Stev. 87 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v Četrtek 14. aprila 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIV! Iihaja — Izvxem5i ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi na] se pošiljajo uredništvu. — Nelranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vr»Iajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcIJ Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaža na mesec L 7.—, pol 2eta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprava 5t«r. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ena kolone (72 m.tt). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L L—, oglasi de n« .nili zavoja v mm po L> 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseia, najmanj pa L 2. — Oglasi j naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57. Volivne priprave v Istri Dne 15. maja se bodo vršile volitve v rimski parlament. Skopo je odmerjen čas. ki nas loči od znamenitega dne, ko se bo naše ljudstvo dvignilo, da gre na volišče. Po desetletnem molku iti krvavi mo.riji svetovnega klanja prihaja dan, ko bi se moralo naše izmozgano, poro» pano in pomandrano ljudstvo svobodno oddahniti. - Priti bi moral dan, ko bi naše kmetsko in delavsko ljudstvo, prosto vseh muk Izjemnega stanja in vseh surovosti ne» Moveške soldateske, povedalo na ves ijlas in pred celim svetom svoje mnenje o vsem, kar so z njim delali prej in kar se z njim godi danes po osvoboditvi. Friti bi moral dan, ko bi naš kmet in delavec brez strahu, brez vseh ozirov in ovinkov izpovedal svojo voljo, kakor pristoji prostemu in svobodnemu člo* veku, gospodarju samega sebe in svoje* ,ga mišljenja. V razmerah, v katere smo zašli po naši osvoboditvi, se pa pripravljajo stvari, ki bijejo v obraz vsem načelom svobod« nih ljudskih volitev. Živimo pod vlado, katera ne kaže niti trohe resne volje, da bi preprečila in udusila oni nasilni si* stem, ki hoče zamašiti pri teh volitvah našemu svobodnemu ljudstvu usta. Ži* vimo pod vlado, katero ni prav nič sram, da izdajajo mladi, nikomur odgovorni fantje pred očmi oblastev učiteijstvu Istre ukaze, da zapusti pred volitvami svoj o zemljo in odide v tujino. Imamo vlado, katero ni nič sram* da izganjajo meščanski gospođici iz istrskih boljših družin naše učitelje iz države, da bi ne pomagali ljudstvu pri volitvah. Kje naj* dete pod božjim soincem vlado, ki bi dovolila, da se vrši taka sramota pred njenimi očmi. Pred vso našo javnostjo obtožujemo in obdolžujemo vlado, da s svojo premi* šljeno in preračunano brezbrižnostjo podpira v Istri oni nekulturni sistem, ki hoče oropati pred volitvami naše kmet* sko ljudstvo vseh njegovih voditeljev. Italijanska javnost naj izve, da jo da* nes že iz tiran župnik iz Lovrana, da je iztiran župnik iz Filip ana, da je iztiran župnik iz Žminja pri Pazinu, da je iztia ran župnik iz Vodnjana, da je iztiran župnik iz Sv. Nedelje pri Labin ju. Ožigosati in razkrinkati hočemo do tal vlado, ki pripušča, da se pod njenimi milimi pogledi preplavljajo zaupniki na* šega istrskega ljudstva z grozilnimi pismi, da se neprestano poživljajo k iz* selitvi že pred volitvami. Da bo ljudstvo vedelo, kakšna vlada ima danes oblast nad njimT naj ve, da so fašisti začeli po» zivati v Istri celo naše trgovce, mil* narje in krčmarje, naj takoj zapuste de* želo. Pred volitvami naj zapuste tedaj naši obrtniki svojo obrt, svoio družino, svoje posestvo, svojo rodno vas, svojo domovino le zato, ker to protizakonito zahtevajo nekateri meščanski gospodi.či. Povedati hočerrftxljudstvu in najširši italijanski javnosti, d^ poznamo še lepše in še plemenitejše slučaje priprav za vo* litve v Istri. Pod upravo te lepe vlade je naše osvobojeno ljudstvo zagazilo v položaj, da ne sme niti več občevati s svo* jimJ duhovniki. Pribijemo in ugotav ljamo, da je bil istrski kmet, ki se je dr* znil po opravkih v župnišče, radi tega pretepen do krvi. Tako pripravljajo pri nas volilni boj. To so jamstva, ki nam jih daj a rimska vlada, da pride pri volitvah prava, ne* potvorjena, čista ljudska volja do izraza. Prav nič se ne plašimo izpovedati, da spominjajo volilne predpriprave na Pri* morskem na naizloglasnejše, najbolj ne* kulturne, najbolj surove politične režime preteklosti. Naše istrsko ljudstvo, katero je preži* velo največja preganjanja, ki so bila ke* daj kakemu plemenu usojena, bo prema* galo tudi to nasilje. Šlo bo kljub vsej kri* vici v volilni boj in se bo zavedalo, da zasine tudi njemu nekoč dan, ko zmaga pravica Istre nad vsemi ljudskimi so* vražniki in izkoriščevalci. cia Jugoslavija Razmejitev med Jugoslavijo in Bolgarsko končana BELGRAD, 11. Danes je odpotovala medzavezniška komisija, katera je ob* ravnala sporna vprašanja med Jugosla* vi j o in Bolgarsko. Draškovičev naslednik BELGRAD, 11. Ker namerava mini* ster notranjih zadev Milorad DraškoviC odstopiti, je nastalo v demokratskem klubu vprašanje o njegovem nasledniku. Kot resna kandidata se imenujeta Ko* sta Timotijevič in Dragutin Cestić. Izvestje ustavotvornega odbora BELGRAD, 11. Izvestje ustavnega odbora se je razdelilo med narodne po* slance. Poslanec dr. Matko Laginja bo podal ob tej priliki v imenu narodnega kluba svoje mišljenje. Danes se priča* kuje tudi dohod klubovega predsednika poslanca dr. Drinkoviča. Zamena kronskih novčanic v Dalmaciji BELGRAD, 11. Finančni minister je odredil, da se ustanove v vseh krajih osvobojene Dalmacije krajevne komi* sije, ki bodo imele posvetujoči glas pri zamenjavi kronskih novčanic. V Splitu bo v to svrlio ustanovljena vrhovna or=» ganizacija, ki bo imela nalogo podati končne odločbe. Izvoz živil bo zopet dovoljen BELGRAD, 11. Povodom prepovedi izvoza ljudske in živinske hrane priha* jajo na ministrstvo trgovine in obrti mnogobrojni protesti iz trgovskih in za* družnih krogov. Zato je minister trgo* vine storil korake pri ministrskem sve* tu, da to prepoved ukine ter izvoz zopet dovoli. ____ Češkoslovaška Masarvk popolnoma ozdravel PRAGA, 13. Masaryk, ki je skoraj popolnoma ozdravel, nadaljuje svoja posvetovanja s češkoslovaškimi politiki. Preteklo soboto je sprejel razen prednika narodne skupščine in senata tudi poslanca Švehlo, bivšega ministra za notranje zadeve. V ponedeljek bo Bprejel razen predsednika narodne skupščine sa. S pomočjo teh posvetovanj hoče Masaryk pripraviti tla za trdno večino v narodni skupščini. V teku prihodnjega tedna bo sprejel voditelje drugih češkoslovaških in tudi nemških strank. Pogajanja med Češkoslovaško in Avstrijo PRAGA, 13. Pogajanja med Avstrijo in Češkoslovaško se razvijajo pravilno in kmalu se bo dosegel popoln sporazum o trgovskih in prometnih vprašanjih. Sedaj se začenjajo pogajanja o prostem uvozu in izvozu. Istočasno se češkoslovaški finančni minister pogaja z avstrijskimi odposlanci o dolgovih, ki jih imata obe državi ena pri drugi. C grška Horthy se zahvaljuje armadi, ker mu je ostala zvesta BUDIMPEŠTA, 12. Regent Horthy je izdal armadi sledeče dnevno povelje: Sprejel sem regentstvo Ogrske s trd* nim sklepom, da ga ohranim le do tedaj, dokler bo to zahtevala korist dežele. Vaša borba za obstanek in notranjo u» trditev Ogrske ni še končana. Vsaka na« Turki Grkov pri umikanju niso nadle* silna ali nagla sprememba sedanjega re* žima bi bila nevarna državi sami. Ho* čem vršiti dalje svojo službo, da zago=> tovim državi njene življenske koristi. Armada se je pokazala vredno zaupa* nja, ki ga narod ima vanjo, in mi je othranila zvestobo, katero mi je prisegla Zato izrekam častnikom, podčastnikom in vojakom svojo hvaležnost ter jih po» zivam, naj imajo popolno zaupanje *v bodočnost. Nezlomljiva disciplina in patriotizem armade sta najboljše jam* stvo za na/predek in krepitev naše domo* vine, katera si bo zopet priborila tisto mesto med drugimi državami, ki ji pri? tiče po njeni zgodovini. Podpisan Horthy. Polkovnik Lehar namerava strmoglaviti Horthyja? PARIZ, 13. »Intransigeant« poroča: Nemškim listom javljajo iz Budimpešte, da je polkovnik Lehar še vedno nepo-koren ogrski vladi. Kljub temu da ie bil odstavljen, ga nekateri monarhistični častniki podpirajo in mu pomagajo or* ganizirati zaroto, ki ji je namen, da Horthyja strmoglavi. Italija Rimska konferenca RlM, 13. Danes predpoldne konferenca nasledstvenih držav ni imela seje. Neka* teri člani gospodarstveno s finančne ko» misije so se posvetovali o vprašanjih, ki se tičejo le posameznih držav. Otvoritev semnja vzorcev v Milanu MILAN, 12. Danes predpoldne ob 10'30 je bila otvorjena milanska razstava vzorcev. Otvoritvi sta prisostvovala ml? nister za trgovino in obrt Alessio in fi* nančni minister Facta. Grška Grki odbili turške napade pri Karanisarju ATENE, 12. Uradno poročilo od 11. t. m. pravi: Na fronti pri Nikomediji so gruče nerednih vojakov hotele preseči pot našim oddelkom, toda bile so odbite in so imele velike zgube. Na fronti se* verne skupine je mir. Na fronti južne skupine je sovražnik zbral tudi čete od Eskišehra ter je napadel prelaz severno od Đulu Borana z namenom, da bi na> šim četam, ki so presekle železnico vzhodno in severno od Karahisarja, pri* šel za hrbet. Naše straže, ki so branile prelaz, so se držale, dokler so jim prišle čete na pomoč. Čete so najprej razde* jale železnico in nato same napadle §p» vražnika. Sovražnik je bil potolčen in kljub svojim srditim protinapadom se je po tridnevni borbi moral umekniti se> verno od Salikenysja. General Papulas zadovoljen ATENE, 12. Iz Bruse poročajo: Ge* neral Papulas je izjavil nekemu novi* nar ju, da je vojaški položaj v vsakem oziru povojjen in da so reziritati, ki so bili doseženi, zelo važni. Reuterjeva agencija poroča, da je po* loža j v Mali Aziji takšen* le: Severa a skupina je končala umikanje ter se je ustavila na črti, ki gre skozi Bruso. g ovali. Južna skupina je zapustila Kara* hisar in se je na črto O uskok • Chepapreb___ TurSla Kemalova Izjava o turški zunanji politiki CARIGRAD, 12. Iz Angore javljajo, da je Mustafa Kem&l imel pred kratkim v narodni skupščini govor, v katerem je rekel, da vodi turška vlada nasproti drugim državam popolnoma neodvisno politiko, ki odgovarja željam skupščine in turškim koristim. Angorska narodna skupščina želi, da bi se čim prej sklenil mir ter si prizadeva, da bi z zapadnimi državami vzpostavila odnošaje dobrega sosedstva. Upamo — je Kemal zaključil — da nam bodo naši napori ▼ kratkem zagotovili popoln uspeh. Vest o zavzetja Karahisarja se potrjuje CARIGRAD, 12. Uradno poročilo turškega glavnega stana od 10. t. m, potrjuje, da so turške čete zavzele Afinum-Karahisar in se grške čete umikajo v neredu. Francija Francozi zapuščajo Cilicijo LONDON. 