Krivična razdelitev posesti. Znan je bil pred leti na Madžarskem takozvani »Kraljevi travnik«, ki je bil daleč naokrog najbolj obsežen, res pravi kralj med travniki ter last družine Gioči. Vdova Iztoka Gio«i se je poročila po smrti moža _ Mihaelom Mudrikom. Ko je zatisnila tudi ona oči za vedno, bi bilo edino pravično: razdeliti posest ter premičnine na tri enake dele. Gospodarstvo bi bilo moraloostati grbastemu Imbru kot najstarejšemu od otrok in kot pokrovitelju mladoletnih sostric: Eslere Gioči in očmove Erči Mudrik, ki bi bile prejele vsaka svoj izplačan delež. Tako je pač navada med poštenja-ki. Hišo in Kraljevi travnik je dobila Erči. Njen oče je prikrajšal pri delitvi krivično obe Gioči siroti in ju oguljufal, 1/a io l\!lo vomlav urr.rlo. \<i \o. hija nn- sestnica celotnega premoženja, mati ravno tako obeh sirot, kakor Erčike. Imbra je prejel v dedščino Bogati hrib. Njegov delež je bil ravnotako grbast kakor njegov hrbet. Hrib je bil nerodoviten, ki ni povračal v suhotni letini niti semena. Estera je prejela Suho polje; nič drugega nego grabe ter kotanje. Ravan ni bila niti za pašnik in je bila v zemljiški knjigi zaznamovana z označbo: nerodna. x Cela vas je bila razburjena radi omenjene krivične razdelitve; oblastna pra-1 vica jo je odobrila. Ves zadovoljen se je vrnil Mihael Mudrik iz mesta, tem žalostnejši je bil Imbra, ker je komitatski urad odobril in potrdil očmovo razdelitev. Erči je sicer tudi Imbrova sestrica, a le po materini strani, ona druga,Estera, je bolj zapuščena in k tejga vleče srce. Njegova lastna zadeva bi ga šo toliko ne vznemirjala; on je grd, grbast in bi ne mogel prav izrabiti premoženja; in celo za slučaj, da bi njega in Estero napodili danes ali jutri iz materine hiše, bi še on vedno lahko služil kje za hlapca, pa Estera ...? Je še vendar tako majhna, suhljava, še pa. *cel otrok. Imbra je dvignil pest: »O, ko bi bil oni tukaj, ki mi je usilil v roko beraško palico!« Srce mu je bilo nepopisno potrto. Ko bi zamogel komu potožiti svoje gorje, ko bi ga razumeli hribi, reke ter skale! Sprehod v naravo. V gosto zeleni barvi so se mu smehljali iz daljave Šoltonski travniki, ko je kresal po prašrji cesti, ob vznožju Bogate-ga hriba, Solnce je pravkar zahajalo in obsipavalo Bogati hrib s svojimi zlatimi žarki. »Moj Bog, kako bajno krasna je Šoltonska ravan.« Kaj lepšega še najbrž ni posedal raj ...« Resnica je, da njemu pripacla od te krasote najgrši del, to golo pobdČj., pa vendar le nekaj j. njegova last. In če si zadevo ogieda hŠtančneje, zemlja ni niti tako slaba, le boljše bi morala biti obdelana. Esterina dedščina, to je pač brez vsai. vrednosti, ne izplača se niti orati. Imbreta je peljala pot mimo Pustega polja, postal je in ga opazoval natančneje. »Resnično, zapuščen del zemlje! Ne raste nič. Ob robili graii ter kotanj poganja le nekoliko ločja.