r I v j h n Največji slovenski dnevnik VeUftuvseleto YoA celo leto • Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 IJ.uu m $7.00 ni GLAS NARODA Tke largest Slovenian Daily in the United States. listislovenskih delavcev y Ameriki. i leaned every day except Sundays a end legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHdset 3—3878 HO. 236. — ŠTEV. 235. Entered as Second Class Matter September 21, 1993, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 187« TELEFON: CHelsea 3—3878 HEW YORK, WEDNESDAY, 0 CT0BEE 7. 1931. — SEED A, 7. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. - LETNIK XXXIX. ZNAČILNO SVARILO PREDSEDNIKA WILUAMA GREENA VSAK NAJ IMA PRAVICO DO DELA, KAJTI LAKOTI OBIČAJNO SLEDI PREVRAT Predsednik Ameriške Delavske Federacije je posvaril industrijo pred posledicami brezsrčnega krčenja plač. — Vsepovsod po Združenih državah je opažati znamenja socijalnega nemira. — Osem milijonov ljudi ne more ničesar kupiti, štirideset milijonov ljudi pa noče ničesar kupiti. Zunanji minister Curtius odstopil VANCOUVER, Kanada, 5. oktobra. — Z besedami, ko jih pomena ni mogoče ublažiti, je povedal včeraj voditelj ameriških organiziranih delavcev delodajalcem, da tvorita lakota in obup najboljša tla za revolucijo ter je pozival delavce, najt pridružijo Jeffersonovi izjavi glede človečanskih pravic novo točko, namreč: — Pravico do dela naj ima vsak, ki hoče delati. — Voditelje in delodajalce svarim, — je rekel William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, — pred brezsrčno, življenje uničujočo politiko krčenja plač. — Jefferson je rekel, da ima sleherni pravico do življenja in prostosti ter do iskanja sreče. Tej njegovi izjavi priključujem nadaljno: — Sleherni, ki hoče delati, naj ima pravico do dela. — Življenje, svoboda in iskanje sreče ne po-menjajo nič za nezaposlenega. Vsepovsod med narodom je opažati znake socijalnega nemira. Možje ki so bili vedno zmerni v svojih besedah, so začeli ostreje govoriti. — Ogromna armada nezaposlenih pomenja veliko nevarnost za obstoječi red. Nič ni silnejšega kot je lakota. Nasilja, ki ga lakota izvaja, ni mogoče preprečiti oziroma udušiti s socijalnimi postava- ZOPET BOMBE V JUGOSLAVIJI Ob železniški progi je bilo razstreljenih osemindvajset bomb. — Železniška proga razdejana. — Vlak pravočasno vstavljen. ATE2CE, Grška, G. oktobra.— Vsl.nl razstreli) bomb ob železniški progi Siinplon orijentnega skspresa v -Jugoslaviji sta bili libit i dve osebi, tri pa so bile ranjene. Bombo so eksplodirale* v naglih presledkih 15 minut pr«»d pmlio-dom Simplon ekspresa. V veliki presledkih 15 minut pred priho-porušena, toda vlak so še pravočasno vstavili. Žrtve so bile Jugoslovani. Jionibe so se razletele samo pol milje od grške meje. Skoro ob istem rasu so eksplodiralo bombe v (ijevgjeli in v Skopi ju, kjer je bi ubit en vojak in je bilo ranjenih več oseb. Prebivalstvo mesta je bilo zelo razburjeno in je bežalo proti grški meji. Domneva se, da so to tolo\aj-stvo vprizorili komitaši. mi. — Prebivalstvo Združenih držav stoji že pred tretjo izredno hudo zimo. Večina delavcev je že lani porabila vse svoje prihranke. Ali naj napravimo iz močnih, voljnih in po delu hrepenečih mož berače? Narod izgublja zaupanje v banke. Ljudje se boje nezaposlenja in krčenja plač. Nakupna sila je ohromi jena. Osem milijonov ljudi ne more ničesar kupiti. Štirideset milijonov ljudi ima dosti denarja, pa noče ničesar kupiti. Prosperiteta se ne bo nikdar vrnila, dokler ne bo obnovljena nakupna sila naroda. Green je nadalje odločno obsodil nepravično delitev dobičkov v industrijah. Industrijalci si kupičijo ogromna premoženja, na drugi strani pa morajo trpeti milijoni in milijoni. Predlagal je, naj se precejšen del dobičkov razdeli med delavce v obliki plač. — Namestu da bi plačevale korporacije svojim delničarjem po štirideset procentov dividend, — je dejal, naj se razdeli dobiček med delavce, ki so ga pomagali ustvariti. — Ako nas delodajalci ne bodo hoteli poslušati, se bomo borili z glasovnicami in bomo poskrbeli, da bodo ta ogromna premoženja vrnjena narodu v obliki davkov. Na pozdravni govor kanadskih vladnih zastopnikov je odvrnil Green, da smatra ameriško organizirano delavstvo za svojo najvišjo nalogo ohranitev prijateljstva med kanadskim in ameriškim narodom. \ — Vsemu svetu hočemo pokazati^ — je rekel, da zamoreta dva naroda živeti drug poleg drugega v trajnem miru. DOLGA HOJA BREZ CEVUEV MIIjFCIRD, Conn., G. oktobra.' mih nogavicah hodil iz Marlboro, Ker ho bili njegovi čevlji raztr- Mass. do Milforda pes; razdalja gani in jih ni mogel vef- nositi, med obema mestoma maša 120 je 28 let stari Albert Zanke v sa-1 milj. PONAREJEATI DIME SE NE IZPLAČA SEATTLE, Wash., 6. oktobra. Po mnenju policije se ne izplača ponarejati ameriške dime, kot je razvidno iz aretacije Franka O' Farrella in Orin Dixona. Da sta izpečala dime, sta vedno kupila kako stvar v trgovini za 5 centov. Pri Dixonu so našli dimov za $2.70, v njegovi sobi je pa bila cela zaloga kandija v zavitkih po 5 centov. OD PIKA POSTAL MUTAST rXIQXVILLE. x. y.f 6. 3kto-bra. — John Reamer, ki je dolgo vrsto let gojil čebele, je izgubil govorico vsled čebelnega pika. Kot vešč čebelorejec si ni nikdar zakrival obraza ali rok, da bi se zabranil proti čebelnim pikom. Slednjič pa se je cel roj čebel zaletel v njegov obraz in ga opikal in sedaj ne more več govoriti. REFORMA ALI REVOLUCIJA Delegatje Ameriške Delavske Federacije sestavljajo važno resolucijo. — V slučajih potrebe bodo proglašeni štrajki. VANCOUVER, Kanada, 6. oktobra. — "Reforma ali revolucija" je bil poglavitni klic na konvenciji 334 delegatov American Federation of Labor, ko so sestavili resolucijo, ki naj bi kon-čala najtemnejši čas. kar ga poznajo člani federacije. Delagati so sklenili, da v teni času, ko je nad sedem milijonov Amerikancev brez dela, federacija ne bo končala svojega delovanja z zaključkom konvencije. — Prisilite ravnatelje in lastnike industrij, da kaj store, — je bila zahteva konvencije. Za podlago delavskega načrta, da bi bilo več delavcev zaposlenih, je bil sprejet predlog za petdnevni delavnik na teden in skrajšanje osemurnega dela na šest ur dnevno. Konvencija je odločno proti znižanju plač in dasi ne odobm-je stavke, je zagrozila, da bo vprizorila federacija stavke, "kjer bodo neobhodno potrebne. EDISONU SE __BLIŽA SMRT Zdravniki so prisodili slavnemu iznajditelju le še par dni. — Edison ne more več hoditi, ampak ga morajo prenašati iz sobe v sobo. NEMŠKA ZUNANJA POLITIKA OSTANE NEIZPREMENJENA BERLIN, Nemčija, 6. oktobra. — Dr. Julius Curtius, ki je postal po smrti Gustava Stresemanna meseca oktobra 1 929 nemški zunanji minister ter je nadaljeval s Stresemannovo politiko za zbližanje med narodi, je predložil danes kanclerju Bruenn-ingu svojo resignacijo. PRESLEPIL POLICIJO PITTSBURGH. Pa.. 6. oktobra. Ko so te dni porušili neko celico na policijski stražnici št. 7, so našli v razpoki v steni G0 ponarejenih srebrnih dolarjev. Xajbr-že je kak kaznjenec skril denar v špranjo, da ne za ponarejanje dobil še večje kazni. Dolarji nosijo letnice 1899, lfKX) in 1902. ZEMLJA SE POČASI DELA AMIIBRST, Mass., 6. oktobra. Po mnenju geologov Massachusetts College je potrebno najmanj tisoč let, da se iz preperelega kamenja napravi kub.čni palec ro-dovitie zemlje. NESREČA Z ZRAKOPLOVOM AUSTIN. Minn;, 5. oktobra. — Dva potnika sta bila ubita in pilot nevarno ranjen, ko je aero-plan treščil na tla. Med potniki je bila ena ženska. C0LLINGS0VA ZADEVA ŠE NI POJASNJENA V gozdu je bil najden žepni robec. — Najdeni naslovi. — Eden naslovnik izginil. — Spor med zagovornikom in prav-dnikom. IIUNTIiXOTOX, L, I., 6. okt. Danes so detektivi našli v gozdu blizu kraja, kjer je bila zasidrana Collingsova jahta v usodni noči 9. septembra žepni robec s črko "C" v enem vogalu. Robec je iz dobrega blaga in višnjevo ter zeleno obrobljen. Ta robec bodo detektivi pokazali Mrs. Collingsovi .da spozna, ali je ta robec mogoče njena lastnina ali pa last njenega umorjenega moža. Robec je bil najden blizu kraja, kjer so pred dvema dnevoma našli kos vrvi. ki je slična vrvi, s kakoršno je bil Collings zvezan na rokah in nogah. Ravno tam so našli tudi steklenico za mleko, ki je tudi slična steklenici, s lsatero je bil Collings udarjen po glavi, predno je bil vržen v morje. Posebni detektiv di Martini je našel list papirja s tremi imeni in enim naslovom. Ko je šel detektiv na oni naslov poizvedovat po naslovniku, mu je bilo povedano, da je se je dottčna oseba izselila, ne da bi povedala, kam. STAMFORD, Conn., 6. okt.