lih*j* TMk dan rasan
aebet, nedelj
m prasnikoe.
jstaMl d*^	S*lurdayi'
Suadaf* and Holldaja.
Prosveta
- ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški tn upravnllki prostori: 2067 South LawndaU Ave.
Offle* of Puldlratloa: 2067 South Ufrndal* Ave. Telaphone, Rockw«|| 4tKM
>—____
f7^HYEAB XXXII.	Cena lisU ja |6.oo
KnUrad m •t ChicAc«, IlUMto.
zaščita nev-
tralnosti Skandinavskih držav
Konferenca zunanjih ministrov v K open-hagenu
norveška o d g o-vorila angliji
Kopenhagen, Danska, 26. februarja. — Zunanji ministri Norveške, Švedske in Danske, ki so se tu sestali na konferenci, so izrazili upanje v mirno poravnavo finsko-ruskega konflikta. "da bo Finska ohranila svojo neodvisnost iu da bodo te države nadaljevale politiko glede zabite svoje nevtralnosti v sedanji vojni."
Komunike, objavljen po konferenci, na kateri so ministri razpravljali o skupnih problemih in zaščiti nevtralnosti, naglasa, da se Skandinavske države ne bodo udale pritisku s stra-zavojevanih držav. Kakor doslej, bodo tudi v bodočnosti protestirale proti potapljanju »vojih parnikov in kršenju na-M mednarodnega prava in zahteval« odškodnino za povzročeno škodo. Konference so se udeležili dr. Peter Munch, dun-aki zunanji minister, Halvdan Koht, norveški zunanji minister, in Christian Gunther, švedski zunanji minister.-------- ~~
Gunther je dejal, da ruski letalski napad na švedsko mesto Pajalo ni bil predmet diskuzije. Tass, uradna sovjetska časopisna agentura, Je zanikala' trdite^ da ho mesto napadli ruski letalci, dočim je danski tisk objavil lioročilo svojega poročevulca na Finskem, ki pravi, da sta dva sovjetska pilota, katera so Finci ujeli, priznala, da sta se udeležila napada na Pajalo. Povedala sta, da je mesto napadlo i bombami trinajst sovjetskih bombnikov. letalci so bili in-struirani, nuj bombardirajo finsko mesto Kovaniemi, ki je oddaljeno okrog šest milj od švedske meje.	»
Oslo, Norveška, 26. febr. — Norveška vlada je včeraj informirala Veliko Britanijo, da je u pogajanja glede incidenta, ki * je pripetil v njenih vodah 16. februarja, ko je angleška kri-iarka napadla nemški jetniški parnik Altmark in rešila 299 mornarjev, ki so se nahajali kot ujetniki na tem parniku. V noti, katero je poslala angleški vladi, izraža upanje, du bo slednja zavzela glede tega incidenta slično stališče kot Norveška. V nasprotnem slučaju je Norveška za to, dn zadevo reši nepristranski odbor.
^STmoL^H'CHICAGO. H.L., TOREK, 27. FEBRUARJA (FEB. 27), 1940
1917, authortiad on Juna"
Hubacription $6.00 Yaarly
flTKV,—NUMBER 41
Borba za rumunsko olje v razmahu :
Hitlerjev agent v Bukarešti
Bukarešta, Rum unija, 26. febr. — Rumunska vlada stoji pred krizo, ker ni izpolnila danih zagotovil glede zalaganja Nemčije z oljem, ki ga slednja potrebuje za svojo motorno armado in letalsko silo. Naciji ji očitajo, da se ne drži provizij nedavno sklenjene trgovinske pogodbe.
Dr. Kari Clodius, Hitlerjev a-gent, je bil poslan v Bukarešto, da opozori Rumunijo na njene obligacije in-j i stavi nove zahteve. Nacijski krogi so že ostro protestirali, ker je rumunska vlada pod pritiskom Velike Britanije in Francije omejila izvoz olja boljše vrste v Nemčijo. *
Skoro 50 odstotkov produkcije olja v Rumuniji kontrolirajo angleške in francoske kompani-je, nadaljnjih 32 odstotkov pa mešana kontrola. Ko je Rumu-nija sklenila dogovor z Nemčijo, da ji bo v tem letu poslala 1,680,000 ton olja, sta Anglija in Francija udarili. Zapretili sta ji ž odpovedjo garancij glede njene neodvisnosti in Rumu-nija se je morala ukloniti, s tem pa si je nukopala jezo Nemčije.
OSTRE BITKE VKARELU1SE NADALJUJEJO
Sovjetske čete v bližini Viipurija
FINSKA SE ZAHVALILA ZA POMOČ ^
Helsinki, Finska. 26. febr. — Sovjetske čete so se po štirih tednih ofensive na karelijski zemeljski ožini približale Viipuri-ju, ki je bilo pred Stalinovo invazijo drugo največje finsko iilesto. Prve čete so zdaj le nekaj milj oddaljene od mesta. Rusi so v prodiranju proti ViifHi-riju zasedli več utrdb Mannerheimove črte, toda cena je bila visoka.
Neki zunanji militeristični ve&čak sodi, da je povprečno padlo 4000 ruskih vojakov dnevno na bojiščih na karelijski ožini. Fronta se razteza od Finskega zaliva do Ladoškega jezera. Finske izgube v bitkah na tej fronti niso znane.
Po sodbi tega veščaka je bilo okrog 100,000 Rusov ubitih na karelijski fronti v teku ofenzive, ki se je pričela 1. februarja. Sinoči objavljeno poročilo pravi, da se ljutc bitke nadaljujejo in da finski brambovci uspešno odbijajo naskoke na svoje pozicije. Včeraj so Finci zaplenili veliko število ruskih tankov, topov, strojnic in drugega bojnega materiala.
Nepotrjeno poročilo se glasi, da so Rusi okupirali utrjeni fin-
' Haag, Holandnfca, 26. feVr.- I^^J^n^klfli' ^ P" '
Letalska bitka nad Holandsko
Vlada posije protest Nemčiji
Bivši ameriški ujetniki opustili Španijo
Seville, Španija, 26. febr. — H»ro)d K. Dahl, letalec, ki se je '' "a »trani španskih lojali-*t,,v. in pet drugih Američanov, katere jo diktator Franco osvo-kot vojne ujetnike, so oddali domov na jtarniku Exi
Bitka med holandskim letalom in nemškim bombnikom se je včeraj vršila nad holandskim ozemljem, se glusi uradno poročilo. Bombnik se je pojavil nad Ossom, mestom v provinci Noord Brabant. Nemški letalec je sipal krogle iz strojnice na holandsko letalo in ga delno |H>škodoval, nakar je odlctel v smeri proti Tilburgu, Belgija.
Holandska vladu je naznanila, da bo poslala oster protest v Berlin proti invaziji svojega o-zračja. Zadnji teden sta se dva nemška bombnika pojavila v zraku nad holandskim ozemljem vzhodno od Utrechta. toda krogle iz topniških baterij so ju odpodile.	^
Pariz, 26. febr. — Tu objavljeno poročilo pravi, da so Nemci napadli francoske postojanke v gorovju Vosges, a so bili vrženi nazaj z izgubami. V drugih krajih zapadne fronte je bilo vse mirno.
Berlin, 26. febr. —'Nemško poveljstvo poroča o praskah ob reki Mozeli in Palatinatu. Vojaški letalci so napravili več o-gledniških poletov in se potem srečno vrnili v svoja oporišča.