11. »Times« javlja, da so francoske čete v zmislu francosko > turškega sporazuma že začele zapuščati Cilicijo. Ako Nemčija ne plača, ji bo Francija vzela PARIZ, 12. Zbornica razpravlja o pro* računu stroškov, ki se imajo kriti z vso. tami, katere bi Nemčija morala Franciji plačati v zmislu določeb mirovnih po> godeb. Glavni poročevalec o tej stvari poslanec Delasteyrie je rekel, da bi bila Nemčija morala plačati Franciji 23 mi* lij ar d še pred 1. majem. Dokazuje, da je Nemčija dala le 3 miljarde, dasi trdi, da je plačala že 21 milijard. Na račun po* vračil pa nI še dala niti stotinke, kajti ona računa tudi material, ki so ga njene četejzapustile in je bil zajet. Francija pa je potrošila do sedaj na račun tega, kar hna dobiti od Nemčije, že 59 milijard, da bi ustregla vojnim žrtvam. Toda Francija ne bo mogla še nadalje kriti pri* mankljaja, ki ji nastaja vsled tega, ker Nemčija ne plačuje svojega dolga. De* lasterie dokazuje dalje, da bo Franciji potrebno še 80 milijard za popravo raz> dejanih pokrajin in ugotovlja, da ni zmerno postopanje proti Nemčiji v zad* njih dveh letih doseglo prav nobenega uspeha. Govornik je zaključil: Prvi maj se bliža in mi vemo samo eno, da mo» ramo biti plačani. Toda hočemo bit! plačani drugače in ne samo z lepimi be» sedarai. Nemškim obljubam ne zaupa* mo, hočemo imeti jamstva. Ako nam Nct ~ noče plačatf, ji bomo morali .i. To je za nas vprašanje živ* smrti. .i a u Anglija Rudarji odbili vladne predloge — Kon* ferenca med rudarji in lastniki odložena — Malo upanja za skorajšnjo rešitev krize LONDON, 12. Javljajo, da so rudarji treh premogovnikov na Škotskem skle* nili, da ne dovolijo, da bi delavci pri pumpah šli na delo. Lastniki niso ukre> nili še nič, da bi dosegli, da se delo za> čne. Neki drugi rudnik je bil že poplav* ljen. LONDON, 12. Rudarji so odklonili predloge vlade. Zastopniki rudarjev iz* javliaio, da je rešitev spora še daleč, kljub temu da je bil ukaz za stavko že* lezničarjev in pomorščakov preklican. LONDON, 12. Listi objavljajo vladne predloge za rešitev sedanjega spora. Vlada našteva razloge, ki govorijo proti podržavljenju vsega dobička od trgovi* ne s premogom in proti državni tarifi nlač, in pravi, d bi bilo boljše določiti tarife za vsak posamezni rudniški okraj. Te tarife bi se določile na podlagi splos* ne državne tairife, ki se določi na seda* nji konferenci. Zahteve vsakega posa* meznega rudniškega okraja bi se predlo* žile mešanemu državnemu odboru. Se* danja konferenca mora tudi določiti raz? merje med dobičkom lastnikov in pla* čami delavcev. Ako bi se dosegel spora* zum o pl-ačah, bi vlada dajala za kratko dobo finančno podporo, da bi se ubla* žile posledice prehitrega padanja plač v tistih krajih, kjer bodo rudarji vsled te* ga največ trpeli. LONDON, 12. Davnašnji sestanek za* stopnikov rudarjev in lastnikov rudni* kov se je končal ob 18'15. Zastopniki rudarjev so prišli prvi ven ter so šH ta> koj v sedež dekrvske trozveze. LONDON, 12. Konferenca med ru* daa-ji in lastniki rudnikov je bila odlo* žena. Zastopniki rudarjev so izjavili, da morajo dobro proučiti, kar jim je bilo re* čeno. Ko bodo gotovi, bodo vlado ob* vestili. Sindaikata železničarjev in po* morščakov sta izdala delavcem ukaz, naj delajo dalje do novih navodil. List »Temps* poroča, d® je Lloyd George sprejel danes ob 11 zastopnike lastnikov in ob 12'30 zastopnike rudarjev. Preden so ti poslednji prišK k Lloyd Georgeu, so bili v sedežu delavske trozveze, kjer so sindakatopm železničarjev in d o mor* ščakov natančno objasnili položaj. Go» vori se, da pride do sporazuma glede pla£, za katere se določi nova tarifa. U« stanovi se državni urad za upravo dr* žavnih podpor. Te podpore bodo začas« ne in se bodo Dodeljevale posebno ti* stim premogovnikom, ki ne daj a jo nič dobička. LONDON, 12. Po sestanku, ki ga je Lloyd George imel z zastopniki lastnikov premogovnikov, je bila takoj sklicana seja ministrskega sveta, LONDON, 13. Sestanek delavske trozveze je bil odnesen za jutri ob 11. uri. Danes popoldne ni prišlo do nobenega sklepa. Anglija predlaga Ameriki pogajanja o petroleju PARIZ, 12. Listu »Matin« javlja/jo iz \Vashingtona: Angleška vlada je ob ve* stila vlado Zedinjenih držav, da se želi sporazumeti z njo o pogodbi glede pe* troleja, ki je bila sklenjena v San Remu. Anglija predlaga, da bi Amerika imeno* vala posebno komisijo, ki bi se sestala z angleško petrolejsko komisijo. Angle* ška vlada meni, da bi se potom nspo> srednih pogajanj rešilo to vprašanje mnogo hitreje kakor po navadni diplo* matični poti. Amerika Vsebina Hardingove poslanice WASHINGTONt 13. Glavne točke Hardin-gove poslanice 30 te-le: Brez odlašanja se bo predložil zakonski načrt za določitev carinskih tarif. Predvzele se bodo izjemne mere za zboljšanje železnic in znižali se bodo obratni stroški; posebne mere se bodo prevzele za spodbujanje in discipliniranje civilnega in vojaškega letalstva. Ustvarila in vzdrževala se bo velika trgovinska mornarica; monopol zasebnikov na trgovinsko mornarico se bo odpravil kakor vsi monopoli, ki otežujejo prevoz. Notranji davki se preuredijo, vojni dolg se bo počasi likvidiral in upravni stroški se bodo znižali. — Glavni cilj Zveze narodov je bil uničen, čim so Zvezo spojili z mirovno pogodbo in tako od nje napravili le nekako o-rodje zmagovalcev. Amerika ostane izven Zveze narodov, toda to ne pomeni, da se je ločila od tistih, s katerimi so se Zedinjene države vojskovale. Zedinjene države se ne bodo protivile pravični stvari. Naše stališče glede odgovornosti za vojno in glede povračil je bilo že jasno izrečeno. Harding sicer ni nasproten resoluciji, s katero bi se proglasilo prenehaje vojnega stanja z Nemčijo, toda misli, da bi bilo bolje sklicati konferenco. Z dosedanjimi pogodbami so naše koristi precej dobro zagotovljene. Te pogodbe vsebujejo pridržke, s katerimi so nam dane proste roke v vseh vprašanjih, za katera se ne maramo brigati. Naš delež v obnovitvi sveta se mora spoštovati, kljub temu da smo končno izstopili iz Zveze narodov. Svet je s tem obveščen. V bodočnosti se ne bo mogel skleniti nikak dogovor, pri katerem bi se zapostavljala Amerika. Ravno tako ne bo mogoče ustanoviti nobene pravične Zveze narodov, dokler posamezne države, ki so se vojskovale, ne izpolnijo pogodeb, pod katere eo dele svoje podpise. ___ Japonska Japoc^ka ima 77 miljonov prebivalcev PARIZ, 12. Iz Tokia poročajo: Po* datki ljudskega štetja od 1. oktobra 1920 so bili objavljeni. Po teh podatkih šteje Japonska 77,005.510 prebivalcev. To število je za dva miljona manjše kot je bilo število prebivalstva za 1. 1918., toda to razliko so zakrivile nekatere napake in nepopolnosti, ki jih je napravila upra* va prilikom tedanjega štetja. FaSisfovski napad na „Narodni dom" pri Sv. Ivanu v Trstu V ponedeljek zvečer je skupina faši* stov napadla gručo slovenskih fantov, ki so se vračali tiho pevaje proti domu. Eden mladenič je od udarcev padel v nezavest. Napad se je zvršil brez povo* da. Orožnikov ni bilo nikjer. V torek zvečer je bilo opaziti nena* vadno zbiranje tujih mladeničev v bližini Narodnega doma. V dvorani so ravnokar telovadili Sokoli. Nenadoma se prikaže tuj človek* se razgleda po dvo* rani, za njim vstopi par drugih tujcev, ki hitijo v oblačilnico. Na mah prere> žeta zrak dva rezka žvižga. Fašisti, ki so čakali pred poslopjem in v zdolnjih go= stilniških prostorih, vderejo v dvorano. Oboroženi so bili s samokresi, s pali? cami, okovanimi v železo in s pasjimi biči. Dvignili so rjoveč krik! »Smrt Slo* vencem« je odmevalo po dvorani. Slo« venski fantje so ostali mirni. Fašisti se jim bližajo s samokresi. Telovadbe mo* ra biti konec. Fantje se morajo takoj ob* leči in oditi iz telovadnice. Fašisti preidejo k napadu. Vse, kar pride pod njihove železne drogove, se razbije. Klavir, harmonij, stolice, šipe, svetilke, kulise, zavesa, vse je uničeno. Kdor je hotel zapustiti hišo, so ga pretepali s palico in pasjimi biči. Narodni dom jp bil kar oblegan od fašistov. Končno vstopita dva orožnika. Z lepo in pomirljivo besedo skušata prepriče* vati nasilne vdiralce. Uničevalci tuje lastnine in nasilni napadalci bližnika so se polagoma vdali prijaznemu prigovar* janju. Ko je nevarnost minila in je bilo vse zopet mirno, je pridrdral tovorni avto» mobil stražarjev, da vzpostavi red. Vodja straižarjev si je ogledal dvorano in javil brzojavno svojim predstojnikom, da je nevarnost minula. Ker ie dal generalni civilni komisar predsedniku poL društva »Edinost« pre* tekli teden zagotovilo, da se nam ni ni« česar bati, je vsako nezaupanje neu> mestno. Aretiran ni bil nike*. NaS volSIni proglas »Piccolo« je posnel glavne točke iz volilnega proglasa, ki ga je priobčil v nc* deljski številki našega lista odbor poli* tičnega društva »Edinost« kot osrednji odbor Jugostovenske narodne stranke. Svoj posnetek je pospremil »Piccolo« s kratkimi pripombami. Priznati pa mo* ramo lojalno, da to pot tržaški list ni bil tako ujedljiv, kakor navadno in da ni priliva! strupa sumničenja, klevete proti našemu plemenu. Če bi smeli do» mnevati, da je to znak boljšega spo» znanja in spreobrnitve k pametnejšim in poštenejšim načinom razpravljanja o nas in naših stremljenjih, bi ga, seveda pozdravljali z zadovoljstvom. Ali od kod naj nam pride taka vera ali nada?! Saj nam vsa minolost tega lista, vsa iz* kustva, ki smo jih imeli s »Piccolom«* skori dolga leta do današnjega dne, go» vori j o: lasciate ogni speranza! In znani slovenski pregovor pravi, da lisica pač menja dlako, narave pa ne! Domnevamo torej, da je bila druga o* koltiost, ki je prisilila »Piccola« to pot k skromnosti in — malobesednosti! Stališče, ki se postavlja nanje naš pro> glas, je tako granitno trdno; nazori o pravici in svobodi, ki jih razvija, so tako pravilni in veljavni, da jim ne more bil* zu niti najpremetenejša sofistarija; za» hteve, ki jih stavlja proglas, so tako globoko zasidrane v pisanem zakonu in božji pravici; proglas podaja tako nciz* podbiten dokaz o opravičenosti naše zahteve, da mu nihče nc more oporekati. Sploh je manifest našega osrednjega vo* hlncga odbora tako skrbno izdelana zgradba, da bi tistiv ki bi hotel opore* kati, potvarjati in kaj podtikati, le do* kazal, da je nasprotnik večno veljavnih načel, od vse^a kulturnega sveta prizna? nih idej. Precl vsem pa bi, v našem kon* kretnem slučaiu, dokazal, da nam Jugo* slovonom, priključenim k Italiji, ne pri* znava svojstva; enakopravnih državlja* nov, da nas hoče postaviti izven zako* na, da hoče, da bodi naš rod v Italijan* ski državi —4 rob!I A ravno te dni nam jo »Nazione« očitala1, da smo enostavno smešni, ker tolikokrat ponavljamo to besedo. »Piccolo« ni mogel torej našemu prcx» glasu do živega. Ni mogel zanikati, kar trdi proglas. Kajti, če je res, da slabe stvari ni možno dobro braniti, je isto* tako res, da dobre stvari ni lahko poubijati! V tem je, po našem mnenju, razlog, da je bil »Piccolo« v svojih pripombah k našemu manifestu previden, miren in nekoliko dostojen. Zato hočemo tudi mi mirno in hladno odgovoriti na njegove kratke pripombe. »Piccolo« pripoveduje svoji javnosti, da obstojita med nami dve struji. Ena da je mtransigentna, nespravljiva, ki jc zato, da bi se Jugosloveni v naSem Pri* morju sploh ne udeležili volitev; druga struja pa da je zmernejša, ki hoče, da bi Jugosloveni v parlamentu v Rimu u ve* Ij avl j ali svojo narodno voljo. »Piccolu« se dozdeva, da je na zborovanju v Di* vači nadvladala ta poslednja struja, ki da ji je glasnik dr. Wilfan. Zato da jo mogel zarisati črte volilnega1 programa nacionalističnih Slovencev in Hrvatov«. »Piccolo« se moti in je tudi to pot, kakor navadno — slab tolmač našega po» litičnega življenja. Ni res, da bi bili med nami dve nasprotujoči si struji. Rcsnica ie le ta, da se tudi na naši strani — ka* kor v vsaki stranki — izmenjujejo pri* j a tel j ski različne misli. Je tako, ker dru» gače ne more biti, kjer so zbrani pa; metni ljudje, ki znajo samostojno mu sliti! Po razgovoru, po izmenjavi misli pa smo — ena »struja« in bomo, kolikor fias je »nacionalističnih« Slovlencev in Hrvatov, tudi pri volitvah združeni v enotni, disciplinirani organizaciji. Posebno zbada »Piccola« v oči nagi-sanje dr.a W iflana na shodu v Divači, da predstoječim volitvam ne moremo priznavati plebiscitnega značaja. Tako je, dragi »Piccolo!