— Zagovornik Mrs. Collingscve, \V. A. Kellv, je zopet kritiziral okr. pravdnika Blue, ker je izjavil, da kaže izpoved Collingsove vdove nekatere nevrjetnosti. Kellv pravi, da vsaka beseda v izjavi Mrs. Collingsove odgovarja popolni resnici. WEST ORANGE, X. .J., 6. okt. Napol pri zavesti, duševno oslabljen, nesposoben hoditi, se nahaja slavni iznajditelj Thomas A. Edison na pragu smrti. Njegov zdravnik dr. Hubert .S. Howe je izjavil, da je samo vprašanje nekaj dni, kdaj pride njegov konec. Včeraj se je pri bolniku sicer pokazalo precejšnje izboljšanje, toda splošni položaj zato ni izboljšan. 1'živati ne more več toliko hrane, kolikor bi moral, da bi lahko premagal strup v svojem telesu. Zdravnik je rekel dalje: — Zdaj ga ^e treba prenašati iz postelje v njegov urad. Do včeraj je se lahko hodil to majhno razdaljo. iXjegovo duševno stanje je zelo utrujeno. Mrs. Edison in njeni sinovi Theodore, Charles in Thomas so stalno ob njegovi bolniški postelji. STAVKA TEKSTILNIH DELAVCEV DAWREXCE, Mass.. G. oktobra. — Razun Pacific Mill so vse tekstilne tovarne danes zaprle svoja vrata. Od 10 do 12 tisoč delavcev je včeraj odkorakalo iz tovarn in danes se niso vrnili. Zastavkali so, ker so hotele družbe znižati plače za 10 odstotkov. UMORIL ŠTIRI LJUDI RA0KXE, AVis., 5. oktobra. — Farmski delavec. Frank Gray,.se nahaja v zaporu, kamor je bil pripeljan tri ure potem, ko so bila najdena trupla dveh moških, ene žene in enega otroka. Umorjeni so: Frank Bosehert, star 53 let, njegov sin Herbert, star 32 let, Celia Kirkman, služkinja, stara 18 let in Bobv Bosehert, niladi sinček Herberta 'Boscherta. Trije starejši so bili ustreljeni, otrok pa je bil ubit s kladivom. Prej je Gray delal na farmi pri Bosehert ovih. Truplo Kirkmano-ve je bilo najdeno nago v postelji. drugi pa so bili v kuhinji. Gray pravi, da so vsi na farmi slabo ravali žnjim in da je bila celo služkinja strpna proti njemu. PREVAŽANJE ZLATA PARIZ, Francija, 5. oktobra. Ta mesec bo prišla velika množina zlata iz Amerike in Indije v Francijo in bo spravljena "v državno francosko banko. Prihodnja dva tedna bo vsak parnik peljal zlato iz Združenih držav v Francijo. Sredi oktobra bo francoska Jaanka dvignila v New Yorku zlata v vrednosti 450 milijonov dolarjev. Indija, v namenu, da se okoristi z nizko ceno angleškega šter-linga je poslala v New York in "London za 12 milijonov dolarjev zlata. Odstopil je vsled tega, ker so mu trpko nasprotovali narodni soeijalisti in nemški nacijonalci ter je ime tudi v vrstah svoje lastne — ljudske stranke — dosti nasprotnikov. Usodepolno je bil zanj. ker je v Ženevi, še predno je podalo Ifiednarodno razsodišče svojo odločitev, izjavil, da se Nemčija odpoveduje nameravani carinski zvezi z Avstrijo. Tedaj so z vseh strani padli nanj ter mu začeli očitati izdajstvo. Vladni zastopniki so danes odločno izjavili, da ne bo imel Cur-tiusov odstop nobenega vpliva na nemško zunanjo politiko. Nemška zunanja politika bo ostala ne-izprenienjena. Istotako je vlada dementirala poročila, da namerava odstopiti ves kabinet. Zaenkrat se še ne ve, če bo vbodoče sam kancler vodil zunanji urad, ali ho pa izbral Curtiu-hu namestnika. Curtiusova prošnja za odstop je bila zelo kratka. Glasila se je; —• Po svojem povratku iz Ženeve sem vam rekel, da nameravam izstopiti iz vlade, neoziraje se na parlamentarni položaj. Zdaj se mi zdi potrebno da se reši vprašanje mojega izstopa. Vsled-tega vas prosim, da sporočite »jo-npodu državnemu predsedniku mojo resignacijo. DVOBOJ DVEH BANČNIH PREDSEDNIKOV PROVIDENCE, R. I . 6. oktobra. — Včeraj sta se z revolverji ! dvobojevola dva bančna predsed-. nika. Oddan je bil samo en strel [ in en duelist je bil prepeljan v bolnišnico z rano na glavi. Donienieo Di Luglio. predsednik in lastnik Dante State Bank je bil aretiran. Frank Galiano. predsednik Woonsoeket Loan and Discount Co. pa je moral iti v bolnišnico. Di Luglio je rekel policiji, da je Galiano razširjal govorico, da stoji Dante State Bank na slabih m>?ah. Kmalu po deseti uri s.*l h Galianu v banko in s»» ž njim pregovarjal in prepiral. Med prepirom sta oba potegnila revolverje in Di Luglio je ustrelil. (Ja-liano je bil ranjen in krogla se je zarila v steno. Policija pravi, da je sovraštvo med obema vladalo že sedem let. Naročite se n» "Glas Naroda" _ največji slovenski dnevnik t Združenih dritavah. ITALIJA ZAHTEVA RAZOROŽITEV RIM. Italija, 6. oktobra. —Italijanski zunanji minister Dino Grandi je naslovil na vse vlade sveta poziv, da m» razorožijo vse države, kar je edino Sredstvo, da se reši svetovna gospodarska kriza. DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ____________________ S 9.35 Din 1000 __________________ % 18.50 Din 2500 ____________________ % 45.75 Din 3000 ................% 54.60 Din 5000 _____________ % 90.50 Din 10,000 ___________________ $180.00 V ITALIJO Lir 100............................S 5.65 Lir 200............................$11.10 Ur 300 ..........................S 16-50 Lir 500.........................S 26.90 Lir 1000 .......................... S 53-25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina, znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, sa $35.— 70 centov, sa $40.— 80 centov, za $46.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.—$6.25, Za Izplačilo večjih snetkov kol noraj navedeno, bodla! ▼ dtnarJW, Urah ali dolarjih, dovoljujemo le bol] le pofojt. Pri rellklh lih priporočamo, da se popre] a nam pismenim potom te slede načina nakaalla Nujna nakazila izvršujemo po CABLE P®» Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N, T. Telephone BA relay _____ N*W YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 7, 1831 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 5. A. Owned mfl PubMstied by ■LUVEMIO PCBUIBniO COMPANY (A Corporation) L. of bnalii— ot the corporatioa and addresses of above officers: «tf W. 11th »target. Bowgh of Manhattan, New York City. N. Y. GLAS NABODA (▼•lee ef the People) Issued trery Daj Ezoept Sundays and Holidays i Dopisi. ■a calo leto velja ln Kanado ....... Uct aa Ameriko Za New York sa oek> leto $7 00 Za pol leta .................................fS.M Ea pol leta _____ _ ...........$3.00 Za tnoaematvo sa celo lato__$7.00 Za pol leta .............................A3.50 ■a četrt leta_____ --------------iiio Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olaa Naroda- lahala vaakft das farreemb nedelj ta praxilkov. Dopisi brea podpisa In oeebnoati se ne prlobčujejo. Denar na] se blagovoli poMljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prortmo, da ee nam tudi prejflnje blvallAče nasnant, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", £1« W. ISth Street, New Telephone: CHelsea 3—Z878 York. N X. DWIGHT W. MORROW Vest o nenadni smrti zveznega senatorja D wight W. M urrowa je navdalla ves ameriški narod z globoko žalostjo. Morrow, o katerem je javnost le malo vedela, predno je začel svojo diplomatsko karijero, je bil eden izmed maloštevilnih ljudi, katere se'lahko označi kot državnike. V sled svoje sposobnosti, poštenosti in jasnega pogleda v bodočnost, si je pridobil zaupanje, ne le volileev svoje države New Jersey, pač pa tudi javnosti v spflošnem. Najbolj jo služil Morrow svoji domovini kot poslanik v Mehiki, kamor ga je poslal predsednik t-oolidge. Morrow, bivši družabnik J. 1\ Morgan & Company, jf prevzel to težavno mesto v času, ko je vladala velika napetost med Združenimi državami in njihovim južnim sosedom. Vprašanje glede petroleja je postalo tako akutno, da je pretilo razdreti vezi. ki so obstajale med dbema deželama. Callesova vlada je izdala postave, ki so bile naperjene naravnost proti ameriškim lastnikom petrolejskili vrelcev v Mehiki. V onem času se je pa pojavil Morrow kot ameriški poslanik. Težka naloga ga je čakala, toda rešil jo je z velikim umevanjem in velikim taktom. Posledica tega je bila, da so med obema deželama zopet zavladali prijateljski odnošaji. A' Morrowu so