------   316   ------
Naši dopisi.
Iz Dunaja 15. sept. —*— Kar naravnost Vam rečem, da so nas osupnile pisarije tukajšnjih judovskih časnikov in osobito tako zvanega „Weitbiatta", ki se ponaša z naslovom „Neue freie Presse^^ Ti časniki so celi teden pastirskemu listu novega Ljubljanskega knezoškofa dr. Pogačarja tako hosano peli, ^ da smo si le oči brisali, je li beremo prav ali ne. Se bolj kot nad temi pisarijami zavzeli pa smo se nad tem, da — ker smo vedeli, da bode posvečevanje novega škofa v nedeljo 5. dne t. m. — smo že v torek, to je, 7, septembra v večernem listu imenovane „Pre8se'' na prvem mestu pod naslovom „ein wei8ser Kabe*^ (bela vrana) braii avantgardo onega dolzega načelnega članka,, ki ga h čifutska „Presse" koj drugi dan po svetu poslala. Še le unidan sem sicer v eni Nestrojevih komedij slišal reči: „G^schwindigkeit ist ka Zauberei'*; in ker tudi mi ^ultramontanci* ne verujemo na coper-nice, smo le ugibali: kdo da je še mokri iztisek pastirskega lista poslal vredništvu navedenega časnika? Ker ne morem misliti, da se je to zgodilo po naročilu knezoškofa samega, je ona hitrica le mogoča po dvojni drugi poti: ali po indiskreciji tiskarne, ki je tiskala pastirski list, ali pa po kaki prijazni vladni roki, ki ni mogla čakati, da bi bila škofova okrožnica redoma zagledala beli dan. Prvi pastirski list vsacega novega škofa je res program njegov. Mi, ki nismo originala brali, se tedaj tudi ne drznemo ga kritikovati, mislimo pa, da to, kar „Pre8se*' navaja, je le skaza pastirskega lista, če pravi, da v njem po vse veje duh pastirskega lista grofa Herbersteina, ki je pred 100 leti „klerisei-i'* rekel, „da vsakdo ima pravico tiste vere biti, katera se njemu prava zdi.*' Zato se tudi nam, ki ne poznamo pastirskega lista novega škofa, bolj verjetno zdi, kar je te dni „Politik" posnela iz „Qrazer Volks-blatt^', ki pravi: da ;,jedro navedenega pastirskega lista se res loči od pisem druzih škofov, in da se zategadel lahko razume, zakaj liberalni časniki raztegljive fraze po svoje tolmačijo; vendar upamo, da je med dr. Pogačarjem in grofom Herbersteinom, kakor med škofi iz Stremayer-ove &re in Josefinci, čeravno ne veliko brezno^ vsaj vendar še razločna meja/' Na čast novemu škofu se tedaj tudi mi nadejamo, da knezoškof dr. Pogačar ne bode „bela vrana*' med škofi Avstrijskimi, za kar ga čifutska „Pre3se** proklamira'^), in da se ne bode vresničilo, o čemur se Bismarkovi „kulturkam-pferji" radujejo, da je Ljubljana po njem poklicana „in
*--       M>          ¦     I   ¦¦¦¦MIH«   M         I                1^W.i^——^M^—¦—1^
*) Tukajšnji šaljivi časnik „Floh'* je kar nagloma zagrabil za ta izrek in ga v podobi „avis rara'' predstavil.       Pis.
