pa-rafina. Dve leti se je mučil in trapil s temi poskusi. Plankton in morski tok sta mu odnesla in uničila večino ostrig-. Ostal mu je le majhen del školjk, ki jih je položil na plitvo morsko dno v zavarovanem kotu zaliva.
Čez dve leti, ko sta Mikimoto in žena, ki mu je pomagala pri delu, skoraj obupala zaradi naporov in neuspehov, se je preprostemu ribiču nasmehnila sreča: v neki školjki, ki jo je bil položil na morsko dno, je našel biser, v neki drugi pa celo tri bisere. To ga je ohrabrilo, da je nadaljeval svoje poskuse.
Tedajci se je lotil sistematičnega dela in dobil za gojitev umetnih biserov na razpolago otok Takotu. "Posejal" je na dno morj£t 50 tisoč školjk na 270 ha prostora. Prva žetev ni bila zadovoljiva, naslednja, v letu 1901 pa naravnost presenetljiva. Ko se je zvedelo za uspehe, ki jih je dosegel, je šel glas o Mikimotu po vsej Japonski in cesar je naročil, naj privedejo nenavadnega moža' na njegov dvor, da mu bo razložil, kako je napravil svoj "čudež."	,
Mikimoto je obiskal cesarja in mu razložil svoj postopek, nato pa odšel domov z zagotovilom.
da ga bo država podpirala pri delu. Svetovno senzacijo pa je zbudila njegova ponudba umetnih biserov na evropskem trgu, ko je japonski ribič ponudil bisere za četrtinko cene, ki je bila dotlej v veljavi.
Na višku svoje dejavnosti je Mikimoto mogel zadostiti komaj 75 odstotkom povpraševanja po umetnih biserih. Tedaj seveda ni bil več ubog ribič, temveč bogat trgovec, ki se je povzpel do naslova "kralja umetnih biserov." V svojih podjetjih je zaposloval kot operaterke večinoma ženske, ki so za to delo najbolj pripravne.
Druga svetovna vojna pa je prekrižala račune Mikimotu in njegovim sodelavkam. Moral je izdati skrivnost svojega načina pridobivanja umetnih biserov in s tem izgubil monopol. Začeli so gojiti umetne bisere tudi v Avstraliji, in to z'velikim uspehom. To je Mikimotu zagrenilo življenje. Umrl je v starosti 96 let, po njem pa je ostal samo niz biserov, ki nima dvojnika na svetu: 47 prekrasnih biserov, ki predstavljajo bajeslovno vrednost. Vse drugo je utonilo v krutosti posledic, ki jih je prinesla Japonski izgubljena druga svetovna vojna.
Aligi Cecchi.

KATERE TKANINE SO NAJBOLJ POROZNE
Nedavno so delali poskuse, ka ko končni žarki prodirajo skozi tkanine. Vzeli so vzorce 22 različnih tkanin, od lahki bombažnih do najdebeljšega blaga za obleke. Ugotovili so, da prodere skozi tkanine iz lahkega bombaža do 40 odstotkov sončnih žarkov, lahke triko tkanine in batist 5 do 15 odstotkov, umetno svilo 4 odstotki, skozi debele bombažne tkanine in flanelo kakor tudi moško volneno blago pa od O do 1 odstotek.
Koliko sončnih žarkov prodre skozi tkanine, je odvisno od tega, kako so tkane, kajti večina sončnih žarkov prodre skozi drobne luknjice v tkanini, a le približno deseti del skozi nitke.
Te ugotovitve so izpopolnili ž raziskavami na univerzitetni kliniki za kožne bolezni v Tubin-genu, kjer so ugotovili, da tkanine iz nylona in perlona prepuščajo ultravioletne žarke. Zato so srajce in bluze iz teh umetnih tkanin zelo primerne za zimo, medtem ko poleti na soncu in zlasti v gorah perilo in obleke iz nylona niso priporočljive.
Želimo vsem prav vesele velikonočne praznike in mnogo piruhov!
SPEUCH DAIRY
6210 White Avenue	HEnderson 1-2116
SLOVENSKA MLEKARNA
Cenjenim trgovcem in gospodinjam se naše podjetje toplo priporoča. — Imamo moderno urejeno mlekarno.


Vesele velikonočne praznike želimo vsem!
KAPEL BUILDERS & REALTY
26330 LAKE SHORE BLVD. RE 1-0400	IV 6-1044
GRADIMO MODERNE HIŠE!
Ena teh naj bo prijeten in udoben dom za vas!
i i
I
I


MUCHITZ WINERY
1081 Addison Road
BONDED WINERY NO. 72
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Za praznike si nabavite fino, okusno kapljico v naši
vinami.
PRI NAS DOBITE NAJBOLJŠE DOMAČE VINO.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ORAZEM SISTERS CONFECTIONERY
6415 St. Clair Avenue
ENdicoii 1-9566
Konfekcijska trgovina y Slov. nar. domu Serviramo tudi sandviče, mehke pijače in sladoled. Pri nas dobite vsakovrstne velikonočne in voščilne karte.