« Plebiscitaren pomen se mora priznavati volitvam le tedaj, če more volja vseh opravičenih volilcev svobodno, neovirano in v polni meri prid do izraza. Ni nikaka bolezen, ki nas sili — kakor nam je podtikala »Nazione« — da bi se hoteli vedno kazati v luči robstva, če pravimo, da jc že danes ab» solutno gotova stvar, da pri teh volitvah ne bo mogla priti v polni meri do izraza volja našega naroda! Sicer pa ne zna »Piccolo« našemu pro» glasu nič drugega oporekati nego da so zahteve v njem »nedoločne in splošne«. Reči moremo torej, da je proglas na« šega osrednjega volilnega odbora zadel v živo. Bila je prava beseda o pravem času in na pravem mestu. Sedaj pa pride še nujna beseda na naslov naših volilcev! Če je rekel dr. Wilfan, da pri teh volitvah ne pride do izraza prava volja našega naroda in da jim torej ne moremo priznavati plebiscitnega pomena, je ugotovil le resnico. Iz izjave dr.a Wilfana pa ne sme i o vo» lilci sklepati, da volitve nimajo važnosti! Saj je ravno dr. \Vilfan pozival z živo besedo, naj povsod, kjer se podamo v volilno borbo, vsi naši volilci in vsi zve* sti sinovi naroda store v polni meri svojo dolžnost! V9ale volilec, ki je oddal svoj glaa, je izpričal pred Itailjo pravico T\r.Zarto Li.iadsi.va do te. ■zegsJir. Te* Tiru. sJ, Stran H. »EUlNUST* V Trstu, 14. aprila 1921. zapomni v^sa naša javnost! Živo naj ima vsak naš človek v zavesti vzklik dr.a \Vilfana na zborovanju v Divači: Pesi* misti v pričakovanju glede izida volitev, optimisti pa v volji in na delu za našo bodočnost! Verujmo v bodočnost! Goriška Straža je priobčila v svoji zadnji številki zelo pameten in lep čla* nek, ki je vredno, da zvejo o njem tudi naši čitatelji. Podajamo ga v izvlečku. Iz raznih krajev naše dežele čujemo tožbe, kako neprenehoma narašča dra» ginja in z njo beda med malimi kmeti in delavci. Res, treba je samo pogledati v naše domove, da spoznaš Črno bedo sto terih otrok, ki so zrastli v begunstvu. Mislimo in prepričani smo, da vlada in njeni organi vedo o težavah, ki zadevajo naše ljudi.Državljani Italije smo in ima* mo pravico zahtevati, da vladni organi vrše svojo dolžnost. Kaj so ukrenili naši civilni komisarji, da izpolnijo svojo dolžnost, ki jo imajo kot služabniki ljud* stva? Kaj so storili, da olajšajo težavne razmere v deželi? Mnogo, mnogo so storili. Porušili so do tal občinsko avtonomijo. Oropali so nas mnogo pravic. Mnogim našim roja? kom so ljubeznivo zravnali pot, ki vodi v tržaške ječe. Z globokim molčanjem se je naše ljudstvo zahvalilo za dobrote in ni odstopilo niti za korak od svoje poti. • Danes pa ne smemo in ne moremo molčati. Nastavili so sekiro na korenino našega rodu. S Šnopsom in razuzdano* stjo hočejo zastrupiti in oslabiti naše mlade ljudi. Civilni komesarijati izdajajo vedno nove koncesije za gostilne. Usta; navija se čim več oštarij, da se razlije čim več žganja med naše mlade fante. Naše zemlje nam ne morejo iztrgati; možem, ki so pogumno prenašali vsa na? sil j a avstrijske soldateske, ne morejo iz* ruvati iz duš ljubezen do slovenstva. Ali vidijo komisarijati res svojo najvažnejšo nalogo v tem, da otvarjajo nove gostilne in da se tako zastruplja mladi slovenski rod? V naši deželi je dovolj družin, ki že cele mesece čakajo na odškodnino, da bi zidale porušene hiše. Ali ne bi civilni ko* misarijati mnogo bolje vršili svoje dolž* nosti, ko bi skrbeli, da te na§e družine dobe, kar jim gre po kraljevem zakonu in po vsej pravici? Ali ne bi civilni ko> misarijati bolj utrjevali ugleda svoje vlade, ko bi skrbeli, za naše zapuščene šole — mesto da ustanavljajo nove bez> niče? Ali civilni komisarji mislijo, da so prišli v afriško kolonijo, kjer so Nemci in Angleži ubili cele narode z žganjem in opijem? Upamo, da ne mislijo tako. Morda se gg. civilni komisarji niti ne zavedajo nesreče, ki bi jo poklicali za n^še ljudstvo, če bi nadaljevali svoje koncesije za gostilne, če se tega ne za* vedajo, jim je treba povedati: Dovolj Kmetje! Zemlja vas redi, grunt je vase vse. Sami poskušajte, koliko truda, tr* dega dela in v s trajnosti je treba, če naj grunt obstane. Če se bo kmetska mladina nedeljo za nedeljo opijala do nezavesti, če bo slabila svoje moči v razuzdanosti, bodo kmetska posestva začela razpadati. Zopet bo pel boben po deželi, zopet bomo videli žalostno procesijo, ko bo kmetska družina zapuščala rodno hišo. In na njivah, kjer orie in seje danes naš kmet, bodo želi tujci. Iz cele dežele se čujejo pritožbe o bedi. Iz raznih krajev poročajo, kako pada moč in duševno zdravje naše mladine, čimbolj raste število gostilen. Tožbe same ne pomagajo nič. Potrebno je, da vsi pravi možje v deželi vstanejo in po; vedo na pristojnih mestih: Dovolj je strupa. Kmetske in delavske zveze imajo tu prvo besedo. Občinski in gerentski sveti naj sklenejo, da sc predloži gg. civilnim komisarjem resolucija v kateri naj o-cU ločno zahtevajo, naj se ne podeljujejo več nove koncesije za gostilne. Naj za* slišijo na komisaarijatih pravo in nepo» tvor j eno mnenje ogromne večine ljuci? stva: Skrbite za šole, skrbite za našo bedo in nehajte z gorečim delovanjem za nove gostilne! Gre za važno in dragoceno stvar: Za notranjo silo našega ljudstva., za zdravje in svež os t mladega rodu — za bodočnost naše dežele. Zato naj vsa prava srca sto* rijo svojo dolžnost. Spored za poiliiigte Generalni civilni komisariat za Julij* sko Benečijo objavlja: Ministrsko pred* sedništvo (osrednji urad za nove pokra* jine). — Splošne politične volitve 15.1 maja 1921. Pregled volilnih rokov in opravil v novih provincah kraljevine. na podlagi edinoveljavnega besedila za> kona za politične volitve v novih pro» vincah kraljestva, ki je bik> odobreno s kr. odlokom od 18. novembra 1920, št. 1655. V četrtek, 7. aprila se razglasi kraljevi :xlIok, s katerim se razpišejo volitve. V netek, 8. aprila: 1. se razglasi volilni j proglas potom županstev volilnih sre» dišč. se odlok o razpisu volitev občinstvu na znanje (5. odstavek 24. člena); 2. se prične lOdnevni rok, v ka* terena morajo županstva pripraviti vo» iilne izkaznice (1. odstavek 10. člena); 3. se prične 5dnevni rok, v katerem las hko predlagajo županstva, naj se radi težavnih okoliščin zbirališča volilcev menjajo (3. odst. 25. člena); 4. se prične 5dnevni rok, v katerem morajo župan* stva ugotoviti, ali so na razpolago pea čati. žare in mize, ki jih potrebujejo razne sekcije, in v kakšnem stanu so ti' predmeti (28. člen). V torek, 12. aprila: 1. poteče 5dnevnl rok, v katerem se lahko predlaga, naj sc radi težavnih okoliščin zbirališča volil* cev menjajo (3. odst. 25. člena); 2. po* teče 5dnevni rok, v katerem se mora u* gotoviti, ali so na razpolago pečati, žare in mize, ki jih rabijo razne sekcije, in v kakšnem stanu so ti predmeti (28. člen). V nedeljo, 17. aprila poteče rok, v ka* terem se morajo pripraviti volilne iz* kaznice (1. odst. 10. člena). V ponedeljek, 18. aprila se prične rok, v katerem se morajo volilne izkaznice izročiti (1. odst. 10. člena). V ponedeljek, 25. aprila, ob 16. uri poteče rok, v katerem se morajo predložiti generalnemu civilnemu komisariatu liste kandidatov in odnosne listine (1. odst. 30. člena), ter sc prične lOdnevni rok, v katerem ima generalni civilni komisariat imenovane liste proučiti (32. člen). V soboto, 30. aprila poteče rok, v ka» tereni se morajo imenovati volilni ko> misarji (18. člen). V četrtek, 5. maja poteče lOdnevni rok, v katerem mora generalni civilni ko* misariat liste kandidatov proučiti in jih dati tiskati z osebnim popisom kandi* aatov za vsak volilni okraj v posebnem Droelasu ter proglase dostaviti župan* stvom odnosnega volilnega okraja (32. člen). V četrtek. 12. maja: 1. poteče rok, do katerega morajo županstva izdajati snri* čevala o istovetnosti (2. odst. 45. člena); 2. poteče rok, v katerem mora generalni civilni komisariat odločiti o morebitnih predlogih, naj se menjajo zbirališča vo? lilcev (3. odst. 25. člena); 3. se prične rok, v katerem lahko dvignejo volilci volilno izkaznico pri občinskem uradu, ako se jim ni dostavila na dom (5. odst. 10. člena); 4. se prične rok* ki traja do nedelie ob polnoči, v katerem morajo biti občinski uradi v smislu 10. člena od* prti vsak dan najmanj 6 ur. V petek, 13. maja se na županstvih u* stavi izdajanje spričeval o istovetnosti (2. odst. 45. člena). V soboto, 14. maja: 1. se prične rok, v katerem se lahko dvignejo pri občin* skem uradu na zelenem papirju tiskani duplikati volilnih izkaznic (predzadnji odst. 10. člena); 2. predpoldne morajo županstva, kjer je potrebno, nalepiti razglase, s katerimi naznanijo občinstvu, da so se volišča tam menjala, kjer je generalni civilni komisariat to odobril (zadnji odst. 25. člena); 3. opoldne po* teče rok, do katerega se morajo žu* panu ali od župana določenemu uradni* ku predložiti izjave, kdo so nositelji kandidatskih list, ter vzorci glasovnic (1. odst. 33. člena in 1. odst. 35. člena). 4. opoldne poteče rok, do katerega se morajo določiti člani volilnih komisij posameznih sekcij ter imenovati pred« sednik in podpredsednik vsake sekcije (17., 19., 20. in 21. đen); 5. popoldne iz* roči župan predsednikom volilnih ko* misij predmete, katere našteva 26. člen, in izjave, kdo so nositelji kandidatskih list, ter vzorce glasovnic (26. člen in zad* nji odst. 35. člena). V nedeljo, 15. maja: 1. se morajo pred 7. uro opremiti volilni lokali z vsemi predpisanimi predmeti; 2. ob 7. uri zač* nejo volilne sekcije uradovati (43. člen); 3. preden se glasovanje otvori: poteče rok, do katerega se morajo predsedniku sckcijske volilne komisije izročiti vzorci glasovnic (1. odst. 35. člena) ter rok, do katerega se imajo predsedniku imeno* vane komisije predložiti izjave, kdo so nositelji kandidatskih list (predzadnji odst. 33. člena); 4. ob 11. uri se klicanje konča ali ustavi (1. odst. 50. člena); 5. opoldne poteče rok, do katerega se ima* jo predložiti osrednjemu uradu in ge» n eni In emu civilnemu komisarju izjave, kdo so nositelji list, osred. volilne* mu uradu na glavnem volilnem sedežu pa vzorci glasovnic (1. odstavek 33. člena in 2. odst. 35. člena); 6. najmanj do 17. ure mora biti občinski urad odprt, da volilci lahko dvignejo volilne izkaznice (zadnji odst. 30. člena); 7. ob 17. uri se glasovanje konča, ako ni navzočih vo* lilcev, ki svojih atesov niso oddali (3. odst. 50. člena); 8. ob 22. uri se gla so* vanje definitivno zaključi (3. odst. 50. člena); 9. neposredno po zaključku gla* sovanja se ugotovi število oddanih gla* sov: okrajnemu sodniku se izroči zape* čateni omot z volilnim imenikom, ki ga je oblastvo overovilo in ki je služil pri glasovanju (2. točka 53. člena); 10. ne* posredno po tem, ko se ie primerilo »te> vilo zavitkov v prvi žari z onim vpisa* nih volilcev, ki niso volili, se izroči o* krajnemu sodniku zapečateni omot z i* menovanim! zavitki in onimi ki so ostali v predsedniku volilne komisije izroče* nem paketu (53. člen, št. 3); 11. do 24. ure najkasneje se morajo zvršiti opra* vila, ki so določena v 53. členu pod št. 2. in 3.; če bi se pa opravila ne mogla zvršiti, se morajo zapreti žare, napraviti omot in opravila odložiti na -ponedeljek ter odnosni zapisniki zaključiti in pod* pisati (predzadnji odst. 53. člena). V ponedeljek, 16. maja: 1. ob 7. uri se sekciiski uradi zopet otvorijo (1. odst. 54. člena); 2. do 24. uarc najkasneje se morajo zvršiti opravila, ki jih pro-dpi* suje 54. člen, ter se mora rezultat skru=» tinija zabeležiti v zapisniku; če se pa o* pravila do tedaj ne kc ičajo, se morajo žare zapreti ter napraviti omot, ki se ima takoj izročiti tajništvu osredr""e£a volilnega urada! na glavnem volilnem sedežu; tudi se morajo zaključiti in pod* pisati odnosni zanisniki in urad zapreti (zadnji odst. 54. člena, 56. člen in 1. odst. 57. člena); 3. zapisniki, o katerih govo* rita 53. in 57. člen, z zavitki in listina* mi, ter eventuelno zapisnik, o kate* rem govori 56. olen, z žarami in omotom se morajo takoj poslati tajništvu osred* njega volilnega urada na glavnem vo> lilnem sedežu (predzadnji odst. 56. člena in 1. odst. 58. člena); 4. omot z izpraznje* n5mi zavitki (brez onih uničenih ali spor* nih glasov) in izvleček iz zapisnikst. kako se je ta omot napravil in odposlal, se takoj pošljeta okraj. sodniku, da ju shrani v pisarni okrajne sodni je (pred* zadnji odst. 54. člena in 3. odst. 57. člena). V torek, 17. maja se izroči občinske* mu uradu, v katerem se je sestala sek* cija, izvod zapisnikov, o katerih govo* rita 53. in 57. Člen (2. odst. 57. člena). V sredo, 18. maja se v navzočnosti od okrajnega sodnika povabljenih skruta* tor*ev odpre omot z overovljenim imenikom, ki je služil pri glasovanju; dalje da tajnik sestaviti overovljen prepis i* menika, ki ga mora tudi polo za polo pregledati; ta prepis se mora takoj do* staviti županu občine, kjer se je sestala sekcija, da ga 15 dni izstavi v občinskem uradu, kjer ima vsak volilec pravico ga vpocledati (53. člen. št. 2 ter 4. in 5. odst. 57. člena). * * « Štiriindvajset ur po prejemu aktov prične osrednji urad z opravili, ki spadajo v njegov delokrog (59., 60., 61. in 62. člen). Predsednik osrednjega urada naznani izvoljenim poslancem, da iso izvoljeni, ter nemudoma obvesti o tem generalni civilni komisariat, tajništvo poslanske zbornice in župana glavnega volilnega sedeža, kateri dA izvolitev občinstvu s posebnim proglasom na znanje (zadnji odst. 61. Člena). Izvod zapisnika z listinami kakor tudi vse sekcijske zapisnike z odnosnimi ak*1 ti in listinami v prigibu mora poslati predsednik osrednjega urada tekom šti*! riindvasetih ur priporočeno (poštnine prosto) tajništvu poslanske zbornice. Tainištvo mora v treh dneh odposlati potrdilo o prejemu (3. odst. 62. členn). Pritožbe in utoki, ki se niso predložili sekcijskim uradom ali osrednjemu ura*, du, se morajo poslati tajništvu poslan* j ske zbornice. Tajništvo potrdi prejem (5. odst. 63. člena). Ako pritožbe in utoki, ne pridejo te* kom dvajsetih dni od dneva, ko je o* srednji urad razglasil izid, se zavrnejo (7. odst. 63. člena). V dvajsetih dnevih od dneva, ko je iz* vedel okrajni sodnik potom višjega dr* žavnega pravništva, kaj je zbornica de* finitivno izjavila glede izvolitve v okra* ju, morajo okrajni sodnik ter dva od* poslanca iz županstva glavnega volilnega sedeža ugotoviti, ali so pečati in podpisi na vseh omotih z zavitki raznih sekcij v redu, in omote sežgati v navzočnosti sekcij v javni seji. Tudi o tem opravilu se sestavi pose* ben zapisnik, ki ga podpišejo okrajni sodnik in oba odposlanca iz županstva. Ako je zbornica izročila volilne akte sodnemu oblastvu ali se je vložila kakr* šnžckoli tožba radi volilnih pregreškov, ki se tičejo izvolitve, tedaj se zavitki ne smejo sežgati, dokler ni postopanje popolnoma zaključeno (1., 2. in 3. odst. 64. člena). Kje bodemo uoiiii « tržaškem Mllinem okrožju Mesto. 