der  kirchlich-politischen   Geschichte   Oesterreich^s  ein besondere Kolle zu spielen!**
V Gorici 19. sept. — Nova pravila preuravnan^ deželne kmetijske šole so priobčena. Pravila 8q zapopadena v 15 §§. Naša kmetijska šola ne bo več ^srednja*', ampak niža „praktična''. Tako smo^ prišli na to, česar smo Slovenci od nekdaj želeli; Lahi pa (v dež. zboru) niso hoteli od „srednje'* šole odstopiti. Zdaj so se tudi oni preverili, da se srednjo ne gre. Po novih pravilih bo teoretičnega poduka prav malo. Vzrejanci bodo nekteri sami delali, drugi pa^ gledali, kako se dela, in delavcem pomagali; uči« telji pa bodo vedno zraven in bodo razlagali, česar treba. Sprejemali se bodo močni ISletni (kmečki) mla-denči, ki so kmetijstva že vajeni in so se lepo obnašali pa da jim stariši dovole hoditi v to šolo. Vzrejanci-delavci bodo imeli (kedar bo vse v redu) v šolskem poslopji stanovanje in hrano; brezplačno jih bode sprejetih 8; sicer bo pa prostora za 24 učencev. Kdor ni sprejet brezplačno, plača 200 gld. na leto za stanovanje in živež. „Praktikantov** bo 8. Dokler ni pristojne hiše za konvikt, bodo dobivali brezplačno sprejeti učenci štipendij 120 gold. Vsakako bodo dobivali — če bodo hoteli — vsaj kosilo opoldne v zavodu. — Učni tečaj traja 2 leti. Kazen vseh navadnih kmetijskih del bodo imeli učenci opraviti tudi v (novem deželnem) vinstve-nem in c. kr. svilorejskem poskuševališči. — Zdaj nastane vprašanje: so li naši patres patriae pravo zadeli v novem statutu? Mnogim se zdi marsikaj nepraktično, tako, na pr., kdo izmed kmečkih fantov bo hotel ali mogel plačati 200 gld. za sprejem v kmetijsko šolo? Dalje so preskočili menda naši gospodje iz enega ekstrema v druzega: poprej vse visokoučeno — prava akademija — zdaj vse kmečko priprosto. Slišal sem celo, da se je načrt naredil brez slovenskih učiteljev, ktera sta vendar najbolj praktična med vsem sedanjim učiteljskim osebjem. Sicer — vederemo. Res čudno je,, da je glede načrtov nase kmetijske šole tako težko pravo zadeti. — O Mrzlek u pod Sveto Goro sem Vam že večkrat pisal. 140 sežnjev nad Sočo iščejo podzemeljske reke ali studenca, da bi speljali vodo v Gorico. Prekopali so do sedaj 12 sež. globoko galerijo in še kakih 28 sež. treba kopati do tje, kjer menijo, da mora voda biti. Izprva so morali živo skalo z dina-mitom razgajati. Zdaj gre lože s kopanjem. Voda studenca Mrzleka ima + 7*^ R. („poleti in pozimi enako*')* — Fr. Vodopivčev zemljevid Goriške dežele je ministerstvo potrdilo, da se sme po ljudskih šolah rabiti kot učilo. — Za razstavo učnih pomočkov, ki se ima tukaj odpreti 12. oktobra, se je oglasilo do zdaj 54 razstavcev, in, akoravno je še le 6. ali 7. del blagd tukaj, napolnjena je že vsa prostorna dvorana (sicer pa prostora v druzih sobah ne manjka za to, kar ima priti). — Znano je, da se povsod milo dar i nabirajo zaHercegovince; v nekaterih krajih se tudi „besede" v taisti namen napravljajo. Tudi v našem bližnjem Solkanu se nekaj snuje. Veste pa kaj? Ljuti Turki naše brate na kole nabadajo ali kakor si bodi trpinčijo — in pri nas v Solkanu se bode 25. septembra zanje — plesalo!! Oj, izvanredno razodetje bratov-skega srca in rahločutne bumanitete, ki iz nog skaka v srce! — Zdaj se na tukajšnji kmetijski šoli 40 učiteljem (iz Goriškega, Istre, Dalmacije in s Kranjskega) razlaga kmetijstvo. Naša vrla strokovnjaka, gg; Povše in Kuralt, podučujeta 26 Slovencev, ostali poslušajo druge učitelje.
Iz Gorice 18. sept.  M. K—n. *)   —  Na tukajšnji kmetijski šoli  se je 13. dne t. m, drugoletni kmetijski
*) Prosimo!                                                       Vred.