bile na čiftlen način združene zmožnosti dalekovidnega finančnika ter nadarjenega jurista in jiarodnega ekonoma. Potom teh zmožnosti se mu je posrečilo izkazati Mehiki posebno uslugo s tem, da je izdelal za Callesovo vlado modem proračunski načrt, ki je bil sprejet v neizpre-lnenjeni obliki. Pomoč, ki jo je nudil Morrow v tem pogledu, je predsednik: Calles javno priznal in pohvalil. Morrow je tudi napotil letalca Cliarlesa Lindbergha, (ki je pozneje postal njegov zet), da je vprizorft "polet prijateljstva" v Mehiko. Oni polet je še bolj utrdil vezi med obema deželama. Predno je bil izvoljen za zveznega senatorja, je storil Morrow svoji domovini dosti uf^lug kot zastopnik na londonski konferenci in v drugih uradih. Tekom volilne kampanje se ni oziral na stališče predsednika Hooverja, ampak je odločno poudaril, da je treba omiliti stnliaške postave. S smrtjo senatorja Morrowa je izgubila dežela enega irvojih liajbojših državljanov. PETINDVAJSETLETNIGI DRUŠTVA "ZVON " št. 70, J. S. K. J., CHICAGO, ILL. ▼ NEDELJO, 11. OKTOBRA ▼ NARODNI DVORANI, ISth STREET in RACINE AVENUE Začetek programa, ob 3:30 popoldne. | TAKOJ PO PROGRAMU PLES IN PROSTA ZABAVA Vstopnina 50 centov. Prav nljudno vabimo aa to proslavo vso cenjeno občinstvo iz Chi-caf e in a»1i— Jaottmo, Aa boste zadovogei s prorrapwup, kakor Na svidenje! — VESEUČNI ODBOR "GLAS fcJARODA" — Li* slovenskega naroda Apierifc] — Naročajte gaj Nanticohe, Pa. Prosim vas, da priobčite te moje vrstice v list Glas .Naroda. Tukaj je zopet rudarska stavka, stavka nas okoli 25,000 rudarjev. Najbolj nesramno je pa od naših linijskih voditeljev, ki so bili dne 29. septembra v Harris-burg. "Pa. in so prosili governer-ja, da pošlje državne kozake v rudarske naselbine. Upali so, da bodo rudarji šli na delo pod pritiskom puško In palice. Tega pa niso storili samo unijski voditelji. temveč tudi rudarji sa-ini, ki delajo v rudnikih. To je dokazano, da so plačani od premogovnih baronov. V nedeljo 8. novembra si* bo vršilo v Wilkes-Rarre veliko zborovanje za osvoboditev delavske-pa voditelja Mooneya. ki je že petnajst let ponedolžnem zaprt. Zborovanje so sklicale sledeče organizacije: Slovenian National Benefit Society. Brane 204. ■Slovenian National Benefit Society. Branch 204. International l^rabor Defense. Luzerne Branch. Communist Party I'. S .A. ('Majority Group). "Workers Sick and Death Benefit Society Fund. Branch 140. "Workers Sick and Deat Benefit Society Fund. Branch 34. Anthracite Federation of Slovenian Benefit Society (9XPJ). Pozdrav! Michael Ferlin. Warren, Ohio. Prosim vas. da priobčite ta dopis v našem listu. Zelo redko se sliši kaj iz naše naselbine. Prvič je vzrok, ker nas ni mno-po. drugi še večji vzrok pa je. ker vsak rajši bere kot piše. Z delom pre tu kot povsod dru-pod. zelo slabo. Največja tovarna republike Steel Corporation zelo slabo obratuje. Večina delavcev dobi po par dni počitnic na teden. Sedaj so pa še plače ntrpali. pa naj ubopi delavce živi kot ve in zna. Bliža se zima in ž njo še večje skrbi in težkoče za siromake. Listje je že dobilo rdečo barvo ter pomalem pada. Tako kot listje je tudi naš** življenje. Smrt vedno najbolj pobira jeseni. Zadnji teden smo se nahajali pri sorodnikih v Clevelandu, O., kjer smo spremili k zadnjemu počitku mojo teto. ter ženo dolpoletnepa naročnika in zvesto čitateljico (i. X. Marijo Klaus. Umrla je v častitljivi starosti 82 let. Ranjka teta je bila doma od Sv. Grepor-ja. vas Iludi konec, kjer se še danes vidijo razvaline nekdaj slav-nepa Orteneškepa gradu. Tukaj zapušča žalujočepa soproga. s katerim sta živela lepo dobo 56 let ter skupaj prenašala liriŽe in težave zakonskega sta- 139 AKROV FARMA moderna 9 sob hiša. elektrika, živina in kuretnina, vsi poljedelski stroji in orodje ter vsi pridelki za $7,000.00; — $2,000.00 takoj, ostalo na odplačila. — Mihael Zesko, Oaksville, N. 7. nu. Le malo je tako srečnih, da dočakajo zlato poroko kot sta jo ona dva pred šestimi leti. Zapušča tudi sina Franka ter dve hčeri in sicer Mrs. Alojzija Godic in Mrs. Marv Cimperman ter lepo število vnukov in dve pravnukinji. Som sta prišla v družbi najmlajše hčere z namenom. da bosta skupaj z otroci par let. pa se je doba podaljšala na 20 let. Med tem časom sta iz-pubila dva sina in hčer. Vsi so imeli že družine, ko jim je kruta smrt utrpala nit življenja. Ranjka teta je bila bolna samo 3 dni. Umrla je 27. septembra. Popreb se je vršil 1. oktobra ob veliki udeležbi. Da je bila priljubljena. so pričali številni venci in darovane maše ter mnopo-številni avtomobili, ko smo jo spremili na mirodvor. Vam. dragi stric, bratrance in sestrične, izrekam ob izgubi drage žene. mamice in stare mamice moje iskreno sožalje, Vain pa. draga teta. naj bo lahka ameriška gruda! Pozdrav vsem čitateljem in čitateljicam G. N.. listu pa želim innopo naročnikov! llosie ltaeher, roj. Klaus. Chicago, 111. Pred petindvajsetimi leti se je v Chicagu ustanovilo prvo društvo Jugoslovanske Katoliške Jed note, in sicer "Zvon'\ št. 70.. Proslava petindvajset letnice tega društva se bo vršila v nedeljo 11. oktobra. letos, v Narodni dvorani. 18. Street in Racine Ave. Popoldne ob pol štirih se prične bogat program z raznimi pevskimi in drugimi točkami. Med dru-pimi bomo slišali našepa izborne-pra pevca, Mr. Ludvig Skala, kije že večkrat pel na Radio, in sicer v Uhicapn, in v Milwaukee. Gospodični Elsie in Harriet Wencel bosta proizvajale razne umetne plese in pele angleške pesmi; po-lep tepa bosta pela dva siovenska pevska zbora. "Prešeren" in "Jezero". Navzoči bodo razni plaviti u-radniki JSKJ. Oh ves. da se ne pozabi! Nastopila bosta tudi naša komika. Mr. Joe Fajfar in Mr. Steve Foys, ki bosta pela kuplet "Profesorja". Slišal sem tudi, da je izdana posebna Spominska knjižica, ki jo bodo dobili udeleženci brezplačno. Torej jaz boni potovo tam. Naredite tudi Vi tako. Opazovalec. Plinske bolečine v črevih odpravljene Nuga-Ton« hitro prežene pline iz Črevesja in žrlodea. Osladi vrS dih, vam da dober tek. odpravi glavobol, omotico, obistne vranič-ne slabosti, zaprtnico in ojača oslabele tivc-e. mlfik-e in droge organe. Nuga-Tone očisti život bolezenskih glivic In va« napravi močne In zdrave. Prav gotovo vzemite Nuga-Tone. Na prodaj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima. recite mu naj ga za vas naroči od trgovca na debela. —Adv*t. Iz Slovenije. Drzen slepar, ki se je izdajal za kralja. Sodišču v Slov. Bistrici je iz ročila žandarmerija v varstvo drznega sleparja, brezposelnega delavca Roštoh&rja Jožefa, rojenega 13. februarja lSf>2 v Zabukov-ju. pristojnega v Brežice brez stalnega bivališča. Mož se je že dalje časa klatil po Pohorju in se radi sličnosti z jug. vladarjem izdajal za kralja in se pustil pogoš-čati. Svojo obleko, ki je vse prej kot čista, je opravičeval z zelo tehtnim vzrokom: "Moram, da me ljudje ne spoznajo prehitro, prišel pa sem. da vidim, kako revni ljudje živijo, na lastne oči, ker mi moji ministri kaj takega itak ne poročajo". Ponekod se je tudi opravičil, da jih ne more popostiti. češ kot vladar ne nosi denarja s eboj. bo pa takoj nakazal večje vsote, čim pride v mesto, kjer pa pričakuje avto in spremstvo. Sličnost obrazu in drzen nastop je ljudi sicer prepričal, pač pa se je ljudem zdelo čudno, kako da se pri prijači. ki si jo je o-bilno privoščil, ne zdržnje. Končno se je ljudem zdelo le preveč in so ponoči poslali po orožniško patruljo, ki pa je aretirala in končala njegovo "vladarsko dobo". Izdajal pa se je ponekod tudi kot zastopnik različnih društev in na ta način izvabil neki posestnici 30 I)in podpore za katoliško prosvetno društvo. Aretiran je bil kot "kralj" pri posestniku Šerku pri Sv. T'riiu. Na vprašanje, zakaj se je izdajal za kralja, je odgovoril, da je to radi svoje sličnost storil že večkrat in bil že kaznovan, v glavnem pa, da je tako na račun lahkovernih ljudi lahko živel lepo in brez dela v izobilju. Zopet -nesreča v tovarni KID. Te dni se je pripetila zopet težka nesreča v tovarni Kranjske industrijske družbe na Slav. Ja-vorniku. katere žrtev je postal o-krojr 30 let stari tovarniški delavec Aim a n Štefan, doma z Slov. Javornika. Skupina delavcev je bila zaposlena pri težkih železniških ploščah. 