1. sekcija za sledeče ulice: Annunziata — Argento — Belpoggio —■ Burlo — Cavana (samo neparne Številke 9—15 in parne 10—16) — Corti — S. Gicrgio — nabrežje Grumula — Lazzaretto vecchio (neparna številka 9—49 in parna 14—52} — trg Sv. Lueije — ul. Sv. Lucije — R. Pitteri — Sanita št. (13—27 in št. 12—24} — pomol Sarto-rio — nabrežje Nazario Sauro — piazza degli Studi — Venezia — ul. Felice Venezian (samo neparne (sode) številke). Volišče: Šolsko poslopje ul. Sanita p. št. 20. 2. Sekcija za sledeče ulice: Armeni — Bastione — Capuano — V. Co-lonna — C. Romana — Crociferi — S. Da-niele — dei Fabbri — scala dei Fabbri — Giustinelli — Madonna del mare — šalita Montanelli — B. Marcelo — G. Stampa — trg della Valle — ul. della Valle. Volišče: Šolsko poslopje ul. S. Giorgio št, 6. 3. Sekcija za ulice: Alice — Bellosguardo — Cereria — Econo-rao — SS. Martiri — Montfort — Necker — largo al Promontorio — šalita al Promontorio — Terza Armata — Tigor — vicolo delie Ville. Volišče: Ženski licej »Giosue Carducci«, ulica Madonna det mare št. 11. 4. Sekcija za ulice: Passegio S. Andrea — P. Besenglii — vicolo delle Bombe — dei Calafai — ul. Campo Marzio — V. Carpaccio — G. R. Carli — C. Combi — E. Daurant — E. de Amicis — luka E. F. Duca d'Aosta — zagata S. Eufemia — ul. Franca — S. Giustina — Giulio Cesare — F. Hermet — M. Luzzato — G. Murat — G. Muzzio — deirOfficina — Ottaviano Augusto — della Rampa — G. Reni — G. Tagliapietra — G. Tartini — zagata S. Tecla — pomol S. Teresa — vicolo S. Vito. Volišče: Šentvidska ljudska šola, ul. C. Combi štev. 1. 5. Sekcija za ulice: del Broletto (samo štev. 1) — Calvola — Lloyd — T. Mamiani — A. Manuzio — S. Marco (neparna Št. 27—43 in parna 5t. 44) — A. Meucci — Montecucco — Navali — S. Ro-manin — G. Schiaparelli — G. Segantini. Volišče: Šentvidski otroški vrtec, ul. T. Mamiani št. 2. 6. Sekcija, za ulice: F. Cappello — F. Denza — de'Fin — della Galleria — S. Michele (samo neparne številke) — F. Testi — S. Vito — F. Zamboni. Volišče: Telovadnica ul. della Valle štev. 3. 7. Sekcija, za ulice: zagata dell'Angolo — Beccherie vecchie — zagata Cavana — trg Cavana — ul. Cavana (samo neparne št. 1—7 in parne 2—8 — ul, Cavazzeni — zag. Chiusa — dei Coppa — uL dei Coppa — del Fico — Fornelli — Forno — Fortino — Lazzareto vecchio (neparne šte- vilke 1—7 in parne 2—12 — nabrežje Man« dracchio — ul. Mercato vecchio — S. Michel« (samo parna štev.) — Mura — andr. dell'Olia — ul. dell'OroIogio — zag. delle Pancogole —. ul. del Pešce — Pescheria — Porporrella —. trg Pozzo del mare — ul. Pozzo del mare —« Punta del Forno — S. Rocco — del Sale —. pomol Sanita — ul. Sanita (samo št. 1 —11 in 2—10) — zag. S. Sebastiano — ul. S. Scba-stiano — trg dello Squero vecchio — ul. Squero vecchio — Tor S. Lorenzo — zag. del Torchio — ul. Torreta — F. Venezian (sam parne številke). Volišče: Šola ul. Riborgo 10. 8. Sekcija, za ulice: zag. Aldraga — ul. Arsenale — delie Beccherie — Borzni trg — zag. Canape — ul. C. pi-telli — trg S. Carlo — ul. S. Carlo — zag, Corte — u!. Corte — Crosada — Grigioni — zag. Gusion — Loggia — S. Lorenzo — Mu!« canton — Maria Maggiore — zag. Marinella — ul. Muda vccchia — zag. del Pane — ul. del Pane — zag. della Pcrgola — capo dl Piazza — passo di Piazza — piazza Piccola —• zag. del Pozzo — ul. Pozzo bianco — Pozzo di Crosada — Procureria — zag. della Punta — zag. Sporcavilla — ul. Teatro — trg Trau-ner — ul. Trauner — trg Uniti — trg G. i Verdi. Volišče: šola — trg Vechia 1. 9. Sekcija, za ulice: trg Barbacan — ul. della Bora — Castello — Cattedrale — ul. Cattedrale — ul. S. Cipri-auo — del Collegio — zag. Colombi — zag. Fontanella — ul. S. Giusto (samo parna št.) — delle Monache — Ombrelle — zag. degli Orti — uL dell'Ospitale — Piranella — zag. dei Pozzi — ul. Rena — Rettori — zagata in uliet* Riborgo — trg Riccardo — ul. Riccardo —• Rosario — G. Rota — S. Saverio — della Scala — Seminario — S. Silvestro — Sotte« ranei — della Torre — del Trionfo — piazzft Vecchia — ul. del Volto. Volišče: Rikreatcrij Starega mesta, ulica Castello 1. 10. Sekcija za ulice: Aiiana — Artisti — dell'Asilo — Batta^lia —j zag. del Buso — ul. delle Candelc — trg. S.' Caterina — vicolo S. Chiara — uL Chianchtu-ra — Korso V. Emanuele III. (ne pari) — ul. Crocifisso — trg Donota — ul. Donota — ul. Filippo — ul. della Giacchiera — ul. Gruzxu-Ks — T. Grossi (samo št. 1) — zag. Macello vecchio — zag. Monte — ul. Monte (*amo št. 1—25 in 2—16) — ul. S. Pellico — Piccola Fornace — del Ponte — zag. della Porta — ul. Pozzachera — Prelaser — zag. degli Sca-lini — Scuole Israelitlche (trg in ulica — iti. Stretta — ul. Tor Cucherna — Verzieri —« Vitelli. Volišče: Dvorana »Italia« ex Berber, vicolo S. Ciara 5. 11. Sekcija za ulice: Dante AligMeri — Canale piccolo — Caasa d| Risparmio — S. Catterina — Korzo V. Ema-. nuelei (samo parne štev.) — Ponte della Fa-< bra — Genova — Ct Goldoni trg in prehod --S. Lczzaro — Mazzini — S. Nicold — S. Spi-ridione — trg N. Tomaseo — nabrežje i rtt Novembre. Volišče: Šola Novega mesta, ul. S. Nicold 26; 12. Sekcija za ulice: ul. Vicenzo Belini — G. Corsi — Chi-.sa I> vangelica — F. Filzi — S. Giovanni (ul. in tr£ _ G. Gallina — N. Macchiavelli — Merca- dante — trg Ponterosso — Roma — G. Ro.si. ni — Trenta Ottobre — Trento — delle Toi ri — trg Vitt. Veneto — ul. Zonla. Volišče: šola ul. Mazzini 25. 13. Sekcija za ulice: G. Carducci — Korso Cavour — G. Galattf — Geppa — Lavatoio — Milano — Oberdar — Torre bianca — Valdirivo. Volišče: Gimnazija D. Alighieri, G. Corsi t 14. Sekcija za ulice: S. Anastasio — B. Cellini — Commerciale — (Valolom) — C. Ghega — L. Ghiberti — K Gioia — trg Liberta — R. Manna — ul. Pau. liana — Prosta luka — C. de Rittmeyer — tt/ Škorklja — Tivarnella. Volišče: Šola ul. R. Manna it. 5. 15. Sekcija za ulice: trg Belvedere — G. Boccaccio — G. Gozzi -« Udine. Volišče: Šola uL S. Anastazio 13. 16. Sekcija za ulice: L. Ariosto — Barbariga — stopnice na Belve dere — Cisternone — Ermacora — S. Fortu-nato — A. Gazzoletti — Šalita Gretta — G Leopardi — Miramar — V. Monti — Montor sino — p. Tra i Rivi — di Roiano — Tor b Piero — Saltuari — A. Somma — Stella -T. Tasso — S. Teresa — Valmartinaga. (Konec jutri.) !«■ jy I^OSLOVENi lt| m Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI". w PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (20) Kaj je rekla nedavno? Ako bodo imeli sijajno prodajalno in odlično hišo, kdo ve, ali ne bi kak veliki župan zaprosil eno njenih hčeri; kdo ve, ali ne bi se Dragan sam, ako bi si pridobili poznastva v boljših krogih, po-vspel s časom do časti velikega župana, ali celo podbana — saj je tako pameten in fin mladeniči Krivošič je odprl oči na Široko, ko je poslušal, kako to govori. Odkodi neki ti veliki župani in podbani v njeni glavi? Dragan pa pod-ban! Poznal je sicer njeno slabost za tega sina, ki ga je smatrala za najpametnejšega, najlepšega in najfinejšega dečka. Ali: ali en Krivcšić pa podban! Ta misel je sicer laskala zelo tudi njemu, očetu, vendar se ni mogel vzdržati smeha. — Ti greš malo predaleč, moja draga — je rekel, tresoč se od smeha in je kazal pri tem vrsto svojih čvrstih, ali počrnelih zob. — Dragan in podban! Saj to ni možno! — Nobena stvar ni nemožna! — je odvrnila Živahno. — Pomisli el, da bomo, če si pridobimo glas bogatih ljudi j (a veš, kako je to v Zagrebu: če ima kdo deset tisočevt takoj ga cenijo na stotisočl---imeli pristoc oov- sodi!,.. Mene bodo volili v kak dobrodelni odbor, kjer so prve gospe, tebe v mestni za-stop, pak pridemo v stik s prvimi krogi, a potem bo lahko doseči protekcijo za naše otroke ... To bo že moja skrb, sedaj je glavno, da najdemo primerno mesto v gornji Ilici za novo veliko prodajalno ... Čuje se, da bo Lowen-herz skoro pri kraju; govore, da so ga ženske popolnoma uničile. To bi bila krasna prodajalna, v sredini najživahnejšega prometa, sijajna lepa hiša, veliki prostori!... Kaj misliš?,.. — Lepo mesto, to je res. No, bomo videli, treba še dobro premisliti stvar... ^ — Vidiš torej — je rekla zadovoljno — to je pametna beseda, ne pa, da takoj obsojaš kako stvar brez premišljanja in da udarjaš okolo sebe kakor kako žrebe, ko ga hočejo prvikrat podkovati... Premisli vse, kar sem ti rekla, pak se bova jutri dalje razgovarjala. Saj je itak že kasno, poglej le: gre že na dvanajsto. To je iznenadilo oba. V živem razgovoru nista bila niti opazila polunoč. Spravila sta se torej hitro k počitku in ugasnila luč. Ona je hitro zaspala z zavestjo, da je zmagala. On pa je še ležal odprtih oči, in je, zroč v temo, ki jo ejle malo razsvitljal žarek luči z ulične plinove svetiljke, razmišljal. Da Je bilo samo po njegovem, bi najrajše ostal v svoji stari prodajalni in bi držal svojih par novčičev trdno v pesti. Ne zato, ker bi mu nedostajalo spekulativnega duha — ne, sai se ie že lotil Dolaitama tudi kakih drugih kupčij in zbiral stotak na siotak. Ali, na drugi strani je dajal tudi ženi prav v marsičem: treba prijraviti otrokom čim boljšo prihodnost, a to zopet ne gre brez uglednejšega položaja v družbi! Saj je tudi on stremil po tem že od nekdaj. Dobro se je spominjal, ko- j liko generalov, baronov in plemičev je posta-1 lo iz kmečkih liških sinov, pak, zakaj naj ne bi se ne povzdignil nekoliko višje tudi on? Od tega ga je doslej odvračal strah za njegov denar. Zato je štedil in delal, da se more postaviti na noge, pak potem dalje graditi. On bi hotel pridobiti še denarja, nakupovati nepremičnine, in ko bo imel varno zaledje, bi se lotil večjih kupčiji. Ali — je razmišljal sedaj — leto so tu, otroci so odrasli, pak treba, da se preskrbe. Hoče ie poskušati in ni več dosti časa za odlašanje. In potem: na drug način ne bo imel miru pred svojo ženo, ako ne ustreže njeni želji. Kako se je samo zagrizla v to jabolko in ga ne izpušča! — si je mislil, ter se obrnil v postelji na drugo stran. Zdela se mu je povsem neizpremenjena. Ali ji je ta denar zmotil pamet, ali pa je zopet prodrla na površino tista stara njena bolezen, ki je v dvajsetih letih ni mogla preboleti: da ona, uradniška hči, ni dobila uradnika - gospoda, ampak enostavnega obrtnika. Ni si mogel razlagati nemira in razdraže-nosti svoje Žene, ki se je opažala v zadnjem času. Bila le občutljiva za vsako besedo, vsak poglea. Bila je muhava in vsak hip je imela drugo željo — račun ene, ki jo je morila neprestano. Mučila ga je sedaj bolj, nego ke-daj poprej. Ni mu privoščala nikake zabave, nikakega odmora, očitala mu je. Če je