Sleparji žanjejo v Nemčiji
Berlin, 26. febr. — 8leparije z živili so se pojavile kot posledica pomanjkanja potrebščin In premoga. Nekateri trgovci so izkoristili priliko in ponujejo odjemalcem nadomest ils, ki jih sami
ri* Dva druga. Alf Andreason izdelujejo. Neko črno tekočino !f Husilngton Parka, Cal., in prodajajo za kavln ekstrakt In '""rad Stoweja. nista prišla pra- navadno travo za čaj. Oblasti so nem, da bi se vkrcala na pozvale gospodinje, naj naznani-JJ^ikv Vrnila se bosta v Ame- jo policiji vse sleparje in one, ki ™-pozneje. — (Med onimi, ki navijajo cene.
odriniti proti Ameriki, je tu-'	—-
1 Rudoli Opara. Slovenec i t Cle-*»*la. Op. nr.)
Letala se bodo izognila Bermudi
New York, 26. febr. — Družim Psn Amerlcsn Airwajrs je naznanila. da se njena veleleUla ne bodo ustavljala ns Bermudi, sn-gleškem otoku, kjer je cenzura in zasega ameriške zračne pošte iezvala viharne proteste, v pole-Movorniškegn vlaka. Ne- tih v Evropo. Polet He bodo vr-r* J'- pripetila zapadno od šili direktno iz Amerike na Ar.or 'Ura m 150 milj severno od |ake otoke in od lam v Evropo, rneats.	Ti otoki so posest Portugalske.
železniška nesreča "Mehiki; 15 ubitih
T*"tak nty. 26. febr. — Naj-petnajst oseb je bilo ubitih rj*'»«*nih v koliziji potniš-
t* i
Finski brambovci so še vedno na otoku. Finska artiljerija je aktivna v več krajih karelijske fronte. Pri Ladoškem jezeru je bila finska defenziva uspešna. Naskoki ua finske pozicije v bližini Aittajo-kija so bili odbiti in Rusi so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami.
Sovjetski letulci so v zadnjih dneh uprizorili več nuvalov nu mestu v južnem delu Finske. Finci poročajo, da so sestrelili več ruskih bombnikov.
Feldmaršal Carl Gustav Mun-nerheim, vrhovni poveljnik finske oborožene sile, se je včeraj zahvalil švedskim in norveškim prostovoljcem za pomoč. Is njegove izjave sklepajo, da se nahaja že več tisoč prostovoljcev na finskih frontah, kjer se bore proti ruskim četam. .
Domače vesti
Clevelundake vesti Cleveland. — line 24. t. m. je nagloma umrl Frank Zaje, star 49 let in rojen v Pod bukovju pri Krki na Dolenjskem. Bil je Član društva 53 SNPJ in tu zapušča ženo in tri hčere, v Bridgeportu, O., pa sestra — Novi slovenski councilman Edward J. Kovačič je bil 28. febr. s nekaterimi drugimi osebami vred aretiran pri demonstracijah v Vabodni 79. ulici proti zavlačevanju načrtu za odstranitev pravnic ulične proge. Ts zadeva je izzvala že več demonstracij, ki jih vodijo councilmani. Kovsčiča sn seveda takoj izpustili.
Nemci se bahajo z uspehi
Potopili ao ie 496 parnikov
*	-^tSg. ■
Berlin, 26. febr. — Vrhovno poveljstvo poroča, da je bilo 496 angleških, francoskih in nevtralnih parnikov potopljenih od izbruha sovražnosti do 21. februarja. Skupns tonaža teh je znašula 1,810,316 ton. Po poročilu, ki ga je objavila uradna časopisna agent ura DNB, to število ne uključpje parnikov, ki so bili potopljeni v zadnjih dneh v letalskih napadih.
(Nemško poročilo je v konfliktu z onim, ki ga je objavila časopisna ugentufra Associated Press. To pravj, da tonaža vseh potopljenih parnikov znu-ša doslej 1,489,807 ton,)
Ivondon, 26. febr, — Angleška tovorna ladja Jevington Conrt je l)ila potopljena, ko j« zadela ob m Trio v ollfml ftkotake-ga obrežja. To se je izvedelo včeraj, ko so se člani posadke te ladje izkrcali v neki angleški luki. Druga vest se glasi, da je nemški bombnik najmdei z bombami danski purnik Olym-piu, ko je bil ua poti proti Angliji: Parnik ni bil poškodovan v napadu.
Papežev nuncij obišče nemško Poljsko
Rim, 26. febr. — Monsignor Cesare Orsenigo, pspetSV nuncij v Berlinu, bo kmalu odpotoval v poljske kraje, katere je zasedla nemška armada, se glusi vest iz Vatikana. Njegova naloga bo študija položaja poljskih katolikov. Poljski diplomatični krogi v Vatikanu so obdolžili nacije pobijanja katolikov na debelo, kar pa so v Berlinu zanikali.
TURCUASEHOCE ZAVAROVATI PROTI NAPADU
Armada pol milijona
mož mobilizirana
- * .
SOVJETSKE ČETE SE UMAKNILE
iNtanhul, Turčija, 26. febr.— Turčija je mirna, vendar pa pripravljena na obrambo, če ji bo pretila . nevarnost napada. NeHateri trdijo/da take nevarnosti še ni, toda kljub temu je Turčija mobilizirala armado 500,000 mož. Okrog 200,000 Vojakov je zbranih ob ruski maji in slično število v Tracljl. Francija ima močno armado v Siriji.
Turčiji v tem momentu preti morda le nevurnost invazijo t ruske strani v Kavkazu. Znano je, du je več nemških vojaških veščakov in tehnikov dospelo v te ruske kraje v zadnjih dneh. Tam ima Rusija bogatu oljna polja in v bližini je koncentrirana mogočna angleška in francoska oborožena sila. Nedavno objavljena poročila so se glasilu. da imata Velika Britanijs in Francija armado milijon mož na Bližnjem vzhodu.
V zadnjih dneh Je Turčija u-veljavi la serijo obrambnih u-krepov. General Husejln Kil-kich, načelnik turške letalske sile, je dos|iel v Istunbul, kjer se posvetuje z voditelji, katerim je bila poverjena izvedba načrtov glede obrumbe neutrjenih mest in civilnega prebivalstva.
Ko je bila telefonska zvezu med Turčijo ln zunanjim svetom pretrgana, so se pričala širiti poročila, da je vlada ulur-miinna, kar pa je zanikala. Pojasnilo je, da so za prctrguuje odgovorili vihurji, ki so zajeli velik del Turčije in presekali telefonsko komunikacijo.
Sem dospela poročila se glase, da so bile ruske čete potegnjene iz krajev v bližini turške meje. Vest, da so Rusi prekoračili mejo in invadirali turško ozemlje, je bila zdaj zanikana.
Ogrski poljski delavci ne smejo iti v Nemčijo
Budimpešta, Ogrska, 26. febr. —Vladne avtoritete so naznani-le, da ogrski poljski delavci ne imkio smeli iti v Nemčijo, da bl tam opravljali dela na kmetijah, Naznanilo je bilo objavljeno v uradnem glasilu ogrske vlade.
>seveltov odposlanec dospel v Rim
Caiopiti ignorirali prihod
„ V
Rim, 26. febr. — Sumner Wel-les. ameriški državni podtajnik, je včeraj dospel v Rim iz Neu|>-Ija, kamor je prišel na parniku Rex. Spftjet je bil s velikim diplomatičnim pompom, dočim je italijanski tjsk ignoriral njegov prihoda Welk»*-se je nastanil v hotelu Kscelsior. Danes bo obiskal grofu Ciunu, italijanskega zunanjega ministra in Mus-solinijevega zeta, v imlsči Chigi. Po konferenci z zunanjim ministrom bo obiskal Mussolinija v Beneški palači.
: Vodilni italijanski listi so objavili dolge kolone o drugih zadevah, niso i* omenili. VVelleso-vega prihoda. Welles se je držal proč od svojega sopotnika, ki Je prišel v Italijo na istem imrni-ku, Myrona C. Taylorja, Jeklarskega magnata, katerega je Roosevelt Imenoval za svojega osebnega reprezentanta v Vatikanu. TMor bo sodeloval s papežem v mirovnih naporih. On ho obiskal pn)>eža jutri.
VVellesa so pozdravili, ko je stopil s parnika v 'Neaplju, ameriški iMMlanik WiIIlam Phillips, Rdvvard L. Reed, pravni svetovalec poslanika, Alluu S. Rogers, tajnik poslanika, In repreien-italijanskega zuuunjega ministru. Z VVellesem Je prišla tudi njegova žena.