1'soda je hotela, da Je več teh plošč, od katerih tehta posamezna nad 50 kilogramov, padla ponesrečenemu delavcu na desno nogo. Plošče so padle tako. da meč sicer niso poškodovale razen hlač. ki jih ima popolnoma strpane. telesne poškodbe je dobil na stopalu. Ob zunanjem členku ima močno zavajočo rano. dalje ima večjo rano na notranji strani nope. na peti in poškodovani so tudi prsti. Ponesrečenega delavca so njc- povi tovariši takoj prepeljali v bolnico Bratovske skladnice. Nesrečneža so obvezeli in prevzeli v nadljno oskrbo. Upati je, da ni zlomljena nobena kost. in če ne nastopijo komplikacije, posledice nesreče ne bodo hude. Sumljivi požari v celjski okolici. V Celju in njepa bližnji in daljni okolici ne mine dan brez požara. 20. septembra zjutraj ob 4. je celjska postaja obvestila meMne gasilce, tla pori v Ar j i vasi pri Petrovčah. V* najkrajšem času so gasilci s svojo motorno hrizpalno odhitel v Ar j o vas. kjer je gorelo gospodarsko poslopje prinest ni k a Ivana Rojea v Ar ji vasi št. 37. Domači gasilci so že začeli gasiti. Prišli so še pa I sic i iz Žalca. Levca. in I) reši nje vasi. Skuj>-niin naporom se je posrečilo požar omejiti, vendar pa je gospodarske« poslopje pogorelo do tal. T'ničen i so tudi ves pridelek žita in sena ter gospodarski stroji. Škoda je zelo velika. Ker je gi>-relo v tako zgodnji jutranji uri. je verjetno, da je tudi ta požar zanetila zlobna požigalčeva roka. Obupen čin neozdravljivo bolnega družinskega očeta. septembra s«» kmetje, ki so nosili svoje hlapo na celjski trjr. v Polulah blizu Kranjčeve trostil-ne opazili, da visi na opraji škar-pe moško truplo. Obvestilr so nemudoma orožnike. Truplo je bilo še toplo, iz česar so sklepali, da je moral neznanec izvršiti svoje dejanje prod kratkim. < >roi-niki so truplo sneli. V žepih samomorilca so našli samo neko legitimacijo, ki pravi, da je bil pokojni rezervni kapitan II. klase Mance Ivan. rojen leta 1882 ter pristojen v Delnice. Na majhnem lističu j** bilo s svinčnikom napisano. da ima ženo in tri nepreskrbljene otroke v Zagrebu, da pa v zadnjem času ni več živel pri svoji rodbini. V smrt da gre radi neozdravljive srčne^ in živčne bolezni in radi težkih gmotnih razmer. Prosi, da bi «ra pokopali brez verskega obreda. Truplo so prepeljali v mrtvašnico n-koliškejra pokopališča. O dogodku so se širilo sprva po inestu neverjetne govorice, tstko na pr. da se je obesil vajenec nekega pe-kovskpa mojstra. PREPELJAVA ZLATA Bl'BXOS Al KES. Argentina. G. oktobra. — Argentinska vlada je s parnikom Southern Prinee poslala v New York za pet milijonov dolarjev zlata, da plača razne obveznosti. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na Hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po 4°/o Sakser State Bank A COKTLANDT BIBIR NEW YORK, N. T. Skrivnostni letalec se je pojavil nad Kimoni ter metal v mesto plakate, s katerimi je pozival Italijane, naj se iznebe fašistične pa jarma. Nato je izpinil neznanokaui. dasi ga je zasledoval močan «xl-delek laških armadnih letal po zraku in dvajset tisoč fašističnih prostovoljcev po kopnem. Ce bi ga zalotili, bi bil na mestu usmrčen. Laška vlada domneva, da je dospel letalec bodisi iz Francije, bodisi iz Jugoslavije ter se vrnil tja Da bi se dvignil kdo iz italijanskih vrst ter zahteva) resnico in pravk-o ra svoj narod — to italijanski vladi enostavno v vo ne pre. * 1/. Romunske poročajo, da je začel hoditi mali Mihael v ljudsko šolo obenem z drugimi romunskimi otroci. Marsikak tujec, ki bo čital to. bo zmajal z »lavo in se čudil balkanskim razmeram, rekoč: — Pa žive res čudni ljudje v jugovzhodnem koncu Evrope. Mali romunski Mihael, na primer. Najprej je bil fant kralj, nato gra je oče degradiral, da je postal prestolonaslednik po vsem tem so ga v ljudsko šolo poslali. Toda temu se ni treba čuditi. To je enostavno znamenje, da se je začelo na Balkanu jasniti. Dve današnji materi sta se pogovarjali. — Sem slišala, da se tvoja hči porW-ila. — pravi prva. —- I)a. že leto dni je poročena. — Ali je srečna v zakonu . — O izvan redno je srečna. Prav zadovoljna je. Edinole svojega moža nima rada. Toda to je nazadnje stranska stvar. Saj ni noben zakon popoln. Cilj današnjepa pravosodja je. vsako zadevo z vseh strani tako jasno osvetliti, da je popolnoma v temi. * Z dosti besedami je Inogoče tako malo povedati, da hi človek z malo besedami nikdar povedati ne mogel. * Mati j«' vsa vesela prišla k uredniku in mu rekla : — Le pomislite, gospod urednik. moj sinček je star šele trinajst let. pa že pesmice dela. 1'rednik malo pomisli in reče: —Koliko pravite, da je star.' — Trinajst let. — Zdi se mi. da še ni prepozno m da je še mogoče pomagati. Najprej mu zlepa prigovarjajte, (.'e lepa beseda n«* bo zalegla, poskusite s palieo. Palice se bo najbrž ustrašil in opustil to neumnost. * V zadnjih desetih letih je v Ameriki število ljudi, ki ne znajo niti čitati niti pisati, zelo naraslo. Natančnega števila pa navzlic temu ne morejo dognati. To bi bilo povsem enostavuo: butlegarje na prestejejo. V 'New Yorku so veselice na tedenskem redu. V nedeljo je imel "Slovan* svojo trgatev. '21. oktobra bo priredil Slovenski do m kmečki pie«; dan pozneje bo imela pa sv. Ana veselico. To je seveda »ele začetek, kajti do adventa je še daler. Kdor si hoče vse to ogrldati in kdor hoče. vse te dobrote okusiti, mora imeti dve stvari na razpolago: polno mošnjo in dvakrat ustrojen želodec. * •Neki prijazni rojakinji v Down-t own ii sem pred kratkim obljubil. da jo bom naučil žlikrofe delati. Ko sem jo zadnjič vprašal, če ima že kaj pripravljenega, je rekla, da drugega ne kot "ber-tah". Nič ne rečem, tudi "bertah" je potreben. Ko bo pripravila še na-daljnili devetmdevetdeset stvari, ki so za dober žlikrof potrebne, ae bova tako} podala na delo. GLAS NARODA HBW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 7, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY fcl U. ft. A. a » / H KRATKA DNEVNA ZGODBA N. P.. OMAMLJENA DEKLETA Lanrkega poletja so se laniman komunistični mladinski voditelji v Petrcgradu za vzroke poraznega pijančevanja, ki se je tako razpa-clo med delavskem naraščajem. Dekleta so bila v tem oziru posebno malo zgovorna. Kadar je ponovno poskušal predsednik pri občnih zborih ene od največjih tovarn v industrijskem Viborškem predmestju vprašati zaupnike posameznih oddelkov, so mu vedno odgovarjali: — A kaj, saj skoro vsi radi pogledajo v kozarček. Tudi ženske so kakor mcški: čo prilika nanese, si privoščijo pržirek. — Če pa^ni posebne prilike? — No, potem pijemo kar tako* Naposled so sklicali prireditelji izključno žensko zborovanje, kjer ni bile razen predsednika prav nobenega moškega. Ta seja je bila jako dobro obiskana, ker so zagoto-vidi udeleženkam, da ne bodo prišla njih prava imena v javnost. Ste-nogratski zapisnik govorov je podal tako pomembno in pretresljivo bi se to dogajalo vsaj z onimi fan-sI:ko žalostnega življenja korour>i- j ti, ki jih rade imamo in hodimo it čne^a mladega ženskega pokole- z njimi na promenado, ampak ne: nja, da ga je kmalu priobčil znani i samo slučajni znanci to vedno ra,-sevjetski publicist A. Zcrič v 7. šte- ! krivijo. Če greš pri nas dekle na viiki mladinskega tednika "Prožek- zabavo in ima * še kaj varovati, tor", priloge osrednjega komunisti- j vame vedno s seboj malo sestro enega dnevnika "Pravde", ki izha- ali magari brata, da bi na njo pazil ja pod uredništvom znanega feo-1 in ji ne pustil storiti 'krivice. In retika Buharna. Pozneje je bil ta vendar se zbirajo na teh naših ve-članek ponatisnjen v posebnem čerih sami domači delavci. Ali ni zberniku o življenju proletarske to pravzaprav sramota za nas vse? mladine, ki bi ji naj predočil nffe- ; — Ne bodi no tako naduta! Kaj nc najusodnejše nedestatke. Ob- pa je bilo s teboj? To povej! javljamo odlomek te izredne žen- j — Saj ne tajim. Tudi z menoj ^ke seje. i je bilo tako. Tudi mene je zapeljal -fant vinjeno v parku. Ko sva bila sedi namesto Katje Ermoljeve sama Mary Pickford pri naši mizi. iGrohot.) Tako smo začeli jemati žganje, in vsakorat so odtavali fantje domov popolnoma natrkani. Pa tudi pri družabnih večerih so vsi pili, a ondi se zbirajo razen naših delavcev vsi zavedni sodrugi iz okrajnega odbora. Še to moram povedati, da bi mi res bile nerodno odklanjati pijačo", ko vsi pijejo. Če sem se upirala, so mi