NOUN BAKERY
6413 St. Clair Avenue
V s. N. D.	ENdicott 1-1863
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče. Vedno imamo fino pecivo, '	potice in kruh.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
ZAHVALA
VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN ODJEMALKAM SE NAJLEPŠE ZAHVALJUJEVA ZA NAKLONJENOST V PRETEKLIM LETU!
PRIPOROČAVA SE TUDI ZA V BODOČE.
Postregla vam bova z najboljšim mesom, doma sušenimi kranjskimi klobasami in domačimi šunkami.
JOHN ZAKRAJŠEK IN EDWARD POGRAK
SLOVENSKA MESNICA
1147 ADDISON ROAD EX 1-1419
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
OHIO FURNITURE & MUSIC COMPANY
6321-23 St. Clair Avenue
ENdicott 1-5016
45 LET TRGOVANJA Z NAJBOLJŠIM POHIŠTVOM
GLAVNI STAN ZA RCA TELEVIZIJO
RUSS' SODA BAR & CREAMERY
7512 St. Clair Ave. - EN 1-8882
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
Pri nas dobite vedno sveže pecivo, več vrst kruha, m If ko in mlečne produkte ter mehko pijačo, sladoled, itd. SE PRIPOROČAMO
STRAN б

ENAKOPRAVNOST
5. aprila 1955
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
, MODEL FOOD MARKET
, 445 East 200th St. - KE1-7447

' 1. г
LASTNIKI MR. iN MRS. CLEMENTS
(DOLŠAKOVO DEKLE)
r
Pridite in naberite si sami prvovrstne grocerije, zelenjave in sadja.
IMAMO NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJKNO MESO
Pivo in vino, da ga vzamete domov ter tako napravite z vsemi dobrotami, ki jih dobite pri nas, res najboljše kosilo.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
V} Ч %
(ARI RIHA
Krojač
15312 WATERLOO ROAD
Delamo nove obleke in popravljamo stare Čistimo in likamo
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo ^	vesele velikonočne praznike!
ARCADE MARKET '
16226 Arcade Ave. - KE 1-5193
FRANK BRADAČ, lastnik
" Vedno prvovrstno meso, doma sušene šunke in Г \	fine mesene klobase.
Se priporočamo vsem za naklonjenost.
OLGA'S SWEET SHOPPE 4104 St, Clair Ave. - EN 1-9204
Sladoled — slaščice — cigarete in šolske potrebščine
Imamo lepo izbero krasnih voščilnih kart za vse prilike ter se priporočamo za obisk.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
; EUCLID'S MUSIC HOUSE
И05 St Clair Ave. - EX 1-97И
Vsakovrstni godbeni inštrumenti, note in potrebščine. — Tudi popravljamo inštrumente.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
v Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom '*	. in prijateljem!
NOVAK'S LOUNGE BAR
5705 St Clair Ave. - EN I-IHKB
Priporočamo se vsem prijateljem in znancem v obisk. Postrežemo z najboljšo pijačo in okusnim prigrizkom. Vedno dobra druščina.
FRANK NOVAK, lastnik
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Joseph Žele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 St. Clair Avenue
ENdicott 1-0583
452 East 152nd Street
IVanhoe 1-3118
Bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Izkušeni, vljudni spremljevalci.
Roman, ki ga je
napisalo življenje
v večernih urah 17. avgusta] 1933 so prijeli v mestu Aboju na Finskem zalo kodrolaso Marjeto Kirpinen in jo kmalu nato postavili pred sodišče, ker je umorila mater. Sodnikom pred več kakor dvajsetimi leti јв; bil to, lahko bi rekli, "lažji primer." Po poldrugi uri glavne razprave je bila Marjeta Kirpinen na podlagi indicov in neovržnih pričevanj obsojena na 20 let ječe. Nihče ni pomislil pred dvajsetimi leti, da bo Marjeta nekoč omajala ves pravni ustroj sveta. Juristi vseh mogočih dežel so zadnja leta prere-šetavali nenavadno zadevo Marjete Kirpinen. Mnenja so bila zelo različna. Nedavno so finski sodniki, ki dolgo časa niso vedeli, kako bi našli pot iz zagate, izdali nenavadno in juridično vsekakor edinstveno sodbo.
Kaj se je zgodilo?
V	majhnem, lepo urejenem stanovanju v mestu Aboju sta si pred dobrimi dvajsetimi leti stali dve ženski nasproti. Z besedami sta se hudo spoprijeli. Šlo je za moškega. Mati in hči sta ljubili fanta, ki je pripadal hčerki. Sosedje so slišali, da je hčerka rezko zakričala: "Če boš ti stopila med naju, med mene in Vaernerja, bom poskrbela, da naju ne boš več mogla motiti. Jaz sem vsega zmožna!"
Drugo jutro je bilo v stanovanju vse tiho. In ko se tudi po nekaj dneh ni nič zganilo, so domnevali, da se je zgodila nesreča. Poklicali so policijo. Kar naprej so trkali na vrata stanovanja, a nihče ni odprl. Naposled so šiloma vdrli v stanovanje.
V	stanovanju se jim je nudil nenavadno grozljiv prizor. Vse omare so bile prebrskane, vsi predali preiskani, obleka je bila pokradena. Tako je bilo, kakor da je nekdo v naglici pobegnil. Na preprogi so našli krvave sledove. Omare, stoli in drugo pohištvo je bilo umazano s krvjo.