Milijarda dolarjev za bojna letala
Velika zavezniika naročila v Ameriki
New York, 26. febr. — Ameriške letalske kom|»aiilJe bodo dobile milijardo dolarjev od Velike Britanije in Francije po izjavi skupne angleško-fraiicoake komisije, kise mudi v Združenih drŽavah In vodi (stgajanja glede kupovanja bojnih letal, motorjev ln drugih letalskih prltiklln. To je bilo prvo uradno naznanilo <» obsegu zavezniških nuročll v Ameriki.
Anglija in Francija hočeta dobiti veliko število bojnih letal v Ameriki. Clanl nakuisivalne komisije so isjavili, da sta državi zadovoljni z bojnimi letali, k I so jima bila že dostuvljcnu, zato sta sklenili imvečatl naročila,
"Naduljnja naročila zavisi« ml več faktorjev," so Izjavili člani komisije. "Glavni Jzmed teh so zahteve ameriške vlade glede gradnje letal za domaČo letalsko rtilo. Drugi je v|irašanje produkcije. Od letalskih kompanij smo m dobil 1 zagotovila, da Išhko pospešijo pnidukcijo in s tem žalost e našim |K»trebam. U ver Je-d smo, da bodo naročila $malu dosegla milijardo dolarjev."
Reakrija aa delu.
Nemški generali gostje ruskega poslanika
Berlin, 26. febr. — Tesne vezi med Nemčijo iu sovjetako Rusijo, katere Je omenil Hitler v svojem govoru zadnjo noboto, ao bile včeraj |»ouovuo naglašene, ko Je Aleknander Avatrev, ruski fMmlanik v Berlinu, pogostil visoke vojsške častnike v svoji |»als-,čl. Banketa, katerega Je prirej (III, ao ae udeležili general Wal-11her von BrauachltHch, vrhovni isjveljnlk nemške oborožene aile, 'general Wilhe|m Krfitel, Mdmar-; šal <*oering. general llalder in I več drugih vojaških ča*tnikol.'
Mehiški komunisti streljali na množico
Mežico t'ity, 26. fidir. Fr mmJmI o«eb je bilo ubitih, ko ao komunisti pričeli streljati ua množico v Santa Cruz de (ialea-ni, ki ae je zbrala, da (aičaati me-tit*ko /antaso. Devet drugih th aeb je bilo ranjenih.
CHAMBERLAIN c ODKLANJA MIR Z NEMČIJO
Cehi in Poljaki morajo dobiti svobodo
PREMIER POJASNIL VOJNE CILJE
llimtingham, Anglija, 26. febr.
—	Predsednik angleške vlade Neville Chumberlain je v avo-T jem govoru v tem mestu dejal, da sklenitev miru s sedanjo nemško vlado nI mogoča, ker ta ne bi garantiral bodoče varnosti Bvro|>e. "Nemški tirani še-niso zadovoljnji s ozemljem, ki so ga podjarmili," je rekel premier. "Demonatrlrsll so, ds ho* če j o uničiti vse narode, kl se u-plrajo nacijski agresiji. Države, ki bi rade ohranile avojo nevtralnost, so v nevarnosti nsclj-skegn napada."
Chumberlain .je omenil Incl- • dent v norveških vodsh, ko je angleška bojna ladjs nspsdla -nemški parnik Altmark In rešila ungleške mornarje. "Nemčija," je dejal, "breaobzlrno potaplja nevtralne parnlke, zato se prizadete drŽave ne bl smele pritoževati proti tehnični kršitvi njih nevtralnosti, ko je šlo za življenja angleških mornarjev. Anglljs lil Franci j s se v tej vojni borita proti nsolj-skemu barbarstvu, kl bl, če bl triumflral, pognal Evropo v srednji vek. Ml nimamo nohe-ue bojazni glede itlds tega konflikta ne glede na to, koliko čaaa bo trajal,"
Premier je nato pojasnil vojne cilje Velike Britanije In Francije. Ti uključujajo neodvisnost Cehov in Poljakov, Ta mora biti zajamčena predno ja mogoče govoriti o sklenitvi ml-M
'Tod sedanjo nemško vlado ni tiobenš garancije glede bodočnosti," Je dejal Chamber-laln. "Sedanji vladarji Neinčl-Je so že neštetokrat demonatri-rull, da ne drže obljub napram tujim' državam In ne onih, kl Jih dajejo svojemu ljudstvu. Od Nemcev samih Je zdsj odvisno, ali bodo še nadalje trpeli te voditelje, kl predrzno naglsššjo, da Je le moč pravica. Anglljs iu , Francija Imata identične cilje v tej vojni in odločili sts se, da jih dosežeta. Njun namen je u-stanovltev novega reda na osnovi trajnega miru, To ao noši skupni cilji, katere hočemo doseči v borbi proti agresorju."
Švedska bo morda potisnjena v vojno
Izjava premierja Hanssona
HI«M'khoim. Avedaks, 26. febr.
—	Premier l'er Albin llatisaoii
je slti'>čl opozoril Ijudatvo, da ImmIo dogodki morda pognali ftvcdtko v vojno, čeprav hoče (»stali nevtralna v aedanjem konfliktu med Fiuako In sovjetsko Rusijo. Možnost Je, da bo morala prijeti za orožje v interesu zaščite svoje avobode In
neodvisnosti,
"Upaht, da ne bo prišlo do l«*ga," Je dejal premier v avojem govoru |ni radiju, v katerem Je apeliral za narodno enotnoat. "Sved«ks se ne ho obotavljala iu prijela bo za orožje, da aaščl-ti svoje Interene,"
llanason je povedal, da fived-*ka |»odpira Finsko v boju proti Rusiji Pomoč Je ŠS zdaj velika, a ae lat še povečsls. V par- * lamentu je bil zadnjo aoboto aprejet načrt, ki daje vladi večjo oblast g led«* kontrole zlata In zuna ii je*~ trgovine.
PROSVETA
THE KNLIGHTENMBNT
glasilo im LASTNIMA smivekseb maaodmb PODrOSNS JEDNOTB Ortmm af mmd p*H<M kp th.	Mallaaal
Narafalaa M UnSmm Mi«« <!«»«• CklMUt ta KtuA> m m m h m hhiim. i l* »-ta« um i m ohum* la Ctawa 91M «a a«»a laM. |M» aa M laM| aa I inHi MM
■ utaMlalUa raUai tmr th« Unlu4 Stala* («u«»t 0klaa#a) ut CaaaM M M par r«w, CbUa«o aa4 0U«r« %1M par paar, faraio aaaatrtai S* M
, Caaa wUm« »a 4o®*r«n».-a*kaptol Mpbav ta aaaa*a«aaik «laata» a« aa rra*a>a Bokaptol Uura»»a ««*iaa (Irtlaa. pa-,„U. iraaM, pni tU.) aa c«Mia paMJalaJJa 1» V •lateju.
M ia prtldSl paStalaa.	__ ^ __
A4v*ctialt>s rala« aa aanuai. Ilaa-Wi>>l af aomrnanl-»tfaa« aa* aaMtlcttM artkha vlU aat ta rataraat Ottar mana«* rt pu. Meh m rtertea. ptar«. paMM. ata.. trfll ta r«Uirnatf u Mta <m\i *taa aacaapaai«4 ta «alf	aa4 .UmpM
Maata« ■» »*, k« lai it» • »
PROSVETA
MT4I S*. LawaSala A*«.. CMaaoa. MEMSKS Or THE FEflBKATBD «1M
Dataai v «fclap«>a aa Imm aa a—l«ra pa patalaa PaaartM Ja
l F«i»rtiary M. 1M0),
M mM »I m ■
Ameriški kapitalisti, Finci in sovjeti
V amerUkih stalinovskih in njihovih sopoU niških krogih je silno zgražanje nad dejstvom, da amerUki kapitalisti prispevajo mastne vto-te v finski relifni fond, ki ga vodi bivši depre-sijski prezident Herbert Hoovtr. KapiUlisti pa demokracija! Hoover pa demokracija! Zares lepa finska demokracija, za katero reakcionarni Hoover brusi jezik in pete in za katero dajejo kapitalisti debele čeke!