v soboto uro dalje ostal na kegljišču, ali popil četrt vina več. Posebno pa ga je preganjala s svojo ljubosumnostjo. Često mu je dajala razumeti, da jo vara ter da je to ubilo v nji vsako Čustvo do njega, aH, vendar je zasledovala vsak njegov pogled, če je služkinja prišla v, sobo, je često iznenada zahajala doli v pro- j dajalno, pak gorje njemu, ako ga je zalotila v prijaznem razgovoru s kako odjemalko! Niti ena ji ni bila dovolj grda in priprosta, čc je le bila mlada; zastonj se je Krivošič branil, da je nedolžen; ona mu ni verovala in ga je — siromaka — smatrala sposobnim za vse, si domišljala o njem najhujše stvari, četudi hI imela nobenega vidnega povoda. Bila je nemirna, razdražljiva in nezadovoljno je bilo vse. Hrepenela je po izpre- na membi, ne da bi si sama vedela dati odgovo ra: zakaj je vse to. Ali je bila to napetost živcev, ki so bili doslej vedno navajeni drhteti v skrbi za zdravje otrok, ki so v otroških letih mnogo bolehali? Ali je bil to strah pred starostjo, ki je trkala na vrata, a ona se je bala, da pride starost poprej, nego je izkusila vse življenje? V nji je bilo tihe in globoke strasti, ki je ni mogel pogasiti mirni in neokretni Krivošič, ki je ljubil tiho in redno življenje brez burnih stresljajev, ki jih ona tudi ni mogla izzvati v njem, ker je teh dvajset let stala pred njim zaprta in navidezno ledena. Ali je njeno bitje ves ta čas hrepenelo po opojnosti strastnega uživanja, pak se ji je življenje zdelo nepopolno, nezadovoljivo, ter se je zgražala ob misli, da ji življenje poteče tako, ne da bi ji izpolnilo tajne, često romantične nade nerazumljive in pedohitne ženske duše? Stroga ni kazala otrokom nežnosti, pa tudi od njih ni sprejemala dokazov velike, vroče o-troške ljubezni. Občutila je. da se ji odtujujejo vedno bolj, čim starejša postaja, pak je morda tudi to ostavilo neko praznino v njeni duši, ki je zahtevala, da se ta praznina izpoli ni ter je težila po čem novim, po izpremembi. In tudi Janko Krivošič, ki je bil glede svoje žene vedno tako miren in stalen, je prišel d(j iazpoznanja, da pri ženskah Človek ni nikol: varen pred iznenadjenji. Mnogo zahteva njihova duša, a prepogosta nahaja premalo. III. Naslednjega dne, ko je Rudolf Klinar sklenil poznanstvo z Ivanko, je hitel malo pred šesto uro popoludne po Gajevi ulici k poit« Bal se je, da bi zakasnil in da mu zaprejc vrata pred nosom. No, prišel je šc za časa. Uradniki pri »pismeni pošti« so ravno pospravljali svoje spise in zapirali miznice, Kli nar je šel do oddelka za ležeča pisma in vprašal uradnika, ki se je že pripravljal, da b* odšel. — Je-li, prosim, bilo danes dvigneno ro stante pismo s črkami J. K.? — Da — je odgovoril uradnik ter pogleda* Kiinarja izpod očesa. — Hvala! V Trefu, 14. aprila vi^IITOST« otran in. Industrijska kriza v Italiji Kljub visokemu številu prebivalstva in množici mest je imela Italija razmeroma majhno in nerazvito industrijo. Pomanj? kanje podjetnosti, draginja denarja in brezbrižnost držiave so bile velike ovire industrialnemu razvoju gosto obljudene de/ele. katere prebivalci so se vsako leto v velikih množinah selili preko morja, pa tudi v razne države v Evropi. Svetovna vojna je našla Italijo za voj? no nepripravljeno. Zlasti pomankljiva je bila množina vsakovrstnega vojnega materiala. Vojna, ki se je zavlekla preko pričakovanja, in ki je stavila take ogromne tehnične zahteve glede mate* riala, jc tudi italijansko industrijo zbu? dila iz mrtvila. Nastalo je silno živahno vrvenje in delovanje najprej v tedanjih središčih industrije, kolikor je je bilo, a nove tvornice so vstajale povsod, med* tem, ko so se stare širile. Državne pod* pore in državni predujmi so omogočili, da so takorekcJč črez noč zrasla ogromno podjetja, ki so imela služiti v prvi vrsti vojnim potrebam. Tako hitro se je te* kom vojne organizirala italijansk/a voj? na industrija, da je ob koncu vojne Ita» lija uvažala po večini le surovine (že* lezo, premog, kavčuk itd.), medtem, ko so njene tvornice že dohitevale ogromne potrebe velikih front. Topovi, municija, vozila, zemeljska, vodna in zračna, vse to je prihajalo iz italijanskih tvornic. Tako jc svetovna vojna- seveda le glede iz* delkov, osamosvojila Italijo od inozem* stva ter jo postavila v vrsto velikih in* dustrialnih držav. Za izdelovanje vojnega materiala pa je bilo treba silnih delavskih množic. Mi* 1 jonske armade so potrebovale vedno več novih moči in tako se je začelo tudi v Italiji to dvojno preseljevanje ljudskih množic. Mesta so začela sesati iz dežele ljudske množice, ki so napolnjevale tvor* niče, vedno lačne ljudij. Stotisoiči izseljencev, ki so se ob iz* bruhu vojne vrnili1 v domačijo, so bili tudi zaposleni, ali v tvornicah, ali pa na fronti. In tako je vojna mašina tri leta dobro funkcionirala, dokler ni prišlo le* to zmage v novembru 1. 1918. Prehod vojne industrije v povojno se je tudi v Italiji izvršil precej spretno in tako so začele tvornice izdelovati indu* strialne izdelke, namenjene v prvi vrsti izmozganim deželam osrednjih vlasti in njenim zaveznikom, a tudi Balkanu. De* lavstvo se je preselilo deloma v druge tvornice in brezposelnost ni bila tako ve= lika, da bi delala težave državi. Tudi iz vojne odpuščene množice so se polago* ma razšle in našle po večini zatočišče pred največjo revščino, deloma v Italiji, deloma preko morja. Industrialci pa so hiteli z izdelovanjem blaga cer ga nagomilali velike zaloge, pri* čakujoč dobrih in številnih odjemalcev. Konkurenca tujezemskih trgovcev, zapr* tje mej in končno revščina sosedov pa je zelo omejala razpecavanje italijanskega blaga. In tako so v Italiji silno za* loženi z vsakovrstnim blagom, ki čaka odjemalcev. Brez odjemalcev pa ni kup* čije; če ni kupčije, je treba delo usta* viti, tvornice zapreti in brezposelnost narašča. Kriza brezposelnosti se je zu* čela v Italiji še*le sedaj občutno bilov. Veliki davki v notranjosti in vi* soke carine v inozemstvu na avtomobil* ske izdelke so zadale tej industrijski pa* negi silne udarce, katerih posledice se še poostrijo v prihodnjih tednih. Strojarne, usnjarne in črevljarnice so po večini ustavile delo. Na podlagi teh podatkov so sprejeli industrialci resolucijo, v kateri konštati* rajo krizo in nje vzroke, zahtevajo zni* žanje delavskih plač in cen, poživljajo vlado, da demobilizira še ono vojno in* dustrijo, kolikor je je še ostalo. Sklenili so vstopiti v pogajanja z delavskimi za> stopniki z obzirom na ta položaj industrij. Zadruiniltvo in centralizem Aga. — Ko smo začeli pritiskati v javnosti, da naj se vse primorske zadruge strnejo v eno krepko osrednjo zvezo, imeli smo pred očmi namen, narediti konec dosedanjemu neurejenemu stanju, v katerem je vsaka zadruga sama nase navezama, prepuščena sama svoji dobri, še večkrat pa slabi usodi, ko jo vse* naokrog obdaja trnjev plot kapitaliz ma * izkoriščevalca- V takem stanju se zadruge ne morejo uspešno razvijati, da bi tlačenemu ljudstvu prinašale izdatno korist. Zato smo nastopih' proti takemu stanju stvari z vso odločnostjo, tako da smo se celo zamerili v gotovih krogih, ki ljubezen do naroda občutijo samo ob gotovih slovesnih prilikah. Pod besedo »centralizacija« zadrož* ništva smo torej razumeli neko višje vrste zadrugo, v katero bi pristopile vse po celi deželi! raztresene male in večje zadruge, da bi imele v njej svojo sveto* valko in pomočnico, ne da bil s tem prenehale bivati kot samostojne zadru* ge. Zveza naj bi le skrbela za denarno in blagovno izmenjavo med njimi. Na* ravno je, da bi morala biti blagovna in poljedelska centrala ločena od "-de* narne. Nekdo je čisto primerno predlagal, naj bo blagovna in polje* delska centrala samostojna zveza i vseh gospodarskih in konsumnih zadrug. Tuidi mlekarne bi lahko naredile med sabo posebno zvezo. Ko se je tako in podobno govorilo o centralizaciji zadružništva, je temu ali onemu prišlo samoodsebe na misel, da bi bilo vse doseženo z eniim samim za> mahom, ako bi se ustanovila kar sploh ena sama gospodarska zadruga za celo deželo. Ta misel sama na sebi ni slaba, lepa je in idealna, toda veliko prezgod* nja. Kakor vsaka stvar na svetu, tako se mora tucfi zadružna misel in zadruž? na organizacija razvijati: »Zakon nara= ve je tak, da iz malega raste veliko«, pravi slovenski pesnik. Če bi desetlet= nega dečka vtaknili med vojake, ali bc v dveh letih izurjen vojnik? Kajše! Iz^ prijen fantalin bo, lenuh in postopač. Z mladega pevcarja se cvetje potrga, ker sadjar hoče, da drevo prej krepko zra-ste in rodno moč ohrani za poznejša leta, ko bo dorastlo. Slično moramo tudi pri zadružništvu strpljivo čakati, da st počasi, primerno svoji naravi, od stop nje do stopnje razvije v zmerom popol? nejše oblike. Zato ne smemo misliti nr to, da bi ukinili že obstoječe zadruge ter iz njih naredili eno samo, oziromr da bi ta slednja sama vse druge izpod rinila*. Pustimo raje vsem njih samostoj no bitje in delovanje, ustanavljajmo po potrebi in previdnosti še nove in zdru? žimo vse skupaj v močno centralno za* drugo. Taka bi se najlaglje ustanovila s tem, da že obstoječa kmetijska zadruga primerno predela svoja pravila. Proti eni sami vesoljni zadrugi govori odločno besedo duh časa- V dobi demo* kratizma hočejo ljudje ikneti kar moč neposreden vpogled v jasno poslovamje, bodisi v politiki, bodisi v gospodarstvu. Cim več svobode in kontrole, tem več veselja do stvari. Za boljšo kontrolo pa je potrebna delitev dela, za svobodo je potrebna samostojnost, avtonomija. Ta misel svobode in kontrole prodira v so* dobnem političnem življenju, zato ji tudi v gospodarstvu ne smemo poti za* stavljati. »Centralizem«, t. j. vsemogoč* nost osrednjih uradov, onemogočuje po* samezniku kontrolo javnega dela popol* noma, zato je nedemokratičen. Zadnaž? ništvo pa je ideja avtonomije, svobode, neposrednega sodelovanja in kontrole. Centralizem je tedaj protizadružen. Ker pa je zadružništvo tudi ideja združeva* nja sil, vzajemne pomoči in podpore, zato je naravno, da morajo posamezne zadruge stati v ozki zvezi med sabo po» tom osrednjih zadi*ng ali »zvez«: to je »centralizacija«. Hočemo tedaj centralizacijo, zvezo, odklanjamo pa centralizem. To nas uiče naše skušnje. so odločati o ustanovitvi volilnega odbora, vljudno vabljeni na sestanek, ki se vrši v petek ob 8 zvečer. Nihče naj nc manjka! Ponarejeni petdeselaki banke d'Italia na svetlozelencm polju se zcio težko spoznajo. Papir na ponarejenih bankovcih je precej debelejši in trši. Glava na vodni tisk jc lepr uspela. Le konec brade je bolj ozek kakor na pravih bankovcih. Besedilo je lepo, a bol; motno. Številke ter serije so nekoliko večje in vtisnjene na roko. Vidi se, da so bile serije pridjajie šele pozneje, ko je bila novčanica žc izgotovljena. Rdeči okrasek spodaj se z vlaž-iim prstom lahko raztegne na zeleno polje, kar se pri dobrih bankovcih ne more storili. Pri ponarejenih stotakih omenjene bankt je papir bolj mehak. Glava je slabše vtisnjena kakor na pristnih novčanicah. Ponarejeni sto-taki se sploh dajo lažje spoznati. i 13 Domače vesli Tržaškemu mestu se bliža — voda! Tisti starejši naši rojaki, ki so svojedobno sodelovali v strašnih volilnih borbah v Istri, se gotovo še spominjajo, kako odlične obiske so imele naše skromne vasice par tednov pred volitvami. Znano je tudi, kako neznansko so bila tedaj in so po velikem delu še danes —- zanemarjena prometna sredstva. Nikjer ni bilo le količkaj porabnih cest in poti; ali pa so bile take, da je mogla le koza skakati po njih od kamena do kamena. Cerkve so bile v zanemarjenem stanju. Sol ni bilo; in če je bila kje kaka, ie bila nameščena v prostorih, ki so bili bolj skednju podobni nego pa učilnici. Ni bilo tudi vodnjakov in ljudje so trpeli na pomanjkanju vode. Nikjer ni bilo vode za živino, da niti ne govorimo o pitni vodi za ljudi Taki so bili ti spomeniki slavne uprave slavne signorije v Istri! Ko pa so se bližale volitve, so prihajali v vasi — »inženirji« po nalogu deželnega odbora. Napram ljudem so bili sila zgovorni in so kazali najprijaznejše obraze. Sama skrb jih ie bila za dobro ljudstvo. In