Preiskava je ugotovila, da je to človeška kri. Natanko 24 ur pozneje so prijeli hčerko Marjeto Kirpinen v Toijali. Mati pa je brez sledu izginila, trupla kljub najskrbnejšemu poizvedovanju in iskanju niso našli.
Marjeta je pred sodiščem izpovedala, da je takoj po prepiru odšla iz skupnega stanovanja, ker ni več hotela živeti z materjo. O tem, da je mati izginila, ni ni-
česar vedela. In tega ji ni nihče verjel. Če njena mati še živi, so rekli, tedaj bo že znala preprečiti, da hčerka ne bo obsojena. Tako je sklepala policija, tako je sodilo sodišče. Čeprav je Marjeta venomer zatrjevala, da je nedolžna, so jo, kakor smo povedali, obsodili po mnogih izpoved-bah prič in po indicih na 20 let ječe.
Marjeta je prebila dolga leta v celici. Šele po osemnajstih letih so jo izpustili, ker se je lepo vedla in je bila skromna in vedno. potrta. Vrata jetnišnice so se na stežaj odprla in nekoč cvetoče, vedno veselo in malo razposajeno dekle je prišlo na beli dan kot poštama ženska. Nihče se ni zmenil zanjo, ko je stopala po popolnoma spremenjenih ulicah. Njen nekdanji zaročenec ima domala odrasle otroke. Kolikor je imela znancev in prijateljic, so se vsi odvrnili od morilke. Kljub zaznamovanosti je imela srečo in je dobila službo.
In ko se je nekega večera vračala z dela domov, je na cesti srečala staro ženico. Ta ženska je bila njena . . . umorjena mati. S sovražnimi očmi je strmela Marjeta v ženico. Vrgla se je nanjo. Po nekaj trenutkih je mati obležala mrtva. Marjeta jo je zadavila.
Spet so jo prijeli, spet je prišla na zatožno klop. Toda zadeva ni bila več tako preprosta kakor prvič. Sodniki si niso vedeli pomagati, kajti odkar ljudje pame-tujejo, še niso našli takšnega primera v zgodovini pravosodja. Marjetin zagovornik je predlagal, naj razglase oprostilno sodbo. Vprašal je sodnike, ali je sploh mogoče kakšnega človeka dvakrat umoriti. Že res, da ne, toda Marjeta ima umor na vesti in zato jo je treba obsoditi, kakor zahtevajo paragrafi. Hkrati pa je sodniki niso mogli obsoditi, ker je bila umorjenka po zakonu že čez dvajset let mrtva in je torej ni bilo več na svetu. Če bo Marjeta drugič kaznovana, bo država sama priznala svojo pravno zmoto izpred dvajsetih let. Marjeta je, kolikor vemo, doslej edina znana hudodelka, ki je najprej prestala kazen, in šele nato izvršila kaznivo dejanje. V tej zmešnjavi paragrafov si sodniki niso vedeli pomagati. Najprej se preložili razpravo na nedoločen
čas. Pravna zmota ni bila poglavitna, marveč je bilo treba načelno rešiti, kaj naj se zdaj zgodi.
Marjeta je umorila mater in jo je treba kaznovati. To je bila neovržna resnica. Toda ne morejo je kaznovati, ker je kazen za zločin že prestala, razen tega pa je bila žrtev njenega zločina neprimeren objekt, saj je bila zakonito dvajset let mrtva.
Potrebna je bila salomonska sodba. Sodniki so našli tale izhod : Marjeti ni treba več v kaznilnico. Obsodili so jo na majhno denarno kazen, ker je "oskrunila mrliča." Ker se je Marjeta po dvajsetih letih izpozabila na mrliču, je to oskrumba, kajti žrtev je bila že dvajset let zakonito mrtva.
Res nenavadna in izredna sodba, ki pa je obvarovala Marjeto pred novo trdo kaznijo. Tako so sklenili akte o enem in najbolj perečih problemov, kolikor jih pozna pravna zgodovina. A kako je bilo v resnici pred dvajsetimi leti? Marjetina mati je takrat po sporu z lastno krvjo oškropi-la stanovanje, privzela drugo imein izginila iz Aboja—samo zato, ker lastni hčerki ni privoščila zaročenca, v katerega se je
tudi sama zaljubila.
*
Življenje ima svoje paragrafe in piše romane po svojih pravilih. Sodna kronika je zabeležila zlasti v letih po drugi svetovni vojni že več žaloiger, pri katerih je bilo le težko ugotoviti krivdo tistega, ki je stal pred sodniki. V nekaterih primerih se je čez leta pokazala obtoženčeva nedolžnost, čeprav so indici in priče izprva docela ,potrjevali njego vo krivdo.