dejali: — Gl#j jo no! Kaj se pačiš tako po buržujsko? Tukaj smo v svoji družbi. Fantje ti ne bodo ničesar ža-lega storili.... — Oha, to pa to! — Že vemo. da samo zato dekletom venomer prilivajo v kozarec. — Rss je. Dekleta! Kdo mi bo u-govarjil, če vam povem, da zapravimo me vse svoje nedolžnost baš v vinjenem stanju? Saj smo lani v s? pismeno odgovarjale na to vprašanje, ne da bi se bile podpisale na vpraSalni poli, in smo vse v istem smislu odgovorile. Pa če Predsednik — naj mu bo ime. recimo. Lukin, je v uvodni besedi dejal: — Dekleta, ugotovil bi rad. kako se zgodi, da se ve navadite piti in potem pijače ne morete pu-•titi? Vedel bi rad, katere dobrote vam nudi žganje in na kak način bi se lahko nadomestile? Danes sem jaz med vami edini moški, pa še etenjen sem. Samo danes se poso-variamo, jutri pa se ne bomo več videli. Zavoljo tega vsega ste Hfc-ko po mojem mnenju popolnoma odkritosrčne.... V kotu je vstala Katja Ermolaje-va: — No bom pa jaz o sebi povedala, če hočete. Leta 1923. sem prišla v tovarno, pa so me kmalu izvolili v komunistični omladinski odbor. Če smo' imeli sejo. smo potem redno hodili v Jedilnico, v naš klub. Ne vem, zaka* je tc bilo, a redno smo naročali pivo. — Kaj pivo? žganje! Po pravici povej! — Saj res. pa vam tudi nisem hotela lagati. Od kraj* je bilo pivo. a so fantje potem ciejali: "S pivom bi prišli samo na kant: saj g i mora človek na; man j pet steklenic popiti, da mu stopi v glavo. — Čemu pa je to potrebno? — sem vprašala. — Zato, so mi odgovorili, — ker je tako dolgčas pri nas. Če pa si privoščimo pravo mero, potem je vse drugače. Vidim, na primer, tvt>je obličje, pa ae ml kar rdi. da na izletu, sva stopila v vrtno točilnico. Narcčil je žganja zase in piva zame. Popila sem pivo. pa si rekla: Zakaj se mi zdi danes tako močna ta pijača? Nisem namreč opazila, da mi je obe tekočini po-meial v kozarec. Ta žlobudra se imenuje "jež". Sla sva nato po p^r-ku in mi je vse plesalo pred očmi: grohotala sem se kakor prismojena. V tem stanju me je zapeljal. Drugi dan sem ga srečala in mu očitala: — Ti si vendar komunist. Ali smejo zavedni komunisti tako postopati? To je vendar grdo. Vinjena sem bila pa si me ti zlorabil. On pa se je namuznil: — Lej jo! Saj nisi vendar otrok in veš, kaj je ljubezen. t)d kraja sem bila obupana, a pozneje sem nekako o-topela. Zdaj že vem, da Ima stvar vedno isti zaključek, če grem s fanti kam na ples. O, zdaj o pač dobro vem. Jaz sem se itak obvarovala najhujega. ostala sem delavka. A koliko deklet se je izgubilo na ta način? Vera Dementjeva, Nastja, Oja. Ninka ... — An juta Glebova tudi.... — Varjka, Tanja Pronlna! — Sonja Grabova! — No, saj pravim. Nastja je bila naprimer čedno dekle, navdušena komunistinfa. A Prokofjev jo je uničil... — O. ta podlež! Kakor kuga je! — Razumno dekle je bila, prijazna in usmiljenega srca. Peljal jo DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE,BB ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU samo vmU člimtro, pač p« vsi Slovene! V nH okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE je v bar in odtod na barko na Ne-vi, in je bila že vinjena. On je svoje opravil, pa jo kar pustil na bar-Zaspala je. Zgodaj se je zbudila, a krog nje so stali capini, ki si iščejo prenočišča na zasidranih barkah. Vsi so se grohotali in jim je komaj ušla. Tako se je pričelo, končalo pa se je na Nevskem (Pe-trograjska glavna promenada). Ponoči je postopala po Nevskem, rju-traj pa hodila v tovarno. Hudo se je oklepala službe, ker se je baia. da bi se drugače popolnoma izgubila. A o5i so ji seveda skupaj lezle in roke so se ji tresle — za delo že ni bila več! Kmalu je izgubila delo. Nekaj časa je še služila kruh ponoči, a potem se je okužila in skočila z mosta. To pot so jo rešili. BiLa je še vedni? vpisana pri komunistični omladini. Njen krožek jo je poklical na odgovor in priznal, da ni kriva. A Nastja si je oskrbela revolver, pa se je ustrelila. Njeni tovariši iz izobraževalnega tečaja v naši tovarni so ji priredili pogreb. — Oh, to žganje, to žganje! — Seveda. A če se btani dekle pijače, je ne bodo povabili v družbe. — Kaj bi dolgčas prodajala, — ji rečejo, — saj sedi vedno samo v kotu, kot da bi pri frizerju čakala na vrsto. Potem naj se vedno ne samem dolgočasi! Zato gledajo pri nas, če priredijo ples ali tudi izlet, naj ima vsak fant svoje dekle, da ne bi kdo ostal brez para. Če komu dekle uteče ali ga opehari za končni užitek, ga imajo vsi fantje potem za norca. — Ta pa niti ne ve, kako je treba dekleta zmešati, — mu rečejo, — ta je še premlad. — Če kdo ne mara žganja, ga tudi zasmehujejo: — Jo j, nobene poka-lice nismo vzeli s seboj ki otroči-čka. Saj smo tudi me, po pravici rečeno, tako vajene gledati fante. Kdor prenese dosti žganja in ima močne šape. da nas skoro davi, tisti je pravi fant, a vsi drugi niso nič vredni. Če se fant napije, se nam zdi, da mora biti tako, da ne gre drugače. Saj pravim, kaj v?e nam očitajo, če se branimo pijače: puščobne ste, domišljave, pokvarite družbo Kako bi me ne pile? Marsikateremu dekletu je žganje od kraja zoprno in se ga doma poskuša navaditi. Pri moji veri je tako: kupijo si steklenico žganja, nabašejo noter sladkorja in čre-šenj. pa pijejo v naši ženski kasarni. Od kraja jim prihaja slabo, a potem se navadijo. In č* se navadijo, same pravijo: zakaj bi si ne privoščila požirka? — No, in kaj mislijo tem delav-1 ci v splošnem? Ali jim je znano, kaj uganjajo fantje? — je vprašal Lukin. — Le pojdi, pa poskusi o tem-komu pripovedovati! Ali naj takoj tečem, pa vsem po prsti pripovedujem, če sem kaj takega zvedela? — Tega skoro nihče ne stori, — je pritrdila Katja Ermolajeva. — Pred vsem nas je vendar sram. Recimo, da bi se mi 'kaj takega rgo-.dilo, pa bi šla jaz tožariti: že drugi dan bi vedela o tem vsa tovarna, vsi bi drug drugemu pripovedovali, pa se na tihem hihitali. Saj bi me bilo sram! Zavolj tega ne bi nikomur povedela o nesreči svoje prijateljice; smili se mi. Razen tega je marsikdo mnenja, da je to slab tovariš, kdor toči in naznanja. MarsHtdo ae tudi boji kaj ziniti. Saj se je že dogodilo, da so mu to poplačali z zaušnicami Lahko ga tudi pričakajo zvečer kje v zakotni ulici, mu poveznejo vrečo čez glavo in ga neusmiljeno pretepejo: Pa kaj bi tudi tožili delavce sploh, če so vsi tisti fantje našli lastni sodelavci... — Vsi vendar niso taki! — Seveda, niso vsi taki, — Je pritrdila Katja in sedla — Imamo tudi resne, poštene fante, a ti se ne mešajo v slične zadeve in o njih tudi slišati ne marajo. Pošten fant gleda dandanes, da bi se čimprej oženil. Potem živi svoje redno družinsko življenje, pa ne mara imeti opravka s sličnimi zaprnostmi. e« smo jim dekleta včasih potožile, so nam vedno odgovorili: — Same ste krive, saj niste nedoletne. Zakaj pa pijete, pa malopridnežem toliko dovolite? Morebiti je tudi res tako, da smo le same vsega krive.... MANDŽURIJA Na "daljnem vzhodu" so se pričeli nedavno težki politični nemiri, ki utegnejo izzvati še težke posledice, če ne bodo pomagala razna že napovedana posredovanja. Zaradi umora nekega višjega japonskega častnika so japonske čete zasedle glavno mesto kitajske dežele Mandžurije Mukden, osvojile pa so si tudi velik del dežele same. S tem (korakom japonske armade, oziroma japonske vlade je stopila -v ospredje ne-le azljeka, ampak tudi svetovne politike vprašanje, čegava bo Mandžurija: kitajska, japonska ali — ruska? Mandžurija je obsežna dežela, ki meri nad 1 milijen kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima 25 milijonov. Dežela je torej naseljena prav redko. Dežela meji na severu in na vzhodu na Rusijo, na jugu pa na japonsko ozemlje CKorea). Ozemlje je hribovito, proti zapadu pa prehaja v puščavo. Glavna reka je ve-letok Amur. Raznovrstnih rud je v Mandžuriji dovolj, toda dežela je v tem oziru še malo preiskana. Zlato kopljejo skoro v vsakem gorovju, obilo pa je tudi premoga, bakra in srebra. Podnebje v Mandžuriji je nekak prehod od obmorskega na celinsko: spomladi je mnogo dežja, poletje je silno vroče, zima pa huda in suha. Prebivalstvo je v Mandžuriji zelo mešano. — Tam živi še mnogo pastirskih rodov, ki prehajajo s svojimi čredami iz kraja v kraj; drugi so stalno naseljeni kmetje, jako mnogo pa je naseljencev, posebno Kitajcev. Japoncev in Rusov, j