To je res Uko enostavno. Vse, kar kapitalisti podpirajo, vse, za kar Hoover brusi jezik in pete — ni vredno, da eksistira in čim prej Stalinove divizije uničijo prodano finsko demokracijo, tem bolje!
(Sicer tudi mnogo delavskih unij v Ameriki — ne mislimo organizacij finskih in ostalih Skandinavskih delavcev in farmarjev — pristnih ameriških unij, ki niso pod kontrolo stali-novcev ali njihovih sopotnikov, prispeva v fin-aki fond, ampak danes pustimo unije na strani; danes imamo samo kapitaliste "na karpetu.")
Zgodovinsko dejstvo je, da «o nekoč ameriške ustanove prispevale tudi v relifni fond za gladujoče ruske boljševike in isti Hoover je vodil relifno akcijo za sovjetsko Rusijo, za kar je Hoover dobil ln menda še danes hrani laskavo zahvalno pismo od Lenina, Trockega, Kamenjava in drugih takratnih sovjetskih voditeljev. A niti to ni danes na dnevnem redu in sploh je to "nekaj drugegu . . ,M Sovjeti so še vedno dobri sovjeti ne glede na to, koliko jim kapitalisti Amerike in ostalegu sveta pomagajo k Življenju in obstoju, ampak finska demokracija je "nekaj drugega . .
Te dni smo čitali vest, da je John D. Ročke-feller mlajši prispeval $100,000 v finski relifni sklad. Ha, aH vam nismo povedali? - Nov dokaz, kako lepa je finska demokracija, za katero je sam Rockefeller, ameriški kralj petroleja, pripravljen dati sto tisočakov! Well, we be damned! —	• ,
Čitali pa smo v istem Času nekaj drugega. Namreč to, da ameriški material, ki je velike važnosti za armado in bojno letalstvo, na debelo odhaja v sovjetsko Rusijo. Citali smo celo pritožbe, da se z ameriškim bojnim materialom. ki ga sovjetski parnik I odvažajo Iz San Francisca in Seattle čez Pacifik v Vladivostok in od tam preko Sibirije v evropsko Rusijo, okoriiča tudi Hitler. Verjetno pa je, da Hitler do danes še ni dobil doati iz Amerike preko Rusije, kajti Stalin najbolj sam potrebuje ame-riško blago, kolikor ga prejme.
Koliko je med temi pošiljatvami streliva, na primer bomb, ki jih Stalinovi letalci v taki obilici dežujejo na Fince, poročila ne omenjajo, je [Sa rečeno, da sovjeti uvažajo iz Amerike večje zaloge gasolina, ki je neobhodno potreben za letala in motorizirane enote sovjetske armade. Oasolin izdelujejo iz petroleja in kralj ameriških petrolejskih vrelcev ln refinerij je isti Rockefeller, ki je priklonil sto tlaoč dolarjev za Fince!
*Well! Razmotajmo to konfuzijo, če Jo moremo: Rockefeller proda sovjetom gasolin ln sovjeti mu plačajo gasolin v zlatu, Rockefeller se |ta obrne in Izroči del tega skupička prodani finski demokraciji! Rockefeller podpira sovje-te z gasolinom, sovjeti (»odpirajo Rockefellerja z zlatom in Rtickefeller podpira Fince s ruskim zlatom! Ko trži s sovjeti, |« Rockefeller ali right, ko pa podpira Fince, je hudič in vsi oni v Ameriki, ki simpatlzirajo s Finci, so Rockefeilerjevi prod*jici, ampak Stalinovi sovjeti, ki usiljujejo Fincem svojo "deniokracijo" in svojo "svobodo" s pomočjo ameriških kapitalističnih lm|>erialistov, so edini angelji na terti svetu!
Konfutija brez glave in re|»a!— Uiste ta-rohneli in mi ae mirno strinjamo. Gt»spodar-stvo vsega sveta s sovjetsko ekonomijo vred Je danes kapitalna konfutija! Rtickafeller morda osebno ni udeležen pri kupčiji s Stalinom, t«»da ameriški kapitalizem J K udeležen, ameriški kapitalisti SO pomagali oborožiti Stalina kakor so pomagali olmrožlti Hitlerja. MuasoHnfja in japonske militariate In kakor danea, polrg Stalinu. |»omagajo tudi Angliji in Franciji.
AU je v tem kaj demokracije? Prav nobene! Niti trohice demokracije nI v trgovini in ostalem goapodaratvu. Zato ae uikdar ne smešite z govoričenjem o "prostitutki finske demokra-(Dalj« v tadnji koloalj
wmu
naselbin
Sodobna vrtoglavost Weet Allla, WUl—Ko je Frank Česen vabil v Prosveti na dis-kuzijo o sedanji situaciji, katero je priredij klub if JSZ, je zapisal med drugim: "Kar je bilo včeraj belo, je danes črno. To velja zlasti za na glavo postavljene diplomatske homatije-fn za konfuzno delavsko gibanje, katero nima primere v zgodovini
človeštva." > ' ...............
Konfuzijo seveda j^ovzročijo konfuzrff ljudje s konfuznimi idejami. Zato se pa toliko bolj
Čudim nekaterim Prosvetinim in Hitler z imperialističnim poho-
Proletarčevim dopisnikom, kateri so v sedanji konfuziji zgubili ravnotežje, proti kateremu sta Prosveta in Proletarec vedno svarila.
Nedavno je neki dopisnik jz lllinoisa v Prosveti pozival čita-telje, naj se oprimejo new dea-la, češ, kaj bi se ukvarjali z neko brezpomembno skupino, ki ne šteje nič. Drugi nam razlaga, da je bil nekoč član soc. stranke in kritizira urednika Prosvete, ker noče pripisati Stalinu večjih u-spehov na Finskem. Tretji zagovarja Rusijo iz razloga, ker ije slovanska država, zraven seveda tudi Stalina. Četrti zagotavlja društvene jtome, da je Prosvetna matica nepotrebna u-stanova in kot taka ne zasluži podpore od društva Peti nam hoče predstaviti župana Hoana kot zlo št. 1 itd. : Da se je ta bolezen — konfu-zija — razpasla tudi med nami, je dokaz, ker te vrste "komplimenti" prihajajo od ljudi, od katerih bi to najmanj pričakoval. Zato se bom prt nekaterih omenjenih opazkah nekoliko ustavil.
Pri čitanju ameriške politične zgodovine je razvidno, da so že razne prominentne osebe liberalnega mišljenja poskušale s svoje vrste neto deali, namreč skušale •o liberalizirati demokratsko in republikansko stranko, toda brez uspeha.
Ce posežemo nazaj do koloni-Jalne dobe, je razvidno, da je demokratska stranka najstarejša. Ustanovljena je bila po tedanjih tovarnarjih, trgovcih in drugih bogatih slojih, večinoma v južnih državah. Pozneje Je bila ustanovljena republikanska stranka po nekaterih ljudeh. Sicer ni Prosveta. primeren list, da bi se razlagala zgodovina omenjenih strank, dasi bi bilo koristno za nekatere. Rečem le to, da ata demokratska ln republikanska stranka zvesti služabnici kapitalistov -L' izkoriščevalcev, ln to so že mnogi občutili na hrbtih in v želodcih.
Torej kapitalisti imajo dve stranki in od teh atrank je ameriško delavstvo — orjak — primorano prejemati miloščino; delavstvu dajejo le toliko, kolikor so v razmerah pri volji dati. De-lavstvo nima nobene stranke, prav za^prav ,stranka obstoji, ampak, kakor omenja dopisnik, je brezpomembna . . .
Tu pa tam ae kateri oglasi v Prosveti, ki zagovarja Stalinovo novo linijo, namreč ruski imperializem (privatno seveda tudi nemškega). Ampak kako to/ da Je rusko-nemški Imperializem postal namah "humanitaren", kar Čez noč? To je po 23. avgustu proAlega leta.