merili so in merili, kje so bodo gradile nove poti, mostovi, šole, vodnjaki, popravljale cerkve. Ljudje so gledali in so verovali, učinek pa se je pokazal marsikje na dan volitev. Minula so leta, prišle so nove volitve in žnjimi zopet — inženirji in zopet so merili in merili in — pripravljali volitve. Tudi naš Trst trpi na pomanjkanju dobre pitne vode, odkar pomnijo najstarši ljudje. Vprašanje preskrbe Trsta z vodo se vleče že deseletja kakor morska kača, a bližalo se je rešitvi od leta do leta le v toliko, da so hodile ven na deželo razne drago plačane komisije strokovnjakov in nestrokovnjakov. Trst pa nima §e danes zaželje-nega vodovoda, pač pa se bližajo — volitve. Saj je uprava tržaške občine meso od mesa in kri od krvi nekdanje slavne unrave dežele istrske Sedaj se je oglasil v »Piccolu« neki inženir X, z blagovestjem, da se nahaja v Žavljah vodovod, ki bo dajal toliko vode, kolikor je bodo Tržačani hoteli. Ta voda da pride takoj — po volitvah! Kar se ni moglo doseči v tolikih desetletjih, nam pade v par tednih kot mana z nebes. Seveda je le sama hudobija, ki govori iz predalov lista »Emanci-pazione«, ki ne zna ceniti naglosti, s katero naši velmožni gospodarji ustrezajo vsaki potrebi prebivalstva. List pravi: Ubogi volilci, ki nimajo niti pitne vode, morejo za sedaj piti — v »Piccolu« nadomestek v obliki pogubnega brbljanja ..! Na vsak način pa je sedaj tudi v Trstu voda v precej tesni zvezi z — volitvami! Iz Škednja. Vsi gospodje, ki so se udeležili zadnjega skupnega sestanka, kateri je imel Nesreča pri delu. 321etni kurjač Josip Glavina, stanujoč v ulici delle Scuole nuove št. 1 je nakladal včeraj zjutraj premog v peč v centralni elektrarni. Med premogom se je moral nahajati najbrže naboj, kajti razpoČilo se je nekaj v gorki peči. Več kosov gorečega premoga je zletelo Glavini v obraz in ga ožgalo. Glavina je v nevarnosti, da izgubi tudi desno oko, kajti košček gorečega premoga mu je zletel v oko. Na lice mesta je dospel zdravnik rešilne postaje, ki je dal odpeljali Glavino v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v očesni oddelek. Poizkušen samomor. 40letna Ivana Zonta, stanujoča v ulici Sansovino št. 8 je gojila žc delj časa misel, da si konča življenje. To misel je izpolnila včeraj ponoči. Izpila je precej šnjo količino joda. Ko jo je pa začel žgati jod po želodcu, se je skesala svojega čina. Obupno je klicala na pomoč. Na njeno vpitje so prihiteli sosedje, ki so pozvali zdravnika rešilne postaje. Zdravnik ji je izpral želodec ter jo pustil v domači oskrbi. »Le pijte fantje le! Danes je moj rojstni dan ...« 21 letni Anton Zatkovič iz Podgrada je praznoval pred včerajšnjim svoj rojstni dan. Ta dan je bil za njega velikega pomena; mesto da bi še! obdelovat polje, jo je zavil v vaško krčmo. V krčmi je sedel do večera ter pil na vse pretege. V gostilno je vstopilo več vaških fantov z viržinko v ustih: »Bog daj dober večer! « »Bog daj dobrega!« — so odgovorili pivci, ki so bili zbrani okoli našega Antona. »Tone, kaj tudi ti si tukaj... Saj res, danes je tvoj rojstni dan. Bog naj ti da zdravje, da boš živel še par let.. »Vsedite se fantje. Kaj ste prišli znabit h krstu« — se je oglasil neki fant, kateremu se je zdelo neumestno, da bi fantje stali. Kljub temu, da ga je imel Tone precej »pod kapo« je rekel: »Veste kaj fantje. Sedeti pri mizi fn nič piti to ne gre. Krčmar vina na mizo!^ Ko je bilo vino na mizi je Tone dejal: rLe piite fantje le! Danes je moj rojstni dan ... Plačam Vse jaz . . .« Pri teh besedah je vzdignil steklenico ter vdaril z nio po mizi. Steklenica se je razbila in veseli Tone si je porezal s steklom roke. Prepeljali so ga v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer je zaključil praznovanje svojega rojstnega dne. mladi »Tomaž, kaj mi da?^ ni imel srečr, zgrabila ga je trda roka in mu priskrbel« hrano in stanovanje, dokler se ne premisli in gre delat. V Štacdrežu so popadli trije neznanci Franceta Bufolina, Lo je ta ravno stopil iz gostilne in so mu pobrali 146 lir. Orožniki so pocaii polovili te tičke, ki ne znajo drugega opravila, kot da žive po gostilnah s tem, kar oropajo in nakradejo. Lepa družba res! Hi-inc preiskave, seveda lajne, izvršujejo goriški tatovi kaj pridno. Neki Idi BrandoH-ni na Verdijevem tekališču so pokradli za 800 lir perila. — Nekemu Jožefu Danch v u-lici Bertolini so pokradli za 750 lir raznih predmetov in uro. Par predmetov so dobili nazaj; bili so že prodani; o tatu, ki je imel 15 let, ni sledu. — Neki Perko iz Ločnika se je tako zanesel na poštenost ljudi, da je pustil kolo pri vratih neke hiše na tck ilišču V. E., a ko se je vrnil, se je zaman oziral po njem. — V noči s petka na soboto pa so ti-kradli na Korsu avtomobil s 23 konjskimi silami, vreden 43 tisoč lir. Tatovi so se odpeljali bogzna kam. Vesti iz Goriške Zadružni tečaj v Hudijužni. V Hudijužni se je vršil v zadružnih prostorih že dolgo napovedani zadružni tečaj v manjšem obsegu kot se je prvotno nameravalo sicer, a je dobro uspel, tako dobro, da tega niso pričakovali niti prireditelji, niti udeleženci. Od vseh strani se je zbralo ljudstvo, da prisostvuje predavanjem gospodov, ki so prihiteli, da jih poučijo o važnih vprašanjih. — Uspeh tega tečaja pomeni mnogo in pouči mnogo, koliko dobrega se lahko stori z vstrajnim in smotre-nim delom med našimi ljudmi, koliko duševnih in gmotnih dobrin se ustvari na ta način. Pri reditelji so lahko ponosni na to prireditev. Želimo le, da ta tečaj ni bil zadnji na naši deželi in posebej v naših hribih ne. Tatvine v Gorici. V Gorici v ulici Ascoli se nahaja mala trgovina z opojnimi pijačami; med temi so tudi razne sladne stvari, ki so posebno vlekle ljubitelje lunine svetlobe in svedrov, da so šli in so v noči s pondeljka na torek prevrtali vrata v trgovino na ta način, da so lahko odprli zapah in pokradli dragocene tekočine v vrednosti več tisoč lir. Ko so stanovalci v hiši vstali, so našli vrata v prodajalno odprta. O tatovih ni sledu. Slišal jih ni nihče, dasi je hiša polna stanovalcev; gotovo so imeli dobro zastražene vse izhode, da bi jih kdo ne motil v njih delu. V ti ulici ta slučaj tatvine ni prvi. Varnost imetja postaja skoraj dan na dan manjša. Ogenj. Pred nedeljo, v petek zvečer, je nastal v Gorici ogenj v jedva popravljeni hiši v ulici Carduci, kjer ima v pritličju pohištvr neki Sorrentini iz Milana. Gospodarji so bih' tisti čas v gledališču. Jedva so še prišli ognjegasci v pravi čas, da ogeni ni dosegel prvega nadstropja in se razširil. Škoda znaša krog 70.000 lir. Berač. Pred nekaj dnevi se je predstavljal po družinah neki Tomaž Marcante, 19 let star iz Pole Vicentine in prosil vbogajme. Ta Za staro prairdo V našo deželo je prišla okupacijska: vojska, ki nam je vzela polhoma vse naše pravice. Naše može in mladeniče so internirali, kar jih ni zbežalo, so se potuhnili, a kdor jc kaj zinil, je bil zaprt in za malenkost obsojen. Koliko teh nesrečnežev jc bilo do smrti pretepenih! Kdor ni vsega skusil in vsega videl, no ve, kaj je moral naš narod pretrpeti. Fa? šizerri nam hoče zadati še zadnji uda* rec, hoče nam uničiti našo bodočnost, pognati nas hoče na cesto. Z po/iga* njem naših domov nam hočejo prepre* Čiti sestanke, k jer bi si mogli potožiti svoje stiske. Z uničenjem naših knji/nic in našega časopisja nas hočejo odtujiti od naših duševnih in političnih voditeb jev in od naše kulture. Na tisoče našo dece je brez šole. Ostali smo brez sred* njih šol in ne dovoljujejo nam niti pravo sestajanja, kjer bi mogli zado* stiti vsaj deloma temu, kar smo zgubili s šolo. V naše vasi drvijo oboroženi avtomobili fašistov, spremljanih po orožnikih, kjer napadajo nase žene, starce in otroke, strahuj ej o, požigajo in uničujejo naše imetje. Naše ljudistvo zdihuje in se vprašuje, kje je pravica! Vprašujoč upira svoj pogled v slovensko inteligenco, ker pračakine od nje re* šitve. Narod želi, da bi ga inteligenca vodila* da bi ga združila v obrambo nje* govih pravic! Zato moraijo slovenski ra* zumniki slišati glas narodovega 6rca in se morajo ozirati na, nesreče. Zato ^ o-nec mlačnosti, izogibajmo se zdražb in strankarstvu. Narod potrebuje : ogo in dolžnost našega razumništva jc, daf se mu postavi na čelo in ga vodi v »boj zai staro pravdo«. Izgovori, da se je na* šega ljudstva oprijelo malodušje, so brez podlage, ker baš zadnje čase sc je poka* zalo, da je v našem narodu še mnogo zdrave moči, ki jo je treba samo zbrati in voditi po poti, ki je prava-. Niso nam dovolili samoodločbe in sedaj nam ne dovolijo niti tega, da bi zamagli na vo» 1 išči h glasovati za svoje zastopnike! Mi nc smemo biti razdvojeni, se ne smemo boriti za oslovsko senco, gledati moramo na zlo, ki nam preti od vsakega cepljen* ja. Narodu je treba povedati, da je naša edina rešitev v tem, da živimo složno* eden za vse in vsi za enega. Kakor bra* tje. Ljubiti moramo svoj narod in svojo domovino, zavzemati se moramo za, bedno ljudstvo. Združimo ta bedni na5 narod v enotno politično In gospodar* sko organizacijo in postavimo se odloča no v bran za svoje pravice. — Lonjersk?. Književnost m umetnost Pedagoški letopis za leto 1920. XVIII. zv*. zek. Izdaja Slov. Šolska Matica v Ljubljanf. Uredil dr. L}. Pivko. — Vsebina: Jan Amoi Komensky (dr. K. Ozvald), Henrik Schreinei (J. Schmoranzer), H. Schreiner kot prirodo-pisec in prirodoslovec (A. Vales); Nekolika osebnih spominov na ravnatelja Schreiner}a fLjud. Ccrnej); Bežek — slovenski psiholog (dr. France Weber); Ivan Macher (dr. R. Mole); Ivan Kruleč (Jakob Dimnik); Učni načrl a šolsko telovadbo nižje stopnje (dr. Lf. Pivko); Občni zbor S. S. M. (dr. M. Kovačičj, — Letopisu sta priložena še »Seznam društve-nikov« in »Zaznamek založenih knjig Slo-/enske Šolske Matice* (sestavil Jakob Dimnik). Čas, znanstvena revija, izhaja pri »Leonovi Iružbi« v Ljubljani. Kdor bi hotel naročiti to revHo, naj naznani svoje ime Prodajalni K. T. D. v Go rici. Naročnina bo objavljena v ■eratkem. ] Z9000VI r L. 1861. so izsledili 4 tatvine srebra in edno cinobra, pa ni bilo veliko ukrade* nega. 9. aprila 1862. sta zasedla pot v Pod* roteji dva orožnika. V past se jo vjel neki posestnik iz Bele, ki je ob pol dveh po noči nesel živo srebro. Ob istem času je bili v preiskavi radi tatvine pri rudni* ku neki posestnik iz Godoviča. To so zadnja uradna poročila o tatvi? nah. Pozneje se o tem v listinah nič nc govori niti ne sliši pri ljudeh, znamenje, da so tatvine z živim srebrom popolno> ma prenehale* VII. Francozi prvič v Idriji leta 1797. Vojni načrt Francozov je bil, s tremi armadami pod volejstvom generalov Bonaparta, Alosseaua in Jourdana, pro* dirati proti Dunaju in se tam zadiniti. Napoleon je svojo armado razdelil v 3 oddelke: Joubert naj bi šel skozi Ti? rolsko, Massena čez Pontebo, Napoleon pa čez julijske alpe. Njegov vojni kor je zasedel Kranjsko in Idrijo. 2. febru* ar j a 1797. je padla Mantua m taikrat eo Avstrijci spoznali, da je Kranjska v ne* varnosti. Dne 9. febr. je sporočil deželni glavar grof Hohemvart voditelju rudni* ka Gottliebu pl. Gerstorfu, da bo treba poskrbeti Iza varnost blagajn, živil in dragocenosti; se ve pa le na tak način, da se ljudstvo ne ostraši' in ne raizburl. Dne 8. februarja je došla novica, da so denarne blagajne, katere so prej iz Tr* sta in Gorice v Ljubljano pripeljali, zo* pet vrnili na svoje mesto. Vendar je kjub temu 10 februarja pisal rudniški svetnik na Dimaj in prosil pojasnil, kaj naj stori z živim srebrom, katerega je radi pogodbe s Špansko 15.000 stotov v zalogi, in kako naj se zadrži v slučaju kake invazije? 