NA BUČKI SE ŠE NIŠO ODLOČILI
Razen Bistrice, ki se je nedav no odločila za bodočo občino Kozjem, ima v krškem okraju zelo daleč do najbližje bodoče občine tudi Bučka. Najprej so predvidevali, da bi se Bučka vključila v komuno Vi dem-Krško, do nje pa ima 23 km Zadnje dni pa se precej govori o snovanju nove bodoče občine v razpravljali tudi na sestanku, ki so ga imeli na Bučki. Mnenje ve čine je, da bi se sedanja občina Bučka, ki ima do Škocjana le dobre 3 km, raje v celoti vključila v bodočo občino Škocjan in z njo v bodoči novomeški okraj
—k
"SAY IT WITH FLOWERS"
JELERCIC FLORIST
15302 WATERLOO ROAD IVanhoe 1-0195
želimo vsem prav vesele velikonočne praznike in mnogo piruhov!
K
Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in
odjemalcem zeli
OBLAK FURNITURE CO.
SLOVENSKA TRGOVINA S POHIŠTVOM
6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1-2978

Obenem naznanjamo, da smo s prvim februarjem pričeli dajati ZELENE EACLE ZNAMKE z vsakim nakupom. Naša trgovina je edina te vrste v st. clairski okolici, ki daje te najbolj upoštevane zelene Eagle znamke! Poleg tega dobite najnižje cene za prvovrstno blago!	'
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
Vsem mojim odjemalcem se iskreno zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam za bodoče.
OGRIN S SHOE HOSPITAL
ANDREW OGRIN, lastnik
18508 Shawnee Avenue
KERN'S CAFE
231 East 156th Street
Kakor V preteklosti, tako bomo tudi v bodoče postregli svojim gostom s svežim pivom, prvovrstnim vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. — Se toplo priporočamo v obisk.
MR. in MRS. JOSEPH KERN, lastnika
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET
19300 Shawnee Ave. - IV1-6936
Polna zaloga najboljšega svežega mesa, doma soljenega in prekajenega, kakor šunke, plečeta, klobase in želodce.
VSAKOVRSTNA GROCERIJA IN ZELENJAVA
TOČNA POSTREŽBA IN ZMERNE CENE!
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
Vincent Vrhovnik in Frank Urankar,
lastnika
RACE DAIRY STORE
17002 Grovewood Ave.
HOMOVEC in KLINEK, lastnika
Prodajamo grocerijo, meso za sendviče, sladoled, cigare in cigarete.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo Vesele velikonočne praznike!
HRIBAR'S CAFE
GOSTILNA
16701 Waterloo Road
FRANK IN AL HRIŠAR, lastnika
IMAMO DOBRO PIVO, VINO IN ŽGANJE TER OKUSEN PRIGRIZEK
Imamo tudi televizijo.
POHANE RIBE VSAKI PETEK
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
BEACHLAND BEVERAGE (0.
896 East 185th St.
IV1-4453
IMAMO POLNO ZALOGO PIVA, VINA IN MEHKIH PIJAČ VSEH VRST.
POSEBNOST: VINO IZ SLOVENIJE. MRZLO PIVO V ZABOJIH
Pokličite in vam dopeljenno na dom.
SE PRIPOROČAMO
JOSEPH A. SMERDEL
aprila 1955
ENAKOPRAVNOST
STRAN 7
"A SERVICE TO RENDER MORE PERFECT TRIBUTE"
ШВ FUNERAL HOME
4703 Superior Ave.
EX 1-0357
POGREBNI ZAVOD
MILLER BROS. SHOES
6307 ST. CLAIR AVENUE 7026 SUPERIOR AVENUE
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
ит 1-4352
EX 1-8351


iiyji.o'ra
REAL ESTATE — HOUSES — LOTS AND FARMS
986 Ea:t 74th Street
KEnderson 1-6607 Vsem vesele velikonočne praznike In obilo piruhov!
DOLINAR CAFE
6737 St. Clair Avenue
BEER — WINE — LUNCH — LIQUOR
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Imamo najnovejše stile, najboljše usnjene čevlje za otroke, moške in ženske.
V naši trgovini boste sigurno dobili pravo mero in popolno zadovoljstvo.
Ш SHOE CO.
6418 St. Clair Ave.
EN 1-6661
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
Vsem veiele velikončne praznike in obilo piruhov!
Ako želite izpiti kozarček dobrega žganja ali. kozarec svežega piva ali pristnega vina, pridite k nam.
SVETEK'S CAFE
MRS. ANTONIA SVETEK in SINOVI, lastniki
768 East 200th St.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Nova Zelandija dežela blaginje
Sredi novembra 1954 se je nekaj dni mudil v Ljubljani g. Rihard Sharell, strokovni učitelj za prirodoslovje, risanje in ro-kotvorni pouk na dopisni šoli v glavnem mestu Nove Zelandije Wellirigtonu. G. Sharell je bil do Hitlerjevega vdora v Avstrijo strokovni učitelj v Avstriji in hkrati znan šolski reformator. Nacisti so ga, ker je židovskega rodu in ker je bil zelo aktiven v socialističnem, zlasti še mladinskem socialističnem gibanju, pregnali v zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau. Protest svobodnega sveta je imel tedaj, 1938, še nekaj uspeha; g. Sha-rella so izpustili iz taborišča pod pogojem, da se takoj izseli iz Avstrije. Prijatelji socialisti v Veliki Britaniji so njemu in njegovi soprogi omogočili najprej izselitev v Veliko Britanijo, pozneje, 1939, pa v Novo Zelandijo.