Res, tragično se to sliši, predvsem pa od ljudi, ki se nam hočejo predstaviti kot s<»cialisti, oziroma da so bili nekoč v stranki. Toda, če človek brez socialističnega znanja pristopi v stranko, to še ni rečeno, da je dotlč-nfk socialist — Je le član stranke. Kajti prepričan socialist postane le takrat, kadar se poslužl |terega in se dobro pouči o socialističnih naukih. Soclallaem je mednaroden. zato se socialistično gibanje in |s»samezni socialisti zanimajo za svetovni poloiaj. za razvoj in zgftlovino vsake posamezne driilW U) potMI preučevanja je mogoče dobiti pravo sliko, tla se lahko pravilno presoja volkanično ozračje v kate-
imperiaJizmu, pa naj se namaže s katerokoli barvo. Imper&Uizem izrablja mišice delavskih rok za svoj Ščit, kajti velikanske imperialistične armaide sestojijo od ljudi iz delavskih vrst in "zmage" imperialistov so mogoče le preko delavskih trupelj. ■ Koliko ima delavstvo koristi od imperialističnih "zmag"? Mar je italijansko delavstvo kaj pridobilo z Mussolinijevo "Zmago" v Etiopiji in z zavzetjem Albanije? Ali nemško delavstvo zaznamuje pridobitve, ko jim je
dom "prinesel" Avstrijo, f>ho-slovakijo in Poljsko? Ali je rusko delavstvo na boljšem, od kar mu je Stalin prinesel polovico Poljske in je sedaj na drugem pohodu za Finsko?
Italijanski, nemški in zadnje Čase tudi ruski imperialisti vpijejo, da je za rešitev njihovih držav potrebno, da so velike in močne, ker le tedaj bo eksistenca njihovih držav zasigurana. Bunk, ki je dostopen le ljudem> prežetim s šovinizmom. Cemu Švica, Danska, Finska, Švedska, Norveška in Nova Zelandija ne vpijejo po ekspanziji, ker so v resnici majhne? Kako je to, da je v malih deželicah veliko višji življenjski standard kakor pa v omenjenih velikih državah? Zato, ker niso nikoli skušale biti velike", zato jim pa ni militarizem požrl yirov za izobrazbo. In ker g<rse izobrazili, znajo oe-* niti demokracijo, s katero so vsi vpostavili kmetsko-delavske vlade.' Delavska vlada pa skrbi, da je narotf" preskrbljen s kruhom, ne s kanoni.
Ob času Mussolinijevega pohoda v Etiopijo je bilo splošno mnenje, da bi nekdo moral ustaviti Mussolinijev pohod. Ta nekdo naj bi bili seveda Francija in Anglija. Ko se je Mussolinijev plen posrečil, je tudi Hitler dobil apetit po plenu. In ko se je začel Hitlerjev pohod, se je Širila splošna nezadovoljnost proti Angliji in Franciji. Časopisi so prinašali slike dremajočega angleškega leva, kako sta mu Hitler ln Mussolini zvijala rep ter delala vozle iz repa. Ko pa Hitler lani odnehal delati voalov iz levovega repa in svet se je že začel posmehovati zaspanemu levu, je lev le skočil pokonci in planil na Hitlerja.
Torej ta nekdo, od katerega je svet pričakoval, da mora izvršiti svojo nalogo in ustaviti napadalce, je izpolnil svojo na« logo.
Toda kaj se je zgodilo? Hitler je v tem času dobil dobrega pomočnika v propagandi, katerega agenti so začeli z mrzličnim vpitjem v svet proti francoskemu, angleškemu ln ameriškemu imperializmu, proti imperialistični bazi na Finskem. Popolnoma so pa izpustiti nemški in ruski imperializem. To enostransko pa-Imgajako ponavljanje Stalinovih agentov se res tu pa tam koga prime, posebno še, ker prllivtjo traven neke vrste nemški in ruski "socializem". Toda mila ti majka s te vrste socializmom!
Kakšen tragičen "kompliment". tistim stotisočem, yis, milijonom, ki so uničenil Veliko od teh je plačalo t življenjem v deželah našemljenega "socializma", in sicer samo zato, ker so delovali za resnični socializem1 in boljšo človeško družbo.
Res. da ni pričakovati v bližnji btidočnosti nikakega napredka za delavstvo v deželah, kier vladajo diktatorji z železno peatjo. kjer Je delavstvu odvzeta svoboda — edini taklad. ka delavstvo potrebuje ta razvoj. Je pa upanje ln to ui»ani« prihaja od francoskega ln angleškega organiziranega delavstva, katerega konferenca je bila sklicana In se bo vršila v Parizu.
Ker socializem sloni na znan-st^Di podlagi, je za uspeh »ocia-1 i zrna potrebna mirna doba. trajni iOft/aiizem j« pa mogoč le v defelah, kjer gft ljudstvo prostovoljno osvaja, točko za f&ko. Socializem ImOra iti skozi proces izobrazbe. Kajti Če bi se ga vsiljevalo s silo, namreč a puško v roki, tedaj bi te vrste "socializem" kmalu pričenjal ti* ščati ljudstvo kakor mora -r nekaj, kar bi jim bilo v napotje pri dihanju. Zato bi se nedvomno to ljudstvo ob prvi priložnoati1 otreslo te more.
Ce bi bili v Rusiji tedanji boljševiki upoštevali tak razvoj socializma in kooperirall s socialisti v zunanjih deželah, bi bila danes Evropa socialistična in na visoki stopnji demokracije, brez pošastnih obmejnih utrdb, brez milijonskih armad, brez diktatorjev, in mali narodi bi živeli v miru, brez večnega strahu, kdaj bodo napadeni. Ameriško organizirano delavstvo bi bilo ponosno na svoje militantne u-nije z militantnimi voditelji na čelu. Imeli bi tudi močne skupine delavskih zastopnikov v le-gislaturah in v kongresu.
Toda v navdušenju vsled posrečene zmage so komunisti ne samo prezrli kooperacijo, nego z vso furijo udarili po "prepočasnem socialižmu" po vsem svetu. Raznesli so konfuzijo med delavstvo (širi se tudi sedaj). In rezultat je, da je danes veliko manj delavske solidarnoeti kakor ob začetku boljševiške fu-rije. Nadaljnji rezultat je, da so tisti, kl so vodili vojno proti "počasnemu" razvojii, padli pod sekiro lastnega "hitrega" razvoja.
Pri zasledovanju svetovnih dogodkov ne smemo prezreti tudi lokalnih, ki so tudi važni, posebno kar* se tiče mesta Milvvau-keeja, ki prid večkrat v ospredje v javnosti vsled socialističnega župana, ki županuje mestu že skoro 26 let. Mnogi od zunaj ugibajo, kako je mogoče Človeku s socialističnim prepričanjem biti tolika leta Župan velikega mesta, kjer se ne manjka denarne reakcije. Ni treba misliti, da ti ljudje niso na delu. Potrošili so Že lepe stotisoče za Hoa-nov poraz, toda brez uspeha.
Da ne morejo poraziti Hoana, bom navedel le tri vzroke. Prvič, ker mora vsakdo priznati b pravilnem delovanju njegovih moŽgan; drugič, ker je pošten, zato sovražnik korupcije; in tretjič, ker ne zataji svojega prepričanja. Seveda ima Hoan po-težkoče vsled reakcije, ki je sedaj zopet v veliki večini zastopana v mestnem svetu^
V prejšnjem mestnem svetu je bilo skoro polovico socialistov, zato jim je bilo mogoče uveljaviti mestni zakon, katerega je Hoan z veseljem podpisal. Dotič-ni zakon je določal, da podjetje, v katerem je oklicana stavka, se mora zapreti in mora ostati zaprto, dokler ni stavka poravnana. Seveda je bila določena tudi kazen za podjetje, ki bi kršilo to odredbo.
Nedvomno se še mnogi spominjate, koliko krika je povzročil omenjeni zakon med delodajalci, ker je preprečil skebom "right to work." Kadar je podjetje ob Času stavke zaprto, tam seveda ni skebov niti nemirov, ne policije. — To je "socialist way."