23. februarja so odgovo* rili, naj bo rudnik v stalni zvezi z dežel* nim glavarjem in vojaško komando. To se je zgodilo in tudi goriški glavar grof Thurn je obljubil, takoj sporočiti, ako se pokaže kaka nevarnost. In 20. marca je res sporočil, da je sovražnik na 3 krajih prekoračil Piavo in se bliža Tagliamen* tu. Nadvojvoda Kari pa še ni nič spo ročil. Pričakovali so, da si Francozi na svo» jem pohodu v Idrijo izberejo pot iz Vi* pave čez Črnivrh, zato pošljejo uradnika Karola Kahla in Krištofa Turna proti Črnemuvrhu in Vipavi, da takoj na konjih sporočita nevarnost Rudnik je bil v zvezi z deželnim za» stopom v Ljubljani in v Gorici, z sod? njiskim okrajem Postojno ter s povelj: nikom generalom vitezom Alvincijem Vendar ni nič zvedel o sovražniku. Še?Ie 20. marca sporoči nadvojvoda Kari iz glavnega tabora v Vipavi — komaj 6 ur od Idrije —, naj bo Idrija na vse prL= pravljena. In glej, 22. marca okoli pol? noči pridejo nepričakovano francoski oddelki — ne po cesti kakor je vsakdo mislit, —temveč čez najbolj strmo gorovje, tam kjer «e je mislilo, da je od tc stani napad nemogoč, posebno še v ta* kem snegu. Rudarji niso dobili še plače za februar, komaj dan prej so dali na račun zaslužka rudarjem po 8, 5, 4 in 3 gld., skupno 6364 gld. Malo prej so od? peljali 960 stotov srebra in 603 stotov cinobra čez Vrhniko na Dunaj. Blagaj? nik pl. Angoliern, -kontrolor Krampi in zapisnikar Valfund so odpravili blaga j* no bratovske skladnice, uradne spise, karte od jame in nekaj cerkvenih drago« cenosti. A' še to z veliko težavo. Samo 30 rudarjev je razmetavalo sneg, poleg tega ie manjkalo živine, ker je bilo vse po okolici primorano prevažati prtljago avstrijski umikajoči se vojski. Skrita ali zakopati živo srebro ali cinober, je bilo zelo nevarno, ker za tako delo je bilo treba več zanesljivih ljudi in Francozi bi pozneje z obljubami ali z denarjem, če drugače ne, tudi z grožnjo prisililo ljudi, da bi izdali kraj. Tudi živeža niso smeli uničiti, saj stem bi bili spravili ru> darje in uradnike v največjo bedo. Idrija je s Špansko sklenila 6 letno po» godbo, da bo vsako leto odstopila 10.000 stotov živega srebra. Toliko srebra so morali imeti vedno v zalogi, da so v slu? čaju potrebe lahko takoj postregli. Ker je bila španska s francosko takrat v pri? jateljstvu, se je pričakovalo, da bo sov? ražnik pogodbo uvaževal, a v tej zadevi so se zmotili. Govorilo se je, da se naša armada vmika le do Ljubljane, da se za Savo zberejo večji oddelki in da bode tam odločilna bitka. Ker smo bili čez Veharšc do Vrhnike z našo armado še zvezani, se je pričakovalo, da Francozi niti 100 stotov ne bodo mogli odpeljati, a na Pontebi niso mogli naši sovražnike za? drževati, zato se je morala naša armada dalje pomikati, da bi ne zašla spredej in zadej med Francoze. Ker je bila Idrija tako daleč stran od glavne ceste, se ni bilo bati, da bi se Napoleon sredi malega mesta kaj zadrževal, ko je hitel z armado | proti Dunaju. A on jc imel povsod ogleduhe, zato je zvedel, da sc izplača oddelku armade mali pohod k rudniku. Saj so mu ogleduhi povedali, da je v Idriji za 2 miljona srebra, živeža in v blagajnah precej gotovine. Zato je pre> cejšen oddelek svoje armade poslal v hudi zimi, v velikem snegu čez gorovje s poveljem, da Idrijo zavzemo, naj bode tudi bitka huda in naj teče kri. Torej krog pohmoči so vdrli Francozi v Idrijo, še isto noč izpraznili rudarsko blagajno, v kateri je pa bilo le 743 gld. 43Vj kr. enako tudi ono materijalnega inšpektorja, kjer so dobili samo 299 gld. 52 kr. Pregledali so še isto noč vsa skla* dišča in jih s francoskim pečatom zape* čatili. Ker vojaki niso mogli čez hribe nositi ali peljati živeža, so morali me* ščani dajati vso hrano vojaščini, ke drugače bi si bili šiloma vzeli. Kruh, mast, jajca, maslo, suho meso, tudi čevlje 60 morali ubogi rudarji od* stopiti sovražniku. Marši k t era družina je radi tega zelo trpela; a vkljub temu so šli rudarji vsak dan na delo, če tudi so zadnje 3 mesece dobili Ie mali del plača (Dalje prih.) Stran IV. »EDINOST« v rrstu, 14. apnia v*£i. Itu Zoreč: Pomenki. Samozaložba. V Ljub-ijani, 1921. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 30» vezanemu 40 K. Ivan Zoreč se je pojavil prvifc v naših leposlovnih listih že pred vojno. V »Slovanu« L 1913 je napisal »Vaško zgodbo« in nam tako že ob svojem prvem nastopu pokazal smer svojega poznejšega književnega dela. Med vojno se je spet oglasil in postal stalen in vit sotrudnik naših leposlovnih listov. Podal nam je vrsto novel, ki so našle hitro svoj zvesti krog čitateljev. Pozorišče, kjer se odigrava življenje njegovih grčavih junakov, je lepa Dolenjska z belimi vasicami, širokimi polji in travniki, z griči, odetimi v smrekove in bukove hoste, kjer je življenje res polno truda in znoja, a je vendar poplačano z bogastvom jesenskih žetev, z zadovoljstvom in srečo svobodnih duš in z zdravjem jeklenih mišic. Zato tudi tičijo ti njegovi ljudje tako globoko v svoji zemlji, ki jo ljubijo nad vse. Ta ljubezen do rodne, domače grude, do hiše očetove, do doma in domačije in posestva, rojena v svobodnem dihu božje narave in oplojena z grenko slastjo vsakdanjega truda, je včasih tako velika, da pogazi vsako mehkejše čustvo, jih zapelje v hipne zmote In nasprotja, ki jim ne najdejo izhoda, dokler si ne izčistijo pogaženih duš v tihem trpljenju in samozatajevanju. Kajti človeško »»vljenje, ki živi le svoji materialnosti in je zaradi nje zatajilo svojo duševnost, more izčistiti sebe tudi v svoji najprimitivnejši obliki le v trpljenju duha. ki nas vodi do spoznanja lastne krivde. Do teh skrajnih zaključkov ni sicer pisatelj nikjer razvil svojih ljudi, pa vendar najdemo v njih jedro, ki vodi do tega razvoja. Saj so vsi ti ljudje, vkljub vsem senčnim stranem, ki jih morda opazi le površno oko, v svojem bistvu vendarle dobra in čuteča bitja. In ravno vsled te navidnezne neresničnosti se nam zde živi in resnični, kakor nam jih je rodila slovenska mati. V »Pomenkih je zbral pisatelj sedem novel, večjidel kmečke vsebine. Le dejanje dveh se vrši v mestu, a tudi v teh zazveni tu pa tam iz pisateljeve duše živa pesem lepoti in dobroti dolenjske krajine, pisateljeve rodne domačije. V uvodni noveli »V sobi štev. 12« nam podaje kos Življenja Ivana Zakotnika, ki je prišel v mestno bolnišnico zdravja iskat med Človeške sence, izmozgane do kosti od jetike, a se končno, verujoč v zdravilno moč toplega soln-ca rodnih krajev, otrese strupenega ozračja in gre na ljubo dolenjsko stran, pod lepo dolenjsko solnce, da bi se pod njim grel »kakor martinček k. Tu nam podaja s priprosto resničnostjo in dobro analizo kos trpljenja med smrtjo in življenjem se boreče človeške bede. Trlep v »Domačiji ob Temenici« je prava kmečka narav, obremenjena z vsemi krepostmi in slabostmi Človeka, ki se je zaril v svojo zemljo tako globoko, da gre zaradi nje celo preko svoje lastne krvi in s tem požene tudi samega sebe v pogubo. V tej noveli, ki spada brez dvoma med najboljše v zbirki, je posebno tenkočutno nakazan tragičen konec glavnega junaka, kar le še poveča ubrano poezijo spisa. »Mana« je tragična slika v greh in naslado pogreznjene kmečke žene, ki se zave svojega življenja še le takrat, ko ji odpeljejo iz hiše otroka in ju odpošljejo k očetu, ki se ubija za vsakdanji kruh, za dom in deco v daljni Ameriki. Takrat zatuli v samospoznanju: rMija otroka, moja otroka!« in gre za njima v daljni svet. > Na polpota« nam predočuje zadolženega Repnika, ki bi se rad rešil krvosesa Kabliča, se že odpravi na pot v Ameriko, pa vendar zmagata v njem ljubezen do rodne grude in vera v boljšo bodočnost, da se vrne in reši z vztrajnim in premišljenim delom sebe in dom. V noveli »Za doto^ se žganjar, silni Brnad, trudi in muči, da bi v sebi ubil večno žejo ter tako pripravil »hčeri« Matildi dotico. Odpravi se v svet, kjer sicer obilo denarja zasluži, a ga vselej tudi sproti zaruži. Po nekem naključju se dokoplje do precejšnje »dotiče«, gre z njo veselo proti domu, a medpotoma zapije y obcestnih krčmah in beznicah vse, tako da stopi pred hčer s praznima rokama. In ko se zbudi zjutraj po prestani pijanosti pod kapom vaške žganjarne ter se domisli dveh kron, ki mu jih je dajala zvečer Matildka ko ga je nagnala, od sebe, vzdihne milo: »Škoda — zdajle bi bili dobri tisti dve kroni!« Odteščal bi se bil namreč rad, ker je bil zopet strašno žejen. Francka« je zgodba dekleta, ki se pokorno udaja gospodarju, a se na novem domu, katerega ji je postal, da bi mogel v njem neovirano vživati od njene mladosti, otrese ob misli na zalega Martina svojega suženjstva. A ko se ta, ko mu ona pove trdo in neolepšano vso silno resnico, umakne, tedaj živi sama svojemu domu in vinskemu hramu in je »skoraj srečna«. Zadnja, najdaljša povest je »Njena pot«. Dejanje se vrši v Trstu in nam slika v 9. poglavjih življenje deklica, ki pade na gladkem tro-toarju mestne ulice, se ob zaljubljenem sanja-vem poetu hipoma vzdigne, a ko se ji ta razočaran izneveri, se vrne spet v naročje prvega ljubimca. Ko je pa nežni in šegavo poredni Emil obral z nje ves prvi med in izginil v Flo-renco, se spomni očeta, bolnega in skrušene-ga ter ga poišče tam daleč doma v vinorodnem, z belimi hrami posejanem Primorskem. Pa oče se je bil postaral in pootročil, sorodniki so jo čudno gledali in takrat je šla in nastopila v Trstu pot, ki ji je bila določena. — V kolikor so prejšnje novele dobre, psihološ ko, v karakterjih in fabuli enotno izpeljane, v toliko je ta šibkejša in nekam preveč razbli njena. Francka je hote iskan tip, mestoma močno karikiran, kar je noveli v škodo, ker pisatelj ni imel namena pisati satire (v tem slučaju bi bil umesten patos. ki ga srečujemo na nekaterih mestih!) ampak je hotel le podati verno sliko okolja, v katerem se giblje Življenjska pot Francke. Jezik te zbirke novel je sočen in naraven, slog krepak. Lepa in prešinjena s toplo poezijo so vsa naturalistična mesta, kar kaže na veliko pisateljevo ljubezen do narave. Nekateri pojavi v njej so tako nazorno in živo opisani, da ti ob čitanju vstanejo kar sami pred oči. Borana ooroilla. Tečaji: V Trstu, dn« 13, aprtfft 1921. Jadranska banki ........... t » • 390 Cosulich . • •»•••(••••••.«•• • 360 Dalmatia 305 Gerollmich .••••■■•>•••»•*>• 2040 Libera Trlestina • • • LIoyd Lussino > • i » • • « • • t • •••••••• • • • • • • • » « * • • • • • • » • • 614 .....1700 • • • • • 1200 t » • * • 250 • • • . • 410 . » • . . 440 380 600 372 375 • • • • • • • • • • • ■ • • • 33 50— 34.— 36.- 36 50 21.--21.20 155.—■—155.— 378.--380 — 84.-- 85.— 104.-106.— 12.--13.- 86.-- 88.— Priporočamo »Pomenk«« vsem Primorcem, posebno pa TržaČanom. ki te pisatelja gotovo spominjajo iz let, ko j« bil intendant našega gledališča. Cena knjigi je nizka in se za Italijo Rreračuna po menjalnem kurzu (več po&tnina). iaročila sprejema pisatelj sam (Slovenska Matica v Ljubljani) ali pa tvrdka Trani v Trstu, trg Cavana. —-c. Pravljice. Spisala in jim slike narisala lika Waschtetova, v Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi 40 K, po pošti 1'80 K več. Za piruhe je slovenska mladina dobila knijgo, kakršnih slovenska mladinska literatura nima veliko. lika Waschtetova je napisala 12 pravljic in sicer tako, kot jih more pisati le oni, ki popolnoma pozna otročjo dušo in ve, kaj nanjo najbolj vpliva. Poleg tega jih je okrasila s celo .vrsto slik, od katerih bodo mladini ugajale zlasti one, ki so večbarvne. Knjiga je izšla v elegantni opremi in na lepem papirju. Naroča se pri Tiskovni za drugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. »Dom in svet« je izšel v prvem zvezku (in sicer Št. 1—3.) Ta zvezek lahko imenujemo zvezek Primicove Julije; v njem so tri Slike te Prešernove idealne ljubezni, do sedaj še nikjer objavljene In več člankov, ki govore deloma o postanku teh slik, o Langusu in o Juliji 'er Prešernu samem. Poleg tega je danes list zanimiv radi obilih ilustracij od Kralja, ki so v tem oziru nekaj posebnega; tudi ilustracije k Lovrenčičevemu »Trentarskemu Študentu« so lepe. Dr. Pregelj prinaša dramo »Agazel«; v listu je zastopana še cela vrsta drugih mladih slov. pisateljev in pesnikov. Knjigarji v Sloveniji in mi. Dolgo časa že rešujejo kočljivo vprašanje, ki obstoja med nami, ki živimo na Primorskem in med knjigarji v Sloveniji, ki imajo baje neka določila, po katerih naj radi izenačenja valute zaraču-nijo knjige za nas nekaj odstotkov dražje kot drugim ljudem, ki niso slučajno »trpeči bratje«. Marsikatera grenka beseda je padla že javno in privatno na ta račun* pomagala je malo ali nič. Odstotki so se več ali manj zaračunali, razen pri onih založništvih, ki nimajo knjigarne ob enem. To je bilo do danes. Danes smo izvedeli, da se je knjigarnam posrečilo, in tu omenimo, da pri tem prizadevanju vodja jugoslovenske knjigarne aiima ravno najmanjših zaslug zraven, da tudi ta založništva ne bodo dajala več knjig po isti ceni kot drugim Slovencem. Sklenili so takole: Knjige, ki jih naročajo posamezniki, bodo zaračunali 20 odstotkov dražje, a knjige za knjigarne bodo zaračunali istotako, le da bodo potem dali običajni popust kot drugim knjigarnam v Sloveniji. Če pomislimo, da znaša poštnina pri 2 kg knjig iz Jugoslavije krog 7—8 lir, tedaj če je knjiga debela 2 liri za eno knjigo, se nikar ne čudimo, da so pri nas knjige tako drage. K temu pripomnimo samo to, da bo nujno treba, da sami založimo toliko knjig, da bomo _,TTT,.TTT,._ . . , . . , TTI. krili domače nujne potrebe, zakaj danes je K™UJEM fun>c' čiste' bcle in barvane- y»J=a pri nas tisk že cenejši kot v Sloveniji. V drugi' ,nn * * vrsti pa bomo mogli kupovati samo one knji- TTr»TT7 , . • i i i-- r *i ge, ki so nam neobhodno potrebne. Prerekati ^ratificirane) kolci refošk, pro- k™.