G. Sharella so zaprosili, naj odgovori na nekolik vprašanj. G. Sharsll je rad ustregel.
Vprašanje: "Ali ustreza splošna sodba, da je Nova Zelandija dežela blaginje, resnici?"
Odgovor: "To splošno sodbo moram spopolniti s trditvijo, da je v Novi Zelandiji takšna bla-j ginja, kakršne bržkone ni nikjer j drugod na svetu. Samo nekaj I bežnih ugotovitev! V tej deželi j ima vsak šesti prebivalec avto-I mobil, vsak četrti telefon, vsak , drugi pa radijski sprejemnik. ! VSAK državljan je zavarovan i na primer bolezni ali nezgode. Vsak zavarovanec popolnoma svobodno (brezplačno!) izbira zdravnika, uživa brezplačno uporabo zdravil, tudi najdražjih j nrotcz, brezplačno zdravljenje v j "lajjnoderneje urejenih boln-šni i 1 cch in zdraviliščih. Razumljive i ! je, da je tudi vso zobozdravljenjr j ' "-opolnoma brezplačno. VSAK ' I Novozclandec britanskega poko-'enja ima po IS-letnem,' vsak »Irug d"žavljan nebritanskego ookolcnja pa po 20-^£tnem bivanju v deželi pravico do starostne ">okojnine, ki zadostuje, da s? rovek dostojno preživi. VSAKA MATI (ne oče)) prejema za VSAKEGA otroka po 10 š'lin-Tov (pol funta) tedenske dok!a-de, ki se ji vni.sujo v hranilno knjižico; mati lahko "dvigne vloženo vsoto kadar koli žel'."VSAK itrok dobi v šoli vsa učila brez plačno, dalje vsak dan nekaj več ko pol litra zolo mastnega mleka in v jeseni ter pozimi po
dve jabloki. VSAK državljan plača kot prispevek za socialno zavarovanje po 1 šiling 6 penijev od vsakega funta svojih dohodkov."
Vprašanje: "Kakšen je povprečni zaslužek delavca in nameščenca?"
Odgovor: "Povprečni zaslužek za 40-urni delovni teden (ob sobotah in nedeljah delo počiva) znaša 12 do 14 funtov. Naš funt ima približno isto vrednost kakor funt v Veliki Britaniji. Za ta zaslužek si lahko delavec ali nameščenec kupi moško obleko iz najboljšega angleškega kamgar-na. V Novi Zelandiji ni beračev. Pri nas ne smete NIKOMUR ponuditi napitnine, ker bi vsakdo smatral že sam poskus ponude-nja napitnine za težko žalitev."
Vprašanje: "Kaj omogoča tolikšno blaginjo?"
Odgovor: "Predvsem izvoz. Po podatkih iz 1. 1952 je znašala vrednost izvoženega blaga 241,-000,000 funtov šterlingov, kar znese na prebivalca okrog 120 funtov ; takšnega sorazmerno obsežnega izvoza ni dosegla doslej še nobena dežela na svetu. Glavno izvozno blago je volna— 34/f, surovo maslo—23%, meso
21%, dr—7%, razno drugo blaga pa 15%.
Vprašanje: "Kako je možen tako ogromen izvoz ?"
Odgovor: "Dežela, ki sestoji iz dveh velikih otokov, enega manjšega otoka in več majhnih otočkov, meri 268,000 kvadratnih kilometrov, torej približno 8 do 9 Icvadratnih kilometrov več kot Jugoslavija, ima pa, po zadnjem ljudskem štetju samo 2,025,000 prebivalcev. Eno tretjino dežele tvorijo gore, jezera, reke, gozdovi in pragozdovi, eno tretjino nerodovitne goličave, eno tret-jinopa pašniki in polja. Klima je mila, čeprav na tako mila kakor v Južni Evropi, ki ustreza po svoji geografski legi na severni polobli zemeljske krogle geografski legi Nove Zelandije na južni polobli Zemlje.
V tej izrazito poljedelski deželi je samo 22'/i za,poslenih v pol-1 jedelstvu in z živinorejo. Polje-^ delstvo je do skrajnosti mehani-j zirano. Težko bi našli farmarja,' ki bi molzel krave z roko ali stri-' gel ovce z navadnimi škarjami.' Vse to delo opravljajo stroji. V^ deželi je trenutno 40,000,000, ovac, 2,870,000 molznih krav; 2,-'
280,000 goved za zakol, 564,000 svinj in 174,000 konj."
Vprašanje: "Kako pa je z industrijo?"
Odgovor: "V lahki industriji in obrtništvu dela okrog 32% vseh zaposlenih. Razvoj težke industrije močno ovira pomanjkanje potrebnih surovin in delavskega kadra, ki se morajo uvažati. Pač pa je elektrifikacija dežele—tako napredovala, da krije trenotno vse potrebe dežele. Ostali delavci in nameščenci— okrog 46 %—so zaposleni v raznih uslužnostnih in javnih ustanovah, šolah in v pravnih službah."
Vprašanje: "Kakšno je stanje v šolstvu?"