Kako to, da ni dotiČni zakon v veljavi še danes? Kdo je poslal v mestni svet reakcijo, ki je ovrgla omenjeni zakon prve dni zaaedanja? Odgovora seveda ni težko najti. Zato Je priporočljivo, da bi ljudje, kl iščejo vtro-ke tam, kjer jih ni, poiskali pravi vzrok tam, kjer Je.
Kateri se le količkaj tanima za delavsko gibanje v Wiscon-tinu. lahko ve. da je sedanjk reakcionarna državna adminis-tratija največje tlo za organizirano delavstvo.
Toda o tem pot ne je.
Frank Matkovich. 104.
Kongresnik Dles, načelnik odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti.
To in ono u mrfropo/e Clevtland. — Prosveta je ie
Namen konference je postavi ti temelj za združene držav^ v [poročala v domačih vesteh, da K>ropi, ln tV ta akcija dobi bo-;je tukaj zadela nesreča A. Ko-voljni odmev po Evropi, tedaj lenca. namreč da so se otroci ni dvoma, da bodo evropski dlk- igrali "roparje" In da je 14-letnl ri državi, katerega povzročajo taforji pometeni s prestolov, ka- sin Kolenca obstreiil svojega nacionalistično - Imperialistični (kor# so bili po zadnji svetovni bratranca s puško, kl mu je bila fanatiki, ki vršajo tudi delovno. vojni razni kralji in ceaarji. So-! podarjena o božiču "ia rflklkv-ljudstvo v konfuani vrtinec, da jclallstlčni val bo tedaj ponovno ta.* Poročati moram, da je 10-jim pomaga pri vpitju za njihov poplavil Evropo in Ameriko, -letni fant*k<podlegt! poškodbam, imperlslizem	!Tedaj šele prid.- začetek uie- On ie sinček naše-bivli
Ker Je socialistična atraaka stritnks politično organiziranega delavstva, je proti vsakemu
Ueae
stva priti.
nove dobe. n kateri napovedujejo, da
Ijud-mora
n Je ainČek naše t>iv Je članice Amalije Kolenc. Ta družina se nahaja t bednem položaju, ker oče je le dalj časa brez dela, v
družini pa je šest oseb. Poleg vsega pa se je še mati opekla z vrelo mastjo.	>
Kot že rečeno, je bila mati članica našega društva 58 SNPJ, zadnjič pa je bila Črtana, ker ni ob času upoštevala tajnikovega opomina, da lahko pri organizaciji dobi posojilo za asesment. Umljlvo je, da je danes mogoče kesanje, ampak je prepozno. Obžalovanja je vredno, da so ljudje tako malomarni in se ne potrudijo, da bi se poslužili prili ke, katero jim društvo nudi. To naj bo opozorilo vsem, da ste točni in vestni pri plačevanju društvenega asesmenta.
Frank Učman, član našega društva, je postal ponosen oče, ko se mu je 26. januarja naro-dila hčerka. Frank razvaža premog. Upati je, db bo novorojen ko vpisal v mladinski odsek na šega društva.
Naši bolniki v tem mesecu so: J. Traven, ki se je v bolnišnici zdravil na nogi več tednov, sedaj pa se zdravi doma. A. Gospodarica pa muči revmatizem, ki se je pri Tonetu že tako vdo-mači), da se g& ne more odkri žati. Zdravi se doma. Franees Hrovat je prestala operacijo in se zdravi doma. Frank Urban je tudi doma vsled poškodb, katere je dobil na nogi. Tudi John Prudič pestuje nogo doma, ker je bil poškodovan pri delu v NY-CRR, ko mu je padlo Železo na nogoin kosti nalomilo. Tudi mlajša generacija ni izvzeta Doma se zdravi vsled prehlada hčerka našega člana Jos. Mila niča — tudi ona je naša članica. Vic. Prostor pa je dobil poškodbo na nogi ln se zdravi doma. Vsem želimo hitrega okrevanja.
V nedeljo, 8. marca, bo tukajšnja čitalnica SDD imela bogato priredbo v Avditoriju SDD. Popoldne bo program, zvečer pa ples. Sodeldvala bodo razna pevska društva, na programu pa bodo tudi gotfbene in druge točke. Apeliramo, da vsi posetlte td priredbo.
Dne 18. febr. je naše dram sko društvo Anton Verovšek uprizorilo komično tridojanko "Denar", katero je spisaJ Ar* drej Kobal. V tej igri je dober humor iz življenja ameriških Slovencev. Igralci so bili vsi dobri, režijo pa je vodil J. Steblaj, ki je sam izvrsten igralec. . Ta igra nima posebnega pomena, je pa dobra za spremembo in se v nji lahko vadijo tukaj rojene moči. Kobal je menda imel v mislih Manico BaŠel, ko je pisal to igro — imela je glavno vlogo. Manico sem videl že večkrat na odru, toda še nobenkrat se mi ni tako dopadla kakor v tej vlogi. Veliko zasluge ima menda tAl d i refija.. Vlogo njenega moža je igral "šuštar" Andrevv Ogrin. On je kar domač na odru in ga vedno radi vidimo.
Florence Dum je bila pri Ve-rovšku sedaj drugič na odru. Publiki je splošno zelo ugajala ln obeta biti dobra moč. Ima lepo, Čisto in razločno slovenščino in je videti, da se ji odrske deske dobro podajo. Kot učiteljica iz Montane je svojo vlogo imenitno Izvršila.
Louls Kaferle in Frank Slej-ko ml. sta kot dva zaljubljenca dobro nastopala, vendar mi pa Louis bolj ugaja v resnih vlogah. dasi je bil tudi zdaj dober flirtar". Kot farmarica iz Montane Je bila izvrstna tudi Kova-Čeva In žela denar in lopet denar. ko sta z Manico "špekulirali na 'borti." Manjšo vlogo kot "drjTcleaner" je imel tudi Steb-UJ In Je s svojim jecljanjem 4»-bro markiral. Služkinjo je igrala £ lam a no v a. ki je kot nalašč ta tako Vlogo.
Obcipatva je bila polna dvo-taniHn val so bili tadovoljni s tPslj« as itraai.) _
Kakšna je Rusija?
Norman Thomas in Joti Seidman
ZAKONI, KAZNI IN TAJNA POLICIJAMA
V	dobi preiskave, ki je absolutno ta i nT * lahko traja mesece ali pa tudi več let Z J? skim jetnikom (političnim) ni dovoljen J!j kontakt z zunanjim svetom. Izprašujejo iS navadno ponoči. Po doaluženju termina jekli zen lahko podaljšana z administrativna redbo na enako ali pa dvakrat Uko dolgo d i Ko jetnik končno pride na svobodo, bo stalnim nadzorstvom tajne policije, i^tob se dogodi, da ljudje nič ne vedo o aretaciji
ali onega, dokler listi ne objavijo, da ie bn7 smrčen. Ko je bila vlada v desperatni potrei" j da pride do zlata, so dokazi, da se je v ta men posluževala mučilniških metod, da je gnala, kje ga skrivajo. Oficielno tajna poiiciu ne sme več izvajati smrtnih obsodb, t uda * kljub temu dogajajo. Pri obravnavi biv^l šefa tajne policije Yagode leta 1938 je prSj na dan, da so se dogajale neverjetne stvari uri izvajanju policijske sile. « •	H
Takoj po pričetku likvidacije "kulakov" feJ 1930 se je tajna policija znašla s hordami jed nikov na rokah. Kaj z njimi? Postali so glav nI graditelji javnih naprav v Rusiji. BaltiSk«! belomorski kanal in Volga-moskovski kantf sta bila zgrajena z jetniikih delom, prav tako je bila dvotirana Sibirska železnica v dalja, vi 2200 milj. Ogromnfe elektrarna pri KuibU* vu ima biti zgrajena deloma z jetniki.