Občevalni jezik je kitajski, ob i vzhodni kitajski železnici pa ru- i ski. Kjer je rarvito poljedelstvo, tam so tudi velika mesta, n. pr. ; Mukden (160 Alsoč prebivalcev), Harbin (380,000), Antung (100,000) itd. Poljedelstvo se lepo razvija; danes je obdelane že ena tretjina zemlje. Posebno goji rastlino "■soja". Tudi živinoreja je zelo razvita, vendar pa je važna bolj zaradi števila živali kakor vsled kakovosti. Odlični so pa majhni mandžurski konji. Za promet in trgovino v celi severovzhodni Aziji pa* so važne mandžurske železnice; vzhodno- kifeajska železnica (1725 kilometrov), potem južno-mandžuraka že- leznica (1097 kilometrov) ln kitajske železnice (1280 kilometrov*. Odkar so se začeli na Kitajskem veliki domači boji in nemiri ,je bil guverner v Mandžuriji precej neodvisen od centralne kitajske vlade. Danes pa se mora boriti na tri strani, ker mora računati s tem, da se razmere na Kitajskem mogoče le polagoma ure de, na drugi strani mora računati z vplivom Japoncev, na tretji strani pa ga ogrožajo Rusi. ZARADI LEPOTE BREZ SLUŽBE DOBRODUŠNI DEBELUHAR JI V Shakespearovi igri "Julij Cezar" pravi Cezar: Pustite debele ljudi okoli mene! S trm je hotel pesnik povedati to. kar ljudje splošno verujejo, tla nam-re«" debeluh«!rji mnogo rfobroduš-nejši in mirnejši kakor pn sušiti. Z vprašanjem dobrodušnosti debe-luharjev sta se pa pečala v najnovejšem času tudi ameriška profesorja Harold Ilimwieli in I. A. Knlton in sta r» svojih ugotovitvah predavala tudi na kongesu ameriške "družbe za biologijo". Rekla sta. da žive dobrodušni ljudie mnogo bolj mirno in lahko in se ne razburjajo za vsako figo. vsled tega pa ne "pogori" v njihovem telesu toliko maščobe kako pri razburljivih ljudeh. To pa ima za posledico, da se jim zbira mast na kupe zlasti na trebuhu. "Midva sva dognala s poskusi,", tako pravita, "da vbrizgavanje adrenalina zviša množino krvi. Mi vemo tudi, da prehaja adrenalin v kri. če se človek razburja. Zato sva poskušala ugotoviti. kako se množina krvi iz-preminja. ee se človek jezi ali razburja in vznemirja. Dala sva mačko v kletko, pred kletko pa sva spustila velikega psa. Pes je hotel mačko zgrabiti. Ker pa ni mogel do nje, se je vedno bolj razburjal, mačka pa se je vedno bolj bala. V tem trenutku sra odvzela psu in mački nekaj krvi in -svo jo primerjala s krvjo, ki sva jo odvzela že prej. Pri obeh se je pokazalo, da se jima je množina k^vi zvišala. Ta pojav se da pa razlagati samo tako, da je telo oddalo krvi večjo množino masti, da je moglo telo vzdržati povečini napor. Jeza in strah torej pomnožujeta količino masti v krvi na enak način". Nauk za debeluharje: Kdor hoče shujšati, naj se jezi, kar se da! Ali pa naj se — oženi (omo-ži). Pred obrtnim sodiščem v Lyonu na Francoskem so te dni razpravljali o tožbi, ki jo je vložila steno-grafinja Liza Herbert proti podjetju, kjer je bila nekaj časa zaposlena, naradnl e pa odpuščena iz službe ne zaradi lenobe ali nesposobnosti, ampak samo zaradi svoje lepote. Liza je izredno lepo rekle in takoj prvi dan ko je nastopila svojo službo, so bili vsi moški v tistem oddelku, kjer je delala tudi ona, kakor ponoreli. Fabriški statistični kontroler pa. ki ima nalogo nadzorovati, koliko ta ali ona delovna racč naredi na teden, je kmalu u-gotovil, da delajo možakarji v pisarni, ki:er je bila nameščena nova stenegrafinja. znatno manj kakor pr&j in da je vsepovsod polno napak. O svojih opazovanjih in u-gotevitvah je skrbni in natančni uradnik obvestil tudi ravmtelja pon'etja. Ravnatelj je res poklical dekleta k sebi in rekel, da je ž njo sicer zelo zadovoljen in da ji ne more prav nič očitati, vendar pa jo mora odpustiti iz službe, ker njena lepota preveč moti vse moške uslužbence, ki jih pa vendar ne more njej na ljubo vseh odpusti^5. Stenografinja je vzela pač ravna-teljevo odpoved v vednost, ob enem pa je vložila pri obrtnem sodišču tožbo za odškodnino. Sodišče je po kratki razpravi spoznalo, da mora podjetje plačati dekletu polno plačo za vso odpovedano dobo. V svoji razsodbi pa so rekli sodniki: — Lepota nikakor ne more biti vzrok odpovedi tudi če podjetje vsled tega trpi škodo. ARETACIJA ROPARSKEGA MORILCA FALEŽA Kakor smo svoj čas obširno poročali. je bila v noči na l2T. avgusta t. J. v (Jačniku pri Jarenini v Slovenskih goricah umorjena in oropana TOlotna posestnica -Jii-lijana Herieeva. 1'niora je bil prvotno bdolžen njen oskrbnik 4(i. letni Viktor Rahman, ki j»* bil skupaj s svojo ženo priveden v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Preiskava pa je dognala njegovb nedvomno nedolžnost in zato so ji i že po nekaj dneh spet izpustili ter proti njemu sploh ustavili postopanje. Preiskali so prstne o«lti>.«\ ki jih našli na vratih tunarr. katero je morilec odprl in izropal. pa si» dognali, tla ti prstni »ultisi nedvomna identični s prstnimi odtisi starega zločinca Štefana Fa-leža. ki je doma iz Slivnice. Štefan Falež je bi! šele f» t«>s poleti izpuščen iz mariborske umske kaznilnice, v kateri je presedel 7 let zapora, ki mu jih je so«lišr-e prisodilo, ker je umoril sestro umorjene Julijane Heriče- ve. Prav tako so dognali, da se je Falež Štefan ti>te dni zares klatil po okolici št. TI ja in Jare-nine. Dan po umoru, dne avgusta. je prišel morilec v Spi! j.> in se oglasil pri neki ž.-nblasti s« izdal«* za njim tiralico. a ta je »»stala vse do sedaj brez uspeha. Te dni pa so Fale/.a izsledili orožniki v Ormožu in ga aretirali. Nemudoma so ga privedli v Maribor. Pri zaslišanju je tako v Ormožu kakor tu odtočno tajil, da l>i bil on umoril in oropal posestnieo Heričevo. vendar so dokazi tako jasni in n*'iz- jpodbitni. da se ne "bo mogel dol-i go hraniti in upirati. | Te dni so morilca Štefana Falež« odpeljali pod dobrim var- jstvom v št. llj in v (iačnik. da ga tam konfrontirajo z raznimi | ljudmi, ki so ga še ne pred mesecem dni videli tain okrog. HLAČE ZA GANDHIJA Na svojem potu v London se je Ghandi ustavil tudi v Parizu. Tam mu je neka žen~ka na kolodvoru izročila precoj obsežen zavoj. Policijski uradniki, katerim je bila poverjena skrb ra Gacidhijevo varnost, so to opazili in so zavoj takoj zaplenili, ker so se zbali, de ne bi bil v zavoju morebiti kakšen peklenski stroj. Ko so pa zavoj z vso previdnostjo odprli, niso našli v zavoju nobene skrivnostne bombe, ampaX čisto navadne — mošfce hlače. Zadeva se je nato prav kmalu pojasnila: neka morebiti nekoliko preusmilje.ia Francozinja je brala v časopisih, da potuje Gandhi v Lcndon zavit samo v platnen pla$č, je hotela Gandhiju darovati teple hlače, da ga na njegovem potu ne bi zeblo ... ZVONOVI V MINARETIH j Carigrajski list "Džuniliiiriet" j poroča iz Mosula. da se tam sihi-I j«' nova vera, in Nicer v tnusli-1 man^kih vrstah. S«*jk v Itarszanu s.' j«- izkazal za I>oga. svojega si-i na pa je proglasil za preroka. V j niinarete je dal obesiti zvonove, da bodo na inestu muczina klicali vernik** k pobožnosti. Nova . . . i vera urejuje tudi zakonsko pravo. in sirer dovoljuje vsaki ženski svobodno ljubezen z vsakim moškim, ki ji je všeč. GOSI SO POŽRLE SPOMENIK Nedavno je odkril ne*ki nemški učenjak v koburški deželici pri mestecu Kronachu-u spomenik, ki ga imenujejo ljudje "Wolfdiemahd \ Ljudje namreč pripovedujejo, da je pred več stoletji na tem mestu volk požrl neko deklo, ki je hitela s svojim kolovratom v gozdar j evo hišo. Volk je cel truplo požrl, samo eno nog in eno roko je pustil. V spomin na ta dogodek so ljudje postavili tam spominski kamen, v kamen pa so vklesali križ, kolovrat, roko in nogo. Danes pa se vidi na kamnu samo še križ. Preiskava kamna pa je dognala, da 'kamen ni star že nekaj sto let, ampak da je iz novejšega časa. Volk je res deklo raztrgal, postavili so tudi spomenik, toda ta spomenik so požrle — gosi! Ljudi se je bila namreč prijela vera. da ima ta kamen v sebi neko čudodelno moč, ki silno pospešuje rast gosi. Samo nekaj malega prahu od tega kamna je bilo treba primešati gosji krmi in gosi so rastle nič kako ip nobena čarovnica ni mogla goskam ~narediti". Tako so praznovemi ljudje k rušili od kamna košček za koščkom, dokler ni zmanjkalo počasi kolovrata in roke in noge na kamnu in je ostal le še križ. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stene samo Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York City Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 lnčev. MODERN VZOREC *RASBN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED . . $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, 75 GA DOBE ZA — J9 "GLAS NARODA 216 West 16 Street_ New York, H. Y. * O L A I N A K O D A NEW YORK, WEDNESDAY, O CTOBER 7, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. A. ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA 34 Z« Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) I Ko predlaga (Jabrijela. da bi ostali še en dan v Mouakovem, :Šilva hitro pritrdi. Naj bo*Anilrej zaradi tega. ker si sama podalj-& svoj dopust ae za en dan. še tako nejevoljen, rajši to, kot pa prečati te strašne ljudi v Starenberjru. Z grozo je mislila 4>opet na Čas, ko bo zopet v Alsbergu in bo morala prenašati družbo teh brez-taktnih in dolgočasnih ljudij. Na najbolj nežne načine so se vsi trudili, odvrniti jo od njenih neprijetnih misli in hvaležno je priznala ganljivo prijaznost Naumovih vendar vse drugačno, kot pa si ga človek predstavlja v idealizmu svojih dvajsetih let! In kakor je ljubila Andreja, ga je vendar od sedaj naprej opa-, zovala z drugačnimi očmi. V marsikaterem oziru se ji je zdel grof \ Dudorf bolj zaupen. In bolj, kot si je pa sama želela, so se njene misli pečale z elegtaniin posvetnjakpm, ki je bil sam svoj gospod in je lahko živel po svoji volji, ne da bi pri tem imel kake zapreke. V njenem ozkem, majhnem življenju so ji nasprotja stopila podvojeno pred oči. Vse se ji je zdelo še težje in neprijetnejše kot dosedaj. Postajala je vedno bolj nerazpoložena in nataknjena. kar se je videlo pri vsem gospodinjstvu. Tudi otrok je pričel okušati njeno zlo vol jo in bili so dnevi, ko je z možem govorila samo naj-I»otrebnjše. — Nališpana kot pav v dragoceni obleki in klobuku — tako je »•dela v umetniškem domu. pila šampanjca — brez moža! Prosim gospe — kakor hi sama bila grofica. In kako je bila v zadre-ko nas je povabila k svoji mizi. Pa smo se ji zahvalili, kajti dkme so izgledale kot pol boginje, ne pa grofice. In gospod pri nji-njihovi mizi. kot gledališki igralec — ne, nikdar ne more biti človek dovol previden. Pri vsaketn kavinem krožk-u je bilo to povedano in vedno v bolj pisani obliki. — Bog, kako se jim je smilil njen mož, ko so ga obiskali v Starnbergu. Delal je in si tudi ob počitnicah ni dal počitka. Ves zdelan je izgledal, medtem ko se je njegova žena zabavala s svojimi prijatelji v Monakovem in Feldafingu, otroka pa je pustila v oskrbi tujih služkinj. Gospa Tilšer je bila strupena in grenka kot žolč in na Sil vini glavi ni videla niti enega dobrega lasi. Tem bolj pa so bile dame togotne, ker $e Silva ni hotela odzvati njihovemu povabilu na ča j-nico; pa sploh ne je držala tako sama zase, kar se ji tudi zamerile. Neprijetni so bili dnevi, katere je moral Andrej preživeti. Težko je ležalo njegovo razpoloženje na njegovem delu. Od izle- i ta, od katerega je v vsakem oziru toliko pričakoval, ni imel ničesar. Čutil je, da se ga oprijemlje nervoznost in njemu do sedaj nepoznana razburjenost. Tako je prišla jesen. Zgodaj se je sliladilo in dež se je menjaval z nevihtami in meglenimi dnevi. Andrej, četudi je v šoli nadomesaval mesto svojega tovariša, je vendar moral misliti na gospodinjstvo. Treba je bilo naročiti premoga, nova služkinja je zopet nastopila službo. Delavci so bili v hiši. -ker je peč kadila in je morala biti popravljena. Poleg tega je bil še Andrejček zelo siten; zelo je kašljal. Andrej je komaj vedel, kje ima glavo. Silva ni hotela sploh ničesar napraviti in je svojega moža mučila s svojimi solzami. Skoro je smatrala njega odgovornega za vse to. kar je bila njena dolžnost vzeti na sebe. Hrepenala si je priti iz skrbi in neprijetnosti in ta njen čut ni bil še nikdar tako silen kot ravno sedaj, tako da je zjutraj vstajala z neko mržnjo proti svojim dolžnostim in je bila vesela, ko je zvečer zoj>et legla. In vsak večer je šla prav zjrodaj v posteljo, medtem ko je Andrej dolgo v noč sedel pri svoji pisalni mizi. (Dalje prihodnjič.) €€ 99 PRVI VOZNI LISTEK ZA ŽELEZNICO Prvo železniško progo so zgradili na Angleškem in na Angleškem so tudi najprej vpeljali železniške vozne listke. Ti listki pa so bili precej drugačni kakor so našli dana-'šnji vozni listki in desetletja so morala preteči, predno se je iz nekdanjih voznih listkov razvila današnja njihova oblika. V londonskem 'Science Museum'i imajo veliko zbirko zgodovinskih i spominov na fazvoj železniškega prometa in v tej zbirki se nahaja-tudi prvi železniški vorni listek. L. 135. je izdala namreč uprava Stockton-Darlington Railway Co. vo^ne listke v tej-le obliki: "Jarm Branch v Darlington. Datum: 20. julija 1835. Gospod: John Griffthon, trgovec; Plačal: 10 sh (šilingov). Podpis: J. Temple uradnik. Obrni! Na drugi strani tega listka pa stoji opomin: "Ta listek je treba pokazati vlakovodji, velja samo za 1 dan in je neprenosljiv." Vsak popotnik je moral svoj vozni listek pokazati strojevodju ali pa vlakovodju, predno je smel vstopiti v vagon. Kakor se vidi iz te SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak j pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžujmo se vsi brez Izjeme j te stare in stanovitne domače banke. določbe, takrat se niso poznali sprevodnikov, ampak je moral ali strojevodja ali pa vlakovodja odkazo-vati prostore potnikom in jih nadzirati. Poznati pa so pač tudi že takrat brezplačne vozne listke. Te listke so dali prav lepo izdelati in ravnatelj zgoraj imenovane proge jih je poklonil nekemu vplivnemu angleškemu poslancu, naj se ta sam prepriča, kako udobne se da potovati po železnici. Brezplačni vozni listki so imel torej namen odvrniti poslance od stalnih napadov na železniške uprave. Prvi vozni listki so bili tiskani na gladkem, barvastem papirju, navadno na obeh straneh. Postajena-čelniki so dobivali listke v zvezkih po 1000 kosov za vožnjo po celi progi; od ene vmesne postaje do druge so ljudje namreč takrat redko potovali, za take vožnje pa je dobil vsak postajni načelnik po 1000 rezervnih voznih listkov. Prvi vozni listek za prvi razred na progi Carlisle-Werden pa je bil usnjat. Na tem listku je bila natisnjena pripomba, da strojevodjem in vlakovodjem ni treba dajati nobenih posebnih nagrad. Tudi listki za vožnjo tja in nazaj so prišli kmalu v navado; ti listki so bili tiskani na belem papirju, vožnja tja in nazaj pa je bila nekaj vinarjev cenejša kakor običajno. Izdajanje ^voznih listkov ni bilo torej takrat nič kaj prijetno. — Uradnik je moral listke najprej o-premiti s številkami, potem napisati vse podatke o potniku (ime itd.) potem se je moral še sam podpisati in o?načiti številko vlaka, za katerega je bil listek veljaven. Tomaž Edmondson pa si je znal kmalu pomagati. On je začel sam tiskati listke na kartonu in te listke je zložil v dolgo cev. Cev je imela na dnu pero, ki je pritiskalo listke vedno navzgor, tako da je vedno lahko izvlekel iz cevi zgornji listek. Ta misel je dala povod za splošno tiskanje voznih listkov na kartonih in ta princip je v veljavi še dandanes. KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez..................90 v fino usnje vez ............ v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda ven ...................................1A0 SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............90 v fino usnje vez ...........lj»c v najfinejše usnje vez lit RAJSKI GLASOVI v platno vez. ................ .80 v usnje vez...................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.50 v bel celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....:...............................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ............................1.20 v fino usnje —............1.50 v najfinejše usnje trda vez ......................................1-60 Hrvatski molitveniki: Utjeha jstar«>sti, fina vez.............1.