Odgovor: "Šolstvo je na izredno visoki stopnji. Sistem šolanja je nekoliko drugačen kot v Evropi. Predvsem se učenci učij SAMO V ŠOLI. Domačih nalog ni. Pouk je, kolikor je to sploh mogoče, nazoren. V poslednjem času skušamo uvesti v šolah naravoslovni pouk s proučevanjem življenja ŽIVIH ŽIVALI—se /eda le v takih primerih, ki omogočajo šolam rejo raznih živalic (kuščarjev, hro-ščev itd.) Šolskih čitank, kakršne uporabljajo v Evropi, pri nas ni;šolske ustanove izdajajo za učence brezplačne revije, ki vsebujejo članke iz vseh panog znanosti in leposlovne prispevke. Takšne revije so za učence bolj mikavne ko berila, ki jih pregledajo, potem pa se ne zanimajo več zanje. Šola je strogo ločena od cerkve ter se verouk v šolah na poučuje. Samo v privatnih katoliških konfesionalnih šolah se verouk poučuje v šoli; te šole, ki jih država ne vzdržuje, vendarle nadzirajo državni organi. Šole so po navadi pritlične in imajo okna, ki segajo do tal; leta se ob lepem vremenu popolnoma odprejo ter so učenci tako rekoč na prostem. Obvezni šolski pouk v osnovni šoli traja od 7. do 15. leta starosti; otroci pa ss vpišejo lahko v šolo že po dovršenem 5. letu starosti. Srednje šo-letrajajo 4 leta (učiteljišče itd.). Po končani srednji šoli se absolventi lahko vpišejo na visoke šole (v deželi so 4 splošne visoke šole in 2 poljedelski visoki šoli). Uči-teljiščniki prejemajo že v času šolanja plače kot učitelji; enako (Dalje na 8. strani)
i
Waterloo DepL Store
15504-12 WATERLOO ROAD
Trgovina, kjer dobite lepo opravo po nizkih cenah.
Imamo lepo zalogo oprave in perila za dekleta, žene in otroke. Fino spodnje perilo, nogavice, lepi klobuki,
kravate in srajce. Fini in trpežni čevlji za celo družino.	•
Vsem odjemalcem in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike!





Vsem Slovencem in Hrvatom želimo veselo Velikonoč in obilo piruhov!
Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče.
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
EUCLID POULTRY
MR., in MRS. JERRY PETKOVŠEK, lastnika
549 East 185th Street
KE 1-8187


L BARAGA WINERY
15322 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-5230
Imamo polno zalogo legalnega vina, dobro, pristno kapljico, Muscatel, Concord, Delaware, Niagara in Port vina.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
WATERLOO RECREATION
PIVO - VINO - ŽGANJE
15721 Waterloo Road
IVanhoe 1-9595 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
ЈЗШ ROSKH
GENERAL BUILDING CONTRACTOR
^ 60 Ea t 212th St.
RE 1-6230
Izvršujemo vsakovrstna popravila na domovih ter delamo nove hiše.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele veKkcnočne praznike!
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
MR. IN MRS. FRANK TELICH
17105 GBOVEWOOD AVE.
IVanhoe 1-7273
GOOD BEER


/1
Slovenska gostilna, kjer boste vedno prijazno postreženi.
Vino—pivo—žganje—dober prigrizek.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
FRANK IN MARY SERUCHAR
16017 Waterloo Rd. - KE 1-9740
Pri nas vam postrežemo vedno z dobrim pivom in pristnim vinom.
OKUSEN PRIGRIZEK
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
WATERLOO SODA GRILL
MR. IN MRS. CRNKOVIC, lastnika
15801 Waterloo Rd.
PIVO IN VINO ZA NA DOM.
Najboljši sladoled (ice cream), mehke pijače, cigare, cigarete in grocerija. — Se priporočamo!
KEnmore 1-2327


STRAN a
12NAKUPRAVNOST
5. aprila
FLORSHEIM ČEVLJI za MOŠKE
so MED NAJBOLJŠIMI.
ОМое
Imamo obširno izbero stilov in barv v vseh merah.
Se priporočamo.
LOUIS MAJER
TRGOVINA FINEGA OBUVALA ZA VSO DRUŽINO
6408-10 ST. CLAIR AVE. EXpress 1-0564
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhovf
Zahvaljujemo se vsem odjemalcem za naklonjenost
in se ptiporočamo ie nadalje.
Še vedno imamo v zalogi prvovrstni Pocahontas in Kentucky premog.
978 East 67th St. - HE 1-4250
CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA
Imamo že 36 let izkušnje v tem biznesu.
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
L&M
TOBACCO B CANDY CO.
WHOLESALE JOBBERS
of
CIGARS — CIGARETTES — TOBACCOS
CONFECTIONS Priporočamo se društvom in trgovcem za nakup cigar in slaščic JOHN E. LOKAR	ERNEST MRAMOR
784 East I85fh St. - KE 1-8777
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
s & I BAR
MR. & MRS. JOHN LENARČIČ MR. & MRS. JOHN SAURICH. lastniki
7601 St. Clair Ave. - EN 1-9577
Našim gostom postrežemo z različnimi likerji, 6% pivom in vinom ter okusnirk prigrizkom. Cenjenemu občinstvu se tople priporočamo za obilen obisk.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Vsem vesdle velikonočne praznike in obilo piruhov!