« Podal se je po grabi navzdol. Tamk-aj spodaj med kamenjem je rastlo nekoliho trave. Če se te travnate bilke med seboj kedaj ra_govarjajo? Zakaj ne! In čudno, ako pohodi ovnova noga travo, se ta drugo jutro zravna, kaikor bi se jej n. bilo zgodilo nič žalega. Občudovanja vredno je, da je bilka trave močnejša nego človek ... Pod njegovimi podkovanimi čevlji je škripal pesek, lepi, barvani kamenčki v ilovnati zemlji. Takihle kamenčkov ne obdajajo z zlatom, a vendar s-o lepi. Temu so krivi ljudje in ne zemlja. Zemlja te ravnotako ponuja, kakor zlato ter srebro, mi se le ne zmenimo zanje, ker ne poznamo njih koristi. Jmbra sc je pvipoguil in napolnil žep s temi kame>nčki. Bili so med njimi modri, rujavi, rdeči ter zlatkasti. Čisto na dnu globeli je zapazil rob velikega črnega kamna; ko je stopil nanj s peto, se je odluščil od kamna en ko3 in tudi tega je djal v žep k drugim. Zbirka raznobarvnega kamenja bo mali Esteri v igračo. Potolažen je nadaljeval pot proti domu. Ta goli hrib in pustinja polja sta ga ojunacila. Da, tudi ta zemlja hrani moči. Ni je treba čisto prezirati. In mogoče je dobro, da dobi Erči Kraljevi travnik. Danes ali jutri bo umrl njen oče in nima nikagor, med tem ko bo ostal on še dalje pri svoji sestrici. Estera je tudi lepšega obraza in se bo labko omožila z majhno doto. Pri Bogu, ka¦kor je, je pač dobro! Sre.anje. Imbra je bil tako zatopljen v svoje misli, da ni opazil starega grofovskega lovca, ki se mu je bližal semkaj od hriba. »Dober večer, moj sin!« ga je ta nagovoril. »Od kod si?« »Iz Šolte.<c »Potem ti je tudi znano, čegavo je to poboeje?« Imbra se je smehljal. Kar tako ga ne bo pripozinal za lastnika, saj na hribu ni nič posebnega. Vznevoljen ie odgovoril: »Hrib je Imbreka Gioči.« »Kakor vidim ga uporabljajo za njivo, za kar pač nikakor ni.« Imbreka je dražilo to omaloževanje. Ne, Bogatega hriba ne pusti osramotiti! »O, že gre, čisto dobro gre.« »In kakšna je pot s hriba proti Belederski glažuti?« »Ne najboljša.« Lovec je nekaj godrnjal, in ker sta že bila pri vasi, je vprašal, predno se je poslovil: »Kje stanuje .ni Gioči?« »Tukajle pri svojem očmu. To sem jaz sam,« je priznal Imbra sramežljivo. »Sklenil bom s tebcj pogodbo.« Imbra si ni mogel predstavljati, kaj namerava gospod in bil začuden, ko je »topil tujec za njim v hišo. Stari Mudrik je že bil doma, ker se je bil pripeljal iz mesta. Modril je zvedavo neznanca. Bal se je, če ni pripeljal pastork advokata. Erči se je igrala z igračami, katere jej je kupil oče v mestu. Za dve leti starejša Estera se je upirala s komolci ob mizo in poželjivo zrla v sestrine zaIdade, kajti ona ni dobila nič. Dvignila je svoje lepe oči proti bratu, upajoč, tožeč in polna pričakovanja. Grbec je to opazil in senca nevolje je mu zdrknila preko obraza. Niti sliisal ni, kaj mu je pravil tujec. Mihael Mudrik je odgovarjal mesto njega. »Kaj ? Bogati hrib nameravate kupiti od mojega pastorka? Mar ste li ob pamet? Čuješ, Imbra, ta Ie hoče kupiti Bogati hrib. Odgovoi _ mu vendar-« Nato je tlesnil med krohotoui z rokatni. »No, hrib je vendar lep kos zemlje! Kaj pa bi dal gospod zanj?« Tudi Imbra je odprl začudeno oči in Izsuval iz sebe: »Ne prodam pobocja . . . ne dam ga! Ga itak ne morete uporabiti . . . Vzljubil sem ga, res, zelo rni je prirasel k srcu.