John D. Littlepage, vodilni ameriški rudniški inženir, ki se je dolgo nahajal v Rusiji, piJ da je srečaval kulake pri prisilnem delu p0 vseh vzhodnih distriktih Rutije — v rudnikih, tovarnah in Šumah, pri gradnji nasipov, želeti nic in kanalov. "Bilo jih je toliko, piše Little. page, "da je federalna policija postala najved-ji delodajalec v Rusiji." Po njegovem rniilje. nju je bila povod za likvidacijo kulakov prjr toliko potreba po navadnih delavcih v industriji kakor želja za reorganiziranje poljedeUtva. Radi slabih stanovanjskih razmer in pomanj. kanja živeža so delavci zelo pogosto premenja-vali delo. "Ampak policija ... zmeraj lahko rflčuna s stalno zalogo delavcev," piše Little-page, "kjer je treba izvršiti kakšno delo, ne glede kakšne so življenjske razmere."
Koliko jetniških delavcev je uposlenih pri gradbenih delih? Vlada ni nikdar objavili vseh števifk, toda ko je bil otvorjen Belomorski kanal, je bilo izpuščenih 12,484 jetnikov-delav. cev, katerim kazen še ni bila potekla, 59,516 jetnikom pa je bila znižana kazen, katero Šo it morali odslužiti. Več stotisoč jih je moralo biti uposlenih tudi pri Sibirski železnici. Lyons ceni, da jih je moralo biti uposlenih v industrij, ski produkciji do dveh milijonov, ko je bilo njih število ns vi$ku. To število ne uključuje tistih, najbrže več po številu, katere je poslali tajna policija v izgnanstvo in ki niso bili upo-sleni pri gradbenih delih. (Souverine, avtor knjige "Stalin", ceni vseh skupaj od pet do de-set milijonov.—Prev.)
Tukaj ne moremo dosti omenjati demonstrativnih obravnav, ki so obrnile nase pozornost vsega sveta. Na podlagi najinega študiranji teh obravnav prihajava do zaključka, da so se vršile predvsem radi propagandističnega učinka in ne toliko, da se z njimi dokaže krivdo ali nekrivdo obtožencev. Ako bi vlada ne bila gotova o njih rezultatih, bi najbrže ne bilo javnih obravnav. Takih obravnav je pričakovati, kadarkoli je potreba po grešnem kozlu; in nezmotljivi voditelj pa potrebuje grešnega koti*, kadarkoli ne gredo stvari tako kakor bi morale iti. Ako produkcija ne doseže nkpovedi* ne višine, ako je pomanjkanje živeža, življenjski standard pa je nizek, tedaj je pričakovati masnih izdajniških procesov.
V	prvih letih so bili obtoženci starorežimski intelektualci in nato člani drugih delavskih strank; v nedavnih obravnavah pa so bili opo-zicionisti iz komunistične stranke, med njimi mnogi voditelji iz revolucionarne dobe. Izmed tisočev, ki se nahajajo v ječah, vlada izbere le tiste, o katerih misli, da bodo najbolje sluiiii njenim namenom. Ostali ne pridejo nikdar d« javne obravnave. Kdorkoli • bi izpovedal drugače kakor hoče vlada in bi se ne hotel "izpovedati", ne bo dobil javne obravnave, marvetj
(Dalja pa 8. strani.)
Pred dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, 27. februarja 1920)
Domače vesti. Rojaka Matha Jodiča v Cura-berlandu, Md., sta dva rojaka osleparila a $8000 z znano igro s "škatlo". — V Helperju, Utah, je influenea pobrala 88-letno Mary Eržen iz Litije na Dolenjskem.
Delavske vesti. V Chicagu so začeli na debelo odslavljati delavce v klavnicah; 3500 je * bilo odslovljenih.
U inozemstva. Francija in Anglija sU * vedno v sporu s predsednikom Wllson<»ni zaradi Primorja in Italije.
Sovjetska Rusija. Leninova vlada jt P* dila mir Združenim državam, Japonski in Ru muniji.
(Dalj« is prva kolona.) cije", ko je pa trgovina Sovjetske unije z sj^ riškimi kapitalisti in s Hitlerjevim ekonom skim monopolom prav tako prostituirsna br* načelna ln ciganska kakor je — prispevanj* ameriških kapitalistov v finski foml in vse ge fonde, ki paradirajo pod šarlatanskim >"* nom "charity . . *
Kovice
k starega
kraja
na
^ Slovenije ^ena minimalna pla&i
, nameščence
Kan dravske banovine je Ljo svobodnih strokovnih or-Inizacij izdal uredbo o mini-Kh plačah privatnih name-
femalSa plača za trgovske o močnike znaša din 900 meseč-ru ostalo pisarniško osobje t din 1000. Vrednost hrane ae [računa mesečno z din 240, Jdaoat"stanovanja z din 60. Izvzeti so vajenci, to lan ter j i, raktikanti, pomožno oeobje pod o leti in taki, ki samo izjemno nravljajo pretežno trgovske ali iije posle. Volonter je oseba, j je zaposlenarradi izučitve. raktikant pa je tisti, ki je za-oSlen skozi 3 mesece zaradi tfokottt* izpopolnitve in pri-rave za nadaljnje službovanje ri dotičnem delodajalcu. Ta u-edba velja od 31. januarja t. 1. Minimalna mezda za delavce f nekoliko zvišana, veljavna pa o šele od 1. aprila 1940. Ban dravske banovine je na ovo določil mezdo za delavce in elavke nad 18 let v industriji, e glede na kraj in v obrtih v rajih z nad 5000 prebivalci na in 3 na uro, v trgovini in obrti krajih s pod 6000 prebivalci ad od din 2.75 do din 3. Za delavce izpod 18 let veljajo iczde ne glede na kraj in obrat skupini a) din 3, v skupini b) in 2.75, v skupini c) din 2.50. Za delavce nekaterih, lesnih bratov ne glede na kraj zapos-»nja velja mezda din 2.50 na ro oz. din £.25, aJio ima delavec nanj ko 18 let.
Ta uredba bo veljavna šele od . aprila 1940.
z Primor ja
remenske tn druge neprilike
naših krajih
II. Bistrica, decembra 1930.— <etos niso našim krajem naklo-jene niti vremenske niti druge nzmere. Že v zgodnji jeseni so am na polju prizadejali ogrom-
0	škodo divji prašiči, ki so se iredno razmnožili po državnem
1	graščinskem gozdu med Go-lancem in Snežnikom. Nekate-im kmetom iz vasi Podgraje, [uteževo, Zabiče in drugih, je a divjačina uničila skoro ves ridelek koruze in krompirja, rizadeti so vložili preko jabla-i$ke občine prošnje na prefek-iro y Reki za denarno ali družno pomoč — a vse zaman, liti toliko niso dosegli, da bi se Kolajna oblastva pobrigala za
da bi t<> divjačino na kakšen mn iz gnali. Tn če tudi v bo-ne Jh> |s>trebnih ukrepov, "do prihodnje leto naši jesen-ki poljski pridelki spet izpo-lavlj eni uničevanju, '►nitfa. katastrofalna škoda pa ' I»i!h (M)vzročena vasem v na-?m kotu po dveh velikih povodih. Prva poplava, ki je bila v fu«ri polovici novembra in dru-
*	ki J'' ^plavila naša polja rvt.dni v decembru, sta nam Pustošili njive, travnike in vse,
«ta zajeli. Po mnogih nji-"h J* voda, ki se je razlila čez l^ove, odnesla skoro vso zem-lnil<pa je tudi travnike, »vzročrla škodo po cestah in
*	Mjskih poteh MT Zabičah f Poplavila vas in vdrla v neka-Hr< hiše, gospodarska poslopja »'hrambe, v katerih je uničila J0«ke pridelke, marsikje celo "'•Pripravljeno za mlin in spo-Mdsoako setev. Po drugih va-
bile posledice poplav wo velike, vendaf je skoro vsa-v našem kotu utrpela [**J*njo škodo. Ce pomislimo,
*	"»jboljši kmet v našem kotu ' M«ljš| letini pridela la to-
da ne družina z domačimi lahko preživi do spo-T1'- lahko predstavljamo, r^0	letoa. Bolj kot
J1** leta U»do družine naveza-nabavo življenjskih po-. -pri trgovcih. A ker ni ^ Injdo morali tudi tu kajti trgovci le neradi na kredit, v današnjih a " i* tudi na zmorejo več. * kmetje svt>je gozdove se morajo v vsakem ~Mn»Jevatl zato ni čuda, če <n* družin strada če* zimo.