tečaj 2^ učitelje ljudskih šol, v katerega std; -raven učiteljev iz Primorskega in Dalmacije, tudi dva učitelja iz Kranjskega poklicana. Ravnatelj tega tečaja 'q dr. Monk; predavata pa profesorja Po vse in Ku-ialt, vsak po dve uri na dan. Praktični razkazi se vršijo v sredo in saboto. V sredo 16. dne t. m. je bil izlet na vrt kmetijske šole, kjer je prof. Po v še vrlo dobro dejansko kazal, kako naj se trta iz zemlje koplje, obrezuje in pa sadi. Priporočal je pri tej priložnosti gospod profesor iz svojih lastnih skusinj za boljši obstanek zaroda žvepljenje trt. — Videli so slušatelji tukaj jako lepa goveda Marijadvorskega in Pincgav-skega plemena. V soboto 18. dne t. m. bila je košnja in grahljenje otave s strojem (mašino) na senožetu kmetijske šole, dobro uro od Gorice. Tukaj so videli slušatelji pod vodstvom prof. Kuralta, kako koristna je taka košnja in grabljenje. Ko je košnja in grab-Ijenje na imenovani senožeti po koscih brez strojev stalo 3 gold. 20 kr., se je zdaj to s kosilnico opravilo s 40 krajcarji, tedaj prihranilo samo na enem senožetu 2 gold. 80 kr. Priporočati se po takem kosilnica more prav živo vsakemu gospodarju, kateri ima veliko senožet v naravnini, vzlasti pa tudi vsaki občini, ki ima seno-^ete na ravninah, da si za soseščane skupno oskrbi tak stroj, s katerim si veliko denarja in časa prihrani, kajti 8 kosilnico se lahko v 12 urah 25 do 30 oralov senožet pokosi.
Iz Vipave 19. sept. — Vvrstite, drage „Novice", v spomin slovesnosti, s katero smo danes obhajali 50 le t-nico duhovnega pastirstva, v spoj list sledeči vošilni šopek
prečastitemu zlatomašniku
Juriju Grabrrjanu,
Titezu Franc Jožefovega reda, častnemu kanoniku, dekanu itd.
Široko lipa veje razprostira. Vihar, čeravno tuli prestrašansko, Zastonj zaganja se v drevo slovansko, — Nevihta silna ga zastonj podira.
Stoji častito, močno, velikansko, Iz cvetja Ičk hladilni bolnim z vira, Bučelic truma pa si mčd nabira: Drev6 sloveče hasni nam vsestransko.
Enaki lipi ste, Gospod častiti! Saj blagih del Vam vse življenje sluje: Naj tud' vihar se zlobe v Vas zalčta. Naj toraj On, stvaritelj vekoviti, Ki blaga dela tehta in plačuje, Živi, ohrani Vas še mnoga Ičta!
Radoslav.
Izpod Celovca 18. sept. — Čudil sem se poročilu zadnjega lista „Novic", da na zadnjem sejmu Ljubljanskem ni bila cena goveje živine nič nižja kakor prejšnji čas, ko je vendar pri nas zel6 padla. „Karnt. 81." se piše iz Kanalske doline, da v Pontabu je bil zalega šmarna dan veliki živinski sejm, na katerega *o prignali mnogo živine po prav nizki ceni, pa še take ^iao mogli spečati; cena majhnih krav bila je po 20 gold., največjih pa po 40 gold., prešiči so bili po 4 gold.; par k6z se je dobilo za 7, par kozlov po 6 gld. ^8to tako se piše iz Brezovja (Friesach), da je bilo na ^^jaiu o St. Jerneji veliko in lepe živine, kupca pa ^alo, čeravno je cena bila nizka. In pri vsem tem je ^^ Koroškem povsod meso drago, to je, v nobeni pravi Razmeri z živinsko ceno; zato je Čedalje očitnejše, da ^^rifovanju mesd, ki se opira na resnično in pravo ^eno živinsko,   gre   prednost   pred  svobodno  trgovino.
-----   317    -----
kajti tarifovanje, Če se pošteno godi, gleda na to, da cena mesa ni prenapeta, mesar pa tudi svoj pošten dobiček ima.                                                                            4
Iz Jesenic 20. sept. — Tudi mi smo imeli včeraj redko cerkveno slovesnost; prečastiti naš gosp. župnik Jernej Bizjak so obhajali po preteku 50 let svojega duhovnega pastirstva zlato mašo. Zbralo se je 28 duhovnikov in velika množica druzega ljudstva, ki so časti- | tali 821etnemu starčeka. Ker je bilo vreme ugodno, se je gostovanje deloma vršilo pod milim nebom. Častit« Ijivi zlatomasnik so večkrat pripovedovali, koliko težav so duhovni pred 50 leti imeli še s pridigami v slovenskem jeziku; celi teden so se trudili, da so mogli v nedeljo s slovensko besedo stopiti na prižnico. Kakošen razloček je tedaj med tadanjim časom, ko čista slovenščina gladko teče iz ust govornikom na leči!