« Spomnil se je na kamenčke, katere je bil prinesel v žepu. Smehljal se je, veselil se je kamenčkov in je pomežikal Esteri. Priskakljala je radostno k njemu, razgrnila predpasnik, saj bo šlo vanj, kar je prinesel Imbra. Privlekel je iz žepa posamezne kamenčke in gledal boječe, če bodo dopadli sestrici. Tlesinila je od radosti z ročicama, da bi obrnila nase Erčino pozornosl in rekla: »Glej, tudi jaz sem nekaj dobila.« Nato je sedla k mizi, od kraja daleč proč od Erči. Tuje, zavistno sta precenljevali vsaka svoje igrače in je bilo videti, da se bo led odtalil in bosta sedli skupaj. »Vendar, mladec; poslušaj me«, je govoril lovec nevoljno. »Nisem tukaj za zabavo, sem resen kupec . . . sem ve_dar posestnik Belederške tovarne.« Neslutciio bogasivo. »Oni bogati gospod«, je upadel stari Mudrik živahno v besedo, »kojega last sta glažuta in velika pristava?« >>Baš radi glažute sem danes tukaj. Rabim Bogati hrib radi pridelovanja stekla. Doslej sem spravljal materijal od daleč, ker nisem znal, da ga je poln Bogati hrib. Pustil sem danes prei.kati hrib. Zarae ima veliko vrednost, ker je blizu tovarne. Odkupim ga za drag denar!« Mudrika je oblila rdečica, Imbra je obledel. »Ne morem se ločiti od hriba«, je odgovoril. »Pripadel mi je kot dedščina, in mi naj tudi ostane.« »Če ti ga pa dobro plačam?« »Tudi v tem slučaju ga ne prodam.. Niti za . . .« Premišljal je, kako visoko svoto bi imeinoval. . . . niti za to celo posest ne.« Tovarnar se je smehljal. »Torej dobro, vidim, da si pravi kmet. Visiš na grudi, radi tega vzamem hrib v najem. To se pravi, le njegovo notrajnost. Na površini lahko orješ, jo obdeluješ in izplačal ti bom letne najemnine 500 goldinarjev.« Pri tej nenadni ponudbi je Mudrik pobledel od zavisti, Imbreku pa je silila od veselja rdečica na obraz. Toliko denarja ni najbrž na celi ljubi zemlji! Pet sto goldinarjev! Niti Kraljevi travnik ni vreden toliko! Kako bogata nevesta bo nekoč . . . Estera je bila njegova prva misel. »Estera! Smej se vendar! Pridi sem, ti moje!« Estera se ni nasmehnila, ampak je zresnila ličece. Vzela je bila en kamemček v usta, ga lizala in ugotovila, da ni sladkor. »To je vendar kamenje!« je zaihtela. »Poliži ga sam!« Jezno je pognala kamenčke po tleh. In eden, oni Smi, se je zakotalil lovarnarju pod noge. Pobral ga je, pokljukal nanj s prstom ter ga opazoval skozi očala. »Hm, hm, to je vendar premog! Od kod ga imate?« »Na njivi moje sestre sem ga odiuščil od velLkega kosa. Notrajnost njive je prenapolnjena s takim crnim kamenjem.« »No, moj dragi«, je govoril tovarnar, >iveš ti, da ste vi bogati, zelo bogati ljudje?« Deklica, ki je zapazila tujca še le sedaj, je nehala jokati in je motrila odprtih u&tec njegove sive lase in dolgo belo brado. V pravljici je že čula o baS takem možu. Imbra je zaprl oči, da bi se ne prebudil iz sanj, in dolgo jih ni upal odpreti. Lahko bi bil smelo pogledal po izbi, ker zadeva je bila resna. Saj vemdar z-najo vsi ljudje iz cele okolice, na kak način je prišlo do odkritja ogromnega Šoltonskega premogovnika. Obema sirotama je bilo pomagano za celo življenje.