— Slava Bomi, a mir ljudem, fina vez 1.50 najfinejša vez ........................1.60 Zvonce«- nebeški, v platno ...................80 fina v«-z ....................................1-— Vienac, najfinejša vez ...................1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .....SO v belo kost vezano ................1.10 Come I'nto Me ...................................SO fino vezano .................................35 8. oktobra: Bremen. Cherbourg. Dremen 9. oktobra: Paris, Havre Olympic. Chertx.nrK StiitenUam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam llonw, Napoli. Genova 10. oktobra: Ameriii", Cherbourg. Hamburg 13. oktobra: VuScania, Trat 14. oktobra: Huro|>:i. Cherbourg. Bremen Leviathan, Cherbourg Lteutschland. Cherbourg. Hamburg 15. oktobra: Dresden, Cherbourg.. Bremen Aquitania., Cherbourg 16. oktobra : Homeric, Cherbourg • 17. oktobra: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Milwaukee. Cherl>»>urg. Hamburg Ni-w Amsterdam, Boulogne išur Mer, Rotterdam 21. oktobra: New York, Cherbourg, Hamburg 22. oktobra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 23. oktobra: lie de France Havre Majestic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 24. oktobra: George Washington. Cherbourg. Hamburg 26. oktobra: Bremen, Cherbourg. Bremen 28. oktobra: Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 29. oktobra: Sa.turniat Trst Stuttgart, Cherbourg, Bremen 30. oktobra: Kuropa, Clierl'oiirK. Bremen Ber>-ng:iriH, Cherbourg Olympic, Cherbourg 31. oktobra: President Harding, Cherbourg, Hamburg Cleveland, Cherbourg. Hajnburg 4. novembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 10. novembra: Roma, Napoli, Genova 11. novembra: Lr\uthiin. Cherbourg l>eutschland. Cherbourg, Hamburg 12. novembra: L>r*sden, Cherbourg, Bremen 13. novembra: Aquitania. Cherbourg Majestic. Cherbourg St Louis, Cherbourg. Hamburg 14. novembra: lie n. N»)kra|M pot po l«l»lhlrl. Vnakdo Jm v poRebnl kabini s vsemi modernimi ud.>hn"fl?ml — Pijana In nlavna francoska kuhinja, izredno nizke cen*. Vprafn|le kater»**kn|| poobUAčenega agenta FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. V. Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje veza no ..........1.30 .1.40 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN POUČNE KNJIGE t Angleško slovensko berilo ............2.— Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. masi .................10 Boj nalezljivim boleznim ...................75 Cerkniško jezero................................1.20 Domači živinozdravnik ,trd. vez. 1.60 broširano ..................................1.25 Domači zdravnik po Knaipu: trdo vez.....................................lJiO broširano ................................1.25 Govedoreja ......................................1.50 Hitri računar ...............-....................75 Jugoslavija (Melikl 1. zvezek 1.50 zvezek. 1--2 snopič ............1.80 Kletarstvo (Skalicky) ....................2.— Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .........................30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kat. Katekizem .................................60 Kubična Računica .............................75 liberalizem .........................................50 Ljubavna in snubilna pisma ...........35 Materija in eneržija ........................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem. 1. zv..............................50 II. zv..........................................50 (Oba skupaj 90 centov) • Mlekarstvo ........................................1.— Nemško-angleški tolmač ................1.40 Najboljša slov. Kuharica, 068 str. lejK) vez. (Kaliušeki ..............„5.— Psihične motnje na alkoholski podlagi .............................................. Pral;tirni računar ............................... I'ravo in revolucija (1'itamic) ......... Predhodniki in idejni utemelji ruskega idejtlizma ....................1. Radio, osnovni pojmi iz Kadio tehnike, vezano ........................2, broširano ....................................1. Računar v kronski in dinarski veljavi ........................................ Ročni slov. italijanski in itali- janski-slovenski slovar ............ Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem .......................................... Solnčenje .............................................. Slike iz živalstva, trdo vezana ......... Slovenstva narodna mladina (obsega 4.11! strani) ................1. Spretna kuharica, tnlo vezana ....1, Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepi) trdo vezana ........................3, Sadno vino ........................................ Spolna nevarnost ............................. Sadje v gospodinjstvu ..................... Slavonic American Year Book ....1 Učbenik angleškega jezika I rilo vez.........................'............1. broširano ....................................1 Lčna knjiga in berilo laškega jezika .............................................. C vod v filozofijo (Veber) 1 50 Nemščina brez učitelja: 1. del ....................... , del ..................... .30 ..30 Nemško-slovenski ^slovar ................2.25 Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem .................................75 ..............-so, .................2.50 Slovensko nemški slovar ................1.— O jar m beton ........... Obrtno knjigovodstvo Perotninar?*vo, trdo vez.................1.80 broslrlano .................................1.50 Prva čitanka .........................................75 Pravila za oliko .................................65 Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci ............................Ij— Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25 Veliki vsevedež ...................................80 Voščilna knjižica ..............................-50 Zbirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zelišča .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine .................1..............1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, •2 zvezka ....................................1.20 Blagajna Velikega vojvode .............60 Belfegor ...............................................80 I tov, (roman) .....................................65 Burska vojska ...................................10 Beat ill dnewiik ...................................60 Božično darovi ...................................35 Božja pot na Itledu .............................20 Božja pot na Šmarni gori .................20 Cankar: (irešnik Lenard. br<»3? .................70 Mimo življenja .............................8il Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 Cvetke ...................................................25 Cvetina Borograjska .................-..... Čebelica .................................................25 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Miir-inski .........................60 Darovana, zgodovinska invest ........-50 Dekle Eliza .........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka.............................................50 Do Ohrida in Hitolja ........................70 Doli z orožjem ...................................SO Don K i šot iz La Manhe ................40 Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško) .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni boj .......................................50 Dedek je pravil: Marinka in škra- teljcki .............................................40 Elizabeta .............................................35 Fahijola aH cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.................................35 Fi'ozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo .........................................50 (»ozdovnik ZVEZKA) ..............1.20 Goispodarica sveta .............................40 Zgodovina Srbov, Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek .................................. .80 Prorokovalne karte ..........................L— POVESTI in ROMANI Ana Karenina (Tolstoj) zanimivi roman (- zvezka) ....5.50 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................................65 Agitator (Kersnik) broš..................80 Andrej Hofer .......................................50 Beneška vedeževalka .........................35 Belgrajski biser .................................35 Beli mecesen ......................................40 Bele noči, mali junak .........................60 Balkansko-Turška vojska .................80 Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N."