Iz Ljubljane. — Naj v prvo vrsto današnjega lista stavimo klic na pomoč kršanskim siromakom, ki bežijo iz Bosne in Ercegovine, da se rešijo krvo-pivcev Turških! Nad 100.000 jih je od početka preteklega meseca zapustilo domovino, izmed katerih jih ]& okoli 30.000 pobegnilo v Črnogoro, blizo 70.000 pa j'ih biva na zemlji Avstrijski v hrvaško-slavonski Krajini in Dalmaciji, katerim, da lakote ne poginejo, ima kruha oskrbeti Avstrija. In kako ne bi bežali iz dežele, kjer curkoma kri teče in Turška zverinska divjost taka daleč sega, da cel6 zive na kole natikajo, kar se je 14. dne t. m. zgodilo na obali Sa^e v sosedni Bosni v obličji Avstrijske vojne oblasti! Glede na take grozovi« tosti   ostanejo   vsa diplomatična modrovanja na strani:
tu treba le človeške usmiljenostl, tu treba pomoči, zdatne
pomoči, hitre pomoči! Komur človeško čutje v srcu biva, — kdor se kristjana in poleg tega še Slovana čuti, temu naj bode rečeno: da ni zadosti, da časnike bereš, kako se krv preliva na bojišči, — da mu-čenike miluješ in Turke preklinjaš; to je „dober kup^^ krščanstvo in slovanstvo. Djansko pomagaj, vsak po svoji moči, stradajočim in golim, pa rane obvezi ranjenim! Res srce nas boli videti okoli tolikega trpinstva — „rodoljube" gledavce! V vsakem listu „Obz." vidimo, kako se na Hrvaškem stekajo darovi, majhni in veliki; ne dajmo se sramotiti sosedom našim, vsaj njihova zgodovina o Turških navalih nekdaj bila je tudi naša zgodovina. Da pa dar, ki ga daste siromakom, ki so v Avstrijo pribežali, se obrne res tudi njim na pomoč in za ničesa druzega, za to so vam „Novice" porok, ki ga pošiljajo naravnost v Dalmacijo dotičnemu odboru.
—  Iz St. Ruperta na Dolenskem smo zvedeli veselo novico, da se je ondi 12. dne t. m. ustanovilo ka-toliško-politiško društvo, ki bode gotovo krepak tabor zoper propagando nemčursko-liberalno. Začetek tega društva so poslavili skušeni rodoljubi z navdušenimi govori, med katerimi so bili gosp. Alojzi Košir, začasni prvomestnik, prof. Stekles-a, grof J. Bar bo, vrli kmet Bercar in pa g. Jančigar, ki je bil soglasno za predsednika izvoren. Pevci iz Novega mesta^ Trebnega in Mokronoga so razveselili prvo skupščina tega zbora z lepimi pesmami. Mi pa mlademu društvu, ki ima za vso Dolensko stran veliko pomembo, kličemo iz Ljubljane: Bog daj srečo!
—  Za C kr. notarja v Kranj i je imenovan bivši advokat v Ljubljani dr. Steiner, — za c. k. notarja v Zatičino pa advokat dr. Julij Wurzbach.
— Grosp. Karol Obreza na Vrhniki je 16. dne tega meseca po dolgi bolezni umrl. Bog mu daj mir iu pokoj! Nemčurji so izgubili ž njim, dokler je premožea bil, mogočnega podpornika, ki posebno pri volitvah na pomoč svoji stranki ni gledal na stotine goldinarjev. O njem pač veljd pregovor: „sic transit gloria mundi.^'
— Gosp. Peter Petruzzi, večletni profesor na Ljubljanski gimnaziji; je v pokoji na Dunaj i 88 let star umrl.
—  Iz uradne ,,Laibacheriee" smo izvedeli, da je €. k. deželna sodnija v Ljubljani potrdila zasego 36. lista „Novic'' in sicer zato, ker je v sestavkih: ^^Raz-notere opazke narodnega humorista o Bosniški ustaji'' in „Pogled   na Turško bojišče"  našla  pregrešek  zoper
i*avni   mir in   red  po   §. 300.   in  305.,   v sestavku  iz -ijubljane:    „Cem  več  krvi'*   pa  hudodelstvo   motenja javnega miru po §. 65. lit. a. kaz. zak.
—  {Darovi za kristjansJce ubežnike iz Bosne in Er-cegovine): P— 1 zlat.
-----   318    -----