PRIJATEl'S PHARMACY
Slovenska lekarna
St. Clair Ave. Cor. East 68th St.
ENdicott 1-4212
NOVA ZELANDIJA DEŽELA BLAGINJE
(Nadaljevanje s 7. strani) , tudi dijaki nekaterih drugih' srednjih šol, n. pr. otroške nego-j valke. Po končanem visokošol-' skem študiju prejmejo lahko diplomirani visokošolci od države štipendije, ki jim omogoča udob-| no potovanje v Evropo, Ameriko, ali kamor koli in enoletno študi-' ran je na tujih univerzah." j
Vprašanje: "Ali se niaorski otroci učijo skupaj z belimi otroci?"
Odgovor: "To vprašanje bi se zdelo vsakemu Zelandcu malone šaljivo, meni, ki sem zaradi svojega židovskega pokolenja v 'kulturni' Evropi toliko pretrpel, je bolj razumljivo. Maori, to simpatično, inteligentno in lepo ljudstvo je v vsakem pogleduj enakopravno z belci. Maori, ki iih je v deželi 124,000 (njihovo število neprenehoma raste!) imajo zagotovljeno tudi v parlamentu svoje zastopstvo štirih poslancev. Vseh poslancev je 80 —trenutno 43 zastopnikov Nacionalne in 37 zastopnikom laburistične stranke. Ni pa obvezno, da volijo Maori ravno svoje poslance, če se odločijo za druge poslance."
Vprašanje: "V vaši deželi nimate potemtakem težav, ki tarejo skoraj vse druge dežele po svetu?"
Odgovor: "Pač, tudi mi imamo težave, n. pr. stanovanjsko stisko. Zaradi postopne industrializacije dežele, zaradi priteka podeželskega prebivalstva v mesta, zaradi priseljencev je potrebno čedalje več stanovanj. Saj se je število prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih pomnožilo kar za pol milijona ali 25'i sedanjega števila prebivalstva! -Čeprav je dežela zelo bogata, je možnost graditve majhna, ker imamo premalo kvalificirane delovne moči za gradnjo hiš. Država gradi ejnostanovanjske lesene hišice, ki jih prodaja delavcem in nameščencem ; ti jih plačujejo v obrokih.—Druga težava je, kakor sem že omenil, pomanjkanje kvalificiranega delavskega kadra. Nova Zelandija bi potrebovala kakih 25,000 takšnih delavcev. Zato ni v naši deželi problema brezposelnosti. Vsak kavlificiran delavec, ki zna vsaj malo angleški, se pri nas lahko zaposli. Teže je za intelektualce, vendar pa laže kot drugod po svetu, ker velja pri nas načelo; ne diploma, ne spričevalo, pač pa znanje in sposobnost. Pri nas pravijo: 'Give him a chance!—Daj mu
priložnost!' Naj pokaže, kaj zna!"
Vprašanje: "АИ vam je znano, da živijo v Novi Zelandiji tudi jugoslovanski izseljenci?"
Odgovor: "Znano mi je. Kot učitelj v dopisni šoli, v katero se morajo vpisati učenci, katerih domovi so od najbližje šole oddaljeni več ko 7 milj imam stik z | nekaterimi učenci in dijaki jugo-j slovanskih izseljencev, večinoma! Dalmatincev, ki žive po večini na i skrajnem seyeru Severnega oto-i ka kot farmarji. V Novi Zelandi-j ji jih zelo cenijo zaradi njihove | pridnosti, izredne sposobnosti in. poštenosti."	{
G. R. Sharell nam je povedal | še marsikaj zanimivega, n. pr. o i političnem življenju. Pred seda-, njo vlado nacionalnih (konser-' vativcev) so 14 let vladali labu-j risti ,ki pa se ne dajo primerjati! z evropskimi socialističnimi i marksističnimi strankami. Leta 1950 so morali laburisti prepustiti vlado nacionalcem, čeprav so ustvarili blaginjo, vzorno so-
cialno zavarovanje prav laburisti. Vlada, ki je morala nositi težko breme vojne, je morala odrediti razne gospodarske omejitve, ki so jih nacionalni ob volitvah izrabili in pridobili zlasti glasove farmarjev, ker so omejitve prav te najbolj prizadele. Krivo pa je tudi slabo vodstvo stranke, ki ni niti v času svojega vladanja moglo zaradi nezainte-resiranosti delavstva izdajati svojega dnevnika.
Na koncu nam je g. R. Sharell zaupal še, da so ga mnogi prijatelji v Novi Zelandiji, ko jim je povedal, da namerava obiskati tudi nekatere prijatelje v Jugoslaviji, in še bolj njegovi prijatelji v Avstriji strašili in mu odločno odsvetovali potovanje v Jugoslavijo, češ da utegne v tej skrivnostni deželi čez noč izginiti ... G. Sharell se je, ko je to pripovedoval, prisrčno smejal in 1z-'javil, da je bil povsod več ko samo vljudno, da je bil prijateljsko in prisrčno sprejet, ter ni mogel razumeti, kako se morejo o naši deželi celo v sosedni Avstriji širiti take smešne bajke.