™?™ da,a do 20. t. m. Franc Tavčar, Kreolje, po- Martlnolich Oceanla .«•■•«*• Premuda Tripcovlch ••••••• Ampelea Cement Dalmatta • • * • Cement Spalato. . • • • Tuja v alata na trlaSkem trgu« V Trstu, dne 13. aprila 1921. Neprepečatcne krone 4.--5,— avstrijsko-nemške krone 4.--4.50 češkoslovaške krone 31.--31 50 dinarji.............. 63.-- 64.50 leji ...... marke • • • , dolarji .... francoski franki švicarski franki angleški funti papirnati . angleški funti, zlati . . rubli ......... napolconl . ...... Švicarski tečaji ŽENEVA, 12. Lira 26'50, marka 9*575, avstr. krona 1'61, angl. funt 22*65, fr. frank 41'15, dolar 5'715. huli omtmi se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotiak beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor ižče službo, plača polovično ceno. IMAM na prodaj hiše, posestva, krčme, mlekarne, prodajalne, pekarne v Trstu in okolici. Posredovalec Ferdinand Stolfa, Škor-kija Sv. Peter 1 IV. Rojan, zraven cerkve, od 1 do 2 pop. (628) UČENCA poštenih starišev, veščega iatalijan-skega jezika, sprejme boljša trgovina. Naslov pove upravništvo. (622) V SV. MATEJU ob cesti, ki pelje na Reko je na prodaj hiša s trgovino, pekarno, skladiščem za avtomobile, hlevom in vodnjakom. Daljna pojasnila daje Josip Mladenič, Sv. Matej, Istra. (623) NOVA orehova soba za domačo rabo se proda radi selitve. Naslov pri upravi. (618) se bi bilo popolnoma brezuspešno. Postati moramo praktični trgovci tudi mi in zavračati vse, kar bodo slabega in nevrednega silili k nam. Hvaležni smo samo, da ne bomo dolžni nikomur hvaležnosti. S tem je to poglavje končano. Gospodarstvo Žveplo superveniilirano in galico po znižanih cenah na drobno in debelo razdeljuje Tržaška kmetijska družba, Via Fabio Filzi 10. Padanje cen volne. Cena volni je v pretekli jeseni na vsem svetovnem tr$u silno padla. Vzroki za to padanje so različni. V prvi vrsti je velikansko povpraševanje po volnenih izdelkih, ki se je po svetovni vojni pojavilo po celem svetu, namah popustilo. Nadalje so angleški veletrgovci z volno bili nakopičili v svojih skladiščih velikanske množine blaga, ne da bi bili poskrbeli za odjemalce v tujini. V trgovini in in volneni obrti je nastala negotovost, podjetnost trgovcev je zamrla in padanje cen je prizadjalo lastnikom volnenih izdelkov ogromne izgube. Na svetovnih trgih je koncem preteklega leta volna dosegla cene predvojnega časa. V Češkoslovaški republiki so danes cene volni za 70% nižje od onih preteklega leta. Trgovsko ministrstvo ?e je že pečalo z načrtom, da proglasi v Češkoslovaški republiki prosto trgovino z volno. Inozemska trgovina skuša na vse mogoče načine prodati svoje izdelke, vendar je valuta zapadnih držav previsoka, da bi mogli inozemski trgovci prodajati svoje blago v srednji in vzhodni Evropi. Dobra valuta zapadnih držav, je sreča ža volneno industrijo Češkoslovaške, in jo varuje pogubne gospodarske krize. t staja Dutovlje. (593) POROČNA so"ba za L 2200'— chifonier, omara s štirimi predali, postelje, mizice in stolice se prodajo. Campo Belvedere 1, Semolich. AVTOMATIČEN orkestron, skoraj nov, sej proda v Materiji-BaČ 21, Herpelje-Kozina. i, (617)!=fct 5 VAGONOV IN POL mila s 15% masti, je na - prodaj. Ponudbe pod »Milo« na upravništvo. (621) SLAMOREZNICA* skoraj nova, se proda. Skedenj 147, mesnica Sancin (Cacko). (619) VOZ za seno, glardiniera in drugo poljsko orodje se proda. Naslov pove upravništvo. GOSTILNIČARJI v mestu ian na deželi pozor! Nov dohod pristnih istrskih vin po veliko znižani ceni ima na razpolago Tomažič, Hangar 41, Pomol SanitA. (615) NA PRODAJ imam v trgu Kozje (pol. okra) ~ - l^P toma in malo njivo. Notar dr. Barle v Mari- _ _ ! (P< Brežice) dve enonadstropni lepi hiši z vr boru. 568 KROJAČNICA Avgust Slular, ui. S. Francesco D As-sJii št. 34, III. nad. jb edina dobroznana krojačniea v Trstu. 23 NAZNANJAM stavnemu občmatvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3. 5S6 ZLATO in srebrne krono plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drv enega trga). 25 ŠTEDILNIKE ZA vzidanje, vsake velikosti, solidno domače delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalmca štedilnikov, ^Kranjec Lu-dovik. Trnovo pri II. Bistrici. 331 PCZOR! Srebrne krene po najvišjih cenah plačuje edini groslst Belelli Vito, via Madonnina 10, I. 389 POUKs Angleškega, francoskega, italijanskega, jugoslovenskega, nemškega jezika, slovnica, konverzacija, korespondenca, stenografija; trimesečni tečaji za odrastle; posebni tečaji in ponavljanje za deco. Prestavljanje. Via Boccaccio 3, vrata 14. 451 BRINJEVEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-ldeva, Slavina p. Prestranek. 34 295 Slovaki pozor I Kdor namerava selili se, in želi nakupiti posestvo v Jugoslaviji, naj se zaupno obrne na edino slovensko posredovalnico za nakup in prodajo zemljišč, katera razpolaga s posestvi različne velikosti m sicer od 5 do 250 oralov zemljišča, s hišami in gospodarskimi poslopji z živim in mrtvim inventarjem, dalje industrijska podjetja, različne trgovske hiše in vile ; cena od 100.000.— do 5,0(>0.000.— kron. Za odgovor se uljudno prosi, poslati v pismu znesek za znamke. Kari Troha, Marifcor, Slovenska ulica Št. 2. SVEŽE MASLO kupim vsako množino po j tržnih cenah. Via Rossetti 37, Eliza Bassi. 582 OSI za vozove in vzmeti prodam. Mihevčič, Via S. Francesco 10. 537 GOSTILNA, združena z mesnico na deželi, se da v najem spretnemu gostilničarju, ki izvršuje obenem mesarsko obrt. Ponudbe pod »Kavcija« na upravništvo. (592) MEDENE postelje s kovinasto vzmetjo, nove, jako lepe, se prodajo po L 680'—. Via Geppa 17, skladišče (624) LEPE KUHINJE, nove, popolne s cedilniki itd., belo lakirane, s prodajo za nizko ceno. Via Geppa 17, skladišče. (626) POROČNA SOBA masivna, hrastova, moderna s psiho, in kristalnimi ogledali, se proda za L 3400'—. Na ogled v via Geppa 17, skladišče. tudi od 12—14. (627) NOVA OBEDNA SOBA, hrastova, se proda za L 4300'—. Na ogled od 12 - 14 v ulici Geppa 17, skladišče. (625) FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (postna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) 3t. 36 priporoča se svojim sorojakom, '35 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ža- jj ijenega lostno vest, da je izdihnil svojo prebi go 1 J dušo naš iskrenoljubljeni sin, brat, bratranec, nečak in svak, gospod KOLESA »Puch Apoio Bianchi« prodaja a 600 L trgovina dvokoles in šivalnih strojev na OpČinah. 551 ZAHVALA Povodom smrti našega iskreno Jjub- ■HnKflBHH plača vedno par cent., več nego vsak drugI — kupec, eulnole — A!€>£££j Povh, trgovina Piazza Ga-ribatdi št. 3. tel. 3-29 (prej trg Barrier.i) (14 Samo na dsSeio za preprodajalce 1 Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecla, Lift, različni glavniki, šp^iga, dišeča mila, kratace, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. S. Nicolo 19 GIACOMO LEVI S. N\co'o 19 FRANCA Franc Dežela po šestletnem trpljenju, začetem vsled težke rane, zadobljene v vojni, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes, ob 12. uri, v 32. letu svoje starosti. Truplo predragega pokojnika se ponese v soboto, dne 9. aprila, ob 17. uri iz hiše žalosti na pokopal šče pri sv. Križu k večnemu počitku. V Idriji, 7. aprila 1921. Rodbine: Dežela v Idriji, Moravec v Vancouvvu izrekamo vsem, ki so predragega pokojnika tolažili v nesreči, nadalje vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, posebno še gg. trgovcem, bratom Sokolom, Del. bralnemu društvu in gg. pevcem za ganljive žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem krasnega cvetja najtoplejšo zahvalo. Obili dokazi sočustvovanja so nam v tolažbo. 294 ŽALUJOČI OSTALI plinov coKe, drva za peči In štesfllnlKe iii a m p, stražnik!, naučna opeka, cement Portlsnđ I. vrste Dsolele Pililo, Trst 29 ZALOGI: Via Coroneo 25 telefon 13-05 Viole XX. settemfire 94 telet. 241 9 i Gorica - Nontoua mio - Gorica L 10 — « 620 « 5'— « 3'— * 1520 « 3'23 « 6*—• « 7'— « 3'50 « 150 « 3'— Ima v zalogi sledeče knjige: Valjavec, Ital-slovenski slovar Baroni-Jerovšek, Učna knjiga in berilo laškga jezika Marica Stepančičeva, Slovensko-ita- lijanska slovnica Breznik, Francoska slovnica Grafenauer, kratka zgodovina slovenskega slovstva Dr. A. Breznik, Slovenski pravopis Slovensko-angleška slovnica Domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod Dr. Brecelj, Jetiki — boj. Opis ljudske bolezni in obrambe Romih, Obrtno knjigovodstvo Podkrajšek, Veliki slovenski spisov-nik. Zbirka pisem listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike Dolžan, Knjiga uradnih vlog Majdič, Nasveti za Hišo in dom Knjiga o lepem vedenju Remec, Varčna kuharica Legvart, Govedoreja Pevc, Mlekarstvo s črticami o živinoreji Dr, Česnik, Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih Sardenko, Nedeljske ure Ksaver Meško, Mati Jurčič-Cesnik, Domen Narodna igra v petih dejanjih Fln- Jgar, Divji lovec Zbirka ljudskih iger I. zvezek vsebina Lovski tat, Erazem Pred jamski Leonid Andrejev, Anfisa Shakespeare, Sen kresne noči vez. Shakespeare, Macheth, prevedel O- ton Župančič vez. Leonid Andrejev, Gaudcamus, poslovenil dr. Joža Glonar broŠ. Anton Novačan, Veleja, drama Sneguljčica* TrnjoljČica* Pepelka* Rdeča kapica Ivan Albreht, »Mlada greda** lika Waschtetova, »Pravljice«* PavšiČ, Našim malčkom!, zbirka naj-priljubnejših slovenskih Šolskih pesmic za klavir Fr. Roječ, Tončkove sanje, mladinska igra s petjem v 3 dejanjih Josip Jurčič uredil dr. Ivan Prijatelj I. zvezek, »Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, UboŠtvo in bogastvo, Jesensko noč med slovenskimi polharji, Juri Kozjak, Domen« II. zvezek, Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri Kobila, Dva prijatelja, Vrban Sinukova ženi-tev, grad Rojinje Uredil dr. Ivan Grafenauer: IV. zvezek, Cvet in sad, Hči mestnega sodnika, Kozlovska sodba v Višnji gori, Dva brata; V. zvezek, Sosedov sin, Sin kmet-skega cesarja, Mej dvema stoloma; VI. Doktor Zober, Tugomer, cena mehko vezanim zvezkom cena trdo vezanim zvezkom Ante Debeljak, »Solnce in sence* Dr Ivan Prijatelj, Stritarjeva anto-logija F. M. Dostojevskij Besi« roman I. II. zvezek »Tri novele« iz španščine preložil dr. Ivo šorli, trdo vezana F. Bourget »Zmisel smrtih iz francoščine prevedel Andrej Kopitar Rene Bazin »Gruda umira« iz francoščine prevedel Izidor Cankar Meško »Dve sliki« Coloma »Malenkosti« roman v 4 delih Feigel »Tik za fronto« Cankar »Moje življenje , trdo vez. Alešovec »Petelinov Janez« Dostojevskij »Bele noči-, »Mali junak«, trdo vez. Coloma-Poljanec Kraljica mučenica«, zgod. roman Puškin »Pikova dama , poslovenil dr. Borštnik Marija Kmetova »Bilke« Razen tega velika izber še drugih leposlovnih, učnih in mašnih knjig. — Poštna naročila izvršujemo le proti predplačilu. Poštnina za vsako knjigo je 1 lira. « 12'— « 6'— C 8'— « li- « lo— « 6'— <1 i 5 — a r— « 3'50 « 5'20 « 2'80 « 2*80 « 3'— « 4'—