A. C.

UTRUJENOST—GLAVI POVZROČITELJ BOLEZNI
(Nadaljevanje s 4. strani) Dva važna hormona , Hipofiza izloča nekaj hormc-1 nov, ki imajo vsak svojo poseb-; no nalogo. Pri pritisku krvi iina važno vlogo somatotropski hor- j mon, ki pospešuje rast človc-: škega telesa. Nadobistne žlc-| ze proizvajajo okoli 30 hoimo-' nov, zdi se pa, da je med pogla-' vitnimi dezoxycorticosterone.—' Selye je vbrizgal podganam' močne doze tega hormona in, ugotovil, da je prišlo pri poskusnih živalih nato do očitnih i znakov obolenja srca in obisti, i hkrati pa js nastopil visok krvni pritisk. Sklepi so jim zatekli, ^ pojavila so se vnetja, členki soj postali zelo občutljivi. S substan- ^ cami, ki jih telo samo izloča, se je torej Selyeju posrečilo izzva-! ti nekatere najnevarnejše bolezni, ki napadajo človeka.
Zdaj je bil na tem, da preveri' še somatotropski hormon. Kadar ga je vbiizgnil poskusnim živalim prekomerno količino, so se pojavile iste bolezni š slični-mi bolezenskimi znaki.
Nastopilo je obolenje, podobno revmatični vročici, bolezni srca, arterij, pa tudi sladkorna bolezen. In zdaj je začel iskati hormone, s katerimi bi se dale naštete bolezni nevtralizirati in omejiti. S temi svojimi izsledki je dr. Selye najavil pozneje od-
kriti kortizon že pet let pred njegovim odkritjem.
Ko je bilo leta 1949 sporočeno, da so odkrili kortizon, so zdravniki strmeli, kako uspešno je novo zdravilo. Dr. Selye je' pojasnjeval stvar takole; to, kar je napravil kortizon, ni bilo nič drugega, kakor vzpostavitev kemičnega ravnotežja v telesu, nakar je bolezen sama od sebe izginila.
Delo dr. Selyeja je odprlo pot še drugim medicinskim odkritjem. Zdravniki so pričeli pacientom z visokim krvnim pritiskom odstranjevati žleze nadobistnice, ki imajo tako veliko vlogo pri visokem krvnem pritisku. Nato pa so dajali bolnikom kortizon! 75' ( bolnikov je prestalo ta poizkus in so ostali pri življenju. Prejšnji visoko krvni pritisk se je v kratkem znižal. Obveljala je torej teorija dr. Selyeja, da je utrujenost, oziroma prevelik napor, poglavitni vzrok vseh bolezni.	"
Nad 5000 znanstvenih listov in revij objavlja sedaj po vsem svetu članke o tem. Dr. Selye še vedno nadaljuje svoje delo. Mogoče torej ni več daleč dan, ko bodo uspehi kanadskega učenjaka podaljšali človeško življenje na sto let in še več.
JOHN A. FAKULT
COUNCILMAN 32. VARDE
ŽELI VSEM PREBIVALCEM 32. VARDE iN PRIJATELJEM VESELO ALELUJO!



#
VSEM
KLiJENTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ŽELIM
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN MNOGO PIRUHOV!
JOHN L. MIHELICH
ODVETNIK ,
Urad: 300 Ehgineers Bldg.........MAin 1-2015
Stanovanje: 1200 Addison Rd. ......HE 1-1893

SON CLEANERS & DYERS
ČISTILNICA GLAVNA TRGOVINA IN DELAVNICA 15617 WATERLOO RD. — IVanhoe 1-5252
PODRUŽNICA 526 EAST 200th STREET, IVanhoe 1-5221
Mi pridemo iskati in dopeljemo na doni. Lastuje-mo in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvovrstno delo pri čiščenju in likanju. Se priporočamo.
MICHAEL A. SON, lastnik
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov!
COLLINWOOD DRY CLEANING
MRS. FRANK KOVACH, lastnica
15210 Saranac Road
GLenville 1-4746
Dobro sčišcena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike!
DAVE'S SHOE STORE
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
716 E. 152nd St. - GL1-1766
Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov.— Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov.
MANDEl'S HARDWARE CO.
ELECTRICAL APPLIANCES
15704 Waterloo Rd., IVanhoe 1-660
imamo Maytag pralne stroje, ki so priznani kot Pri nas dobite tudi vse dele (parts) za popravo Mar^ pralnih strojev.
POLNA ZALOGA VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, GNOJILA IN VRTNO ORODJE.
GLOBOKAR'S SUPER SERVICE
JOHN J. GLOBOKAR. lastnik
1075 East 185th Street-Corner Chapman Avenue
KEnmore 1-9796
Gulf Cos — Gulf Oil — Gruco Motor Vitoliser SPLOŠNA AVTOMOBILSKA POPRAVILA DAMO AVTE IN TRUKE V NAJEM
Naša posebnost je poprava generalorja, "starterjs "voltage regulatorja." Pridemo iskati vaš avto in P" peljemo nazaj.
Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želijo vesele velikonočne praznike!
eomfr
edt
md Smd%i4chs9
UDOVICH'S CAFE
317 East 200th St. - KE 1-9723
Pri nas vam vedno prijazno postrežemo s svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem.
Okusen prigrizek.
Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem!
Mrs. Udovich in sin Eddy