Vedno več kraških jam .......
Trst, januarja 1940. — Znano društvo tržaških jamarjev, ki je intenzivno na delu skoro vso dobo po svetovni vojni, je v zadnjem času odkrilo kar 90 novih jam na Krasu in v Istri, ki vodijo globoko pod zemeljsko površino, ter nekatere tudi natančno raziskalo. Med njimi je mnogo takih, ki so bile popolnoma neznane, za druge pa je vedelo le okoliško prebivalstvo, ki pa se zanje ni brigalo. Nevarno in naporno delo omenjenega društva je nedvomno velike važnosti za znanost kakor tudi za gospodarstvo. Z njim bo omogočeno podrobnejše spoznavanje in proučevanje notranje strukture in neprestanega preobjiko-nja kraškega terena, kakor tudi sile in smeri tokov vodnih mas, ki po podzemskih poteh odtekajo neizkoriščene, medtem kp bi se mnogi taki vodni tokovi dali izkoristiti z izpeljavo vodovodov za preskrbo obširnih krajev, ki tako trpe na pomanjkanju tega osnovnega gospodarskega ele-* menta. Za rezultate dela tega Izpod trne preU društva pa se zanimajo tudi vojaške oblasti.
Gospodarske vesti
Trst, januarja 1940. — Mero-daj ni gospodarski krogi so dogo-tovili načrt za povečanje italijanske trgovske mornarice. Po tem načrtu se bo do 1$4T1 v italijanskih ladjedelnicah zgradilo za 2 milijona br. ton novih trgovskih ladij, tako da bo trgovska mornarica v tem času povečana od 3.3 milijona br. ton, kolikor Šteje danes, na 5.3 milijona br. ton. Na ta način skušajo dvigniti ne samo moč trgovskega ladjeVja, temveč tudi zaposlenost delavstva ter aktivnost Številnih ladjedelnic, od katerih so mnoge danes v zastoju. Vprašanje je seveda, kako in s kakimi sredstvi bo prišla industrija do važnih in neobhodno potrebnih surovin, ki prihajajo pri tem v poštev.
Začasni dopusti rezervistov
Trst, januarja 1940. — Vojni obvezniki letnikov 1901 do 1906 in 1913 in 1916 ter specialisti letnika 1915, ki so bili lani poklicani kot rezervisti in poslani v jeseni na dopust, se bodo morali v mesecu marcu letošnjega let-spet javiti svojim poveljstvom.	- r
St. Vid pri Vipavi. — Po hudi bolezni je umrl duhovni svetnik Ivan Jane, Župnik v pokoju. Po rodu je bil iz Novega mesta.
Goče. — Na padovanski univerzi sta bila istočasno promo-
vilstva brata Stanislav in Milo-van Ferjančič, sinova dr. Hermana Ferjančiča, sodnega nad-svetnika v Benetkah, ki je doma iz Goč. Na isti univerzi je bil promoviran za doktorja prava Ludvik Nanut iz Kanala.
2rtev hudega mraza
' St. Viška gora, januarja 1940. —Kakor drugod, je tudi pri naa po Novem letu pritisnil izredno
hud mraz, tako da je bik) onemogočeno skoro vsako delo; prisilil je ljudi, da so se zapirali v hiše in so naselja izgledala kot izumrla. Izpostavljeni smo na viao-ki planoti vsem vetrovom, nedaleč od visokih gora, s katerih je brila ledeno mrzla sapa ter smo zato to vremensko nezgodo še veliko huje občutili. Cesta, ki nas po strmih klancih veže z globoko dolino Idrijce, je bila poledenela in'lcaj nevarna za promet, zato pa se je upal po njej le tisti, ki je imel v dolini kake neodložljive opravke. Ljudi je že skrbelo kaj bo, če bo to Še dolgo trajalo, ker je zastajalo vse delo, toda po napovedih starejših vaščanov — vremenskih prerokov se je vreme končno res sprevrglo, mraz je precej popustil fn pričelo je snežiti ter smo sedaj že v globokem snegu.
Kot drugod je žal tudi v našem kraju izredno oster mraz v začetku meseca ^zahteval svojo žrtev. Dne 10. januarja se je napotil po nujnih opravkih k Sv. Luciji 50 letni posestnik Franc Prežel j, doma z Vrha pri St. Viški gori. Nazaj grede je na poti med Sv. Lucijo in Ponikvami o-magal in v ostrem mrazu zmrz-znil. Drugi dan so ga našil mrtvega na poti. Bil je dober gospodar in je družina z njegovo smrtjo hudo prizadeta.
Podbrdo, januarja 1940. — V zvezi z zadnjimi ukrepi o prehrani ljudstva je občina dobila in tudi že razdelila med pčebi-valstvo karte za kavo, ki bodo stopile v veljavo z začetkom februarja. Pripovedujejo, da bodo odredbo o kartah pozneje razširili tudi Še na druga živila.
' Tudi pri nas je vladal skoro vest mesec leden mraz. Zadnje dni pa je mraz popustil in pričelo je snežiti. Ker smo visoko pod Bohinjskimi hribi, pod Črno prstjo, ga bomo dobili dobršno mero, saj mete kar naprej.
Zopet je napovedana gradnja nove ceste v Nemški Rut, ki jo prebivalci te gorske vasice že dolgo vrsto let težko pričakujejo. Izgleda, da bo sedaj vendar enkrat načrt izveden, ker se je predčasno mudila tukaj vojaška komisija^ kf je proučevala teren. Cesta bo seveda prvenstveno vojaškega značaja, toda z njo bo vendar zelo olajšan položaj tudi civilnemu prebivalstvu, ki mu bo z dobro cesto omogočen lažji dostop v dolino, ker mu je dosedaj manjkalo poštene prometne zveze. Kljub vsemu pa ljudje še vedno dvomijo in čakajo pomladi, če bo tedaj res zapela lopata.
Tekom, mesecr-je Nemiki Kut izgubil dve stari pristni tolminski korenini. Na praznik Sv. Treh kraljev je umrl ugleden posestnik Ivan Kos v 77. letu starosti. Bil je prava grča, poštenjak od nog do glave ter zaveden sin domače grude, ki ga je vse spoštovalo in cenilo. Dva dni potem mu
virana za doktorja, vsega zdra- je sledil v večnost 72 letni Jer-
nej Drolc, posestnik iz Granta, ki je bil tudi pravi zgled možatega, odločnega in zavednega slovenskega kmeta.
V preteklem letu so v Nemškem Rutu umrle vsega 4 osebe, kar priča o trdnem zdravju in odpornosti našega ljudstva v teh planinskih predelih. V istem času se je rodilo 6 novih prebivalcev tako da je zraslo število naše vasi za 2 osebi.
PS08VBTI i
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj« a 2. atrani.) priredbo, da bodo še in še prišli k Verovšku. Imeli smo tudi goste iz drugih naselbin, Še celo Antona Zugo in družino" is War-rena, O., ki so prišli kliub slabemu vremenu. Stric £uga je rekel, ko je čital v Proeveti, da bo igrala naša hčerka Florence, jih je "prijelo" in so se podali na pot. Hvala, Warrenčani! Vabimo vas Še v bodoče. Tudi zvečer na plesu je bila lepa udeležba.	J. F. Durn, 68.
O tiffitaciji iti ljudeh
Herminie, Pa. — Vreme zadnjih par tednov, ko sem bil na agitaciji, je bilo vražje, ampak uspeh še zadovoljiv. Dobil sem vsaki publikaciji, katere zaato-pam. po par novih naročnikov. Ameriškega družinskega koledarja sem do zdaj razpečal 260 komadov. V Universalu je prej-šnjf teden Michael Kumer naročil tudi Štiri Adamičeve knjige, njegova mama je.ponovila Cankarjev glasnik, Max Kumer pa Proletarca. Vsa Kumer jeva družina je napredna. Tam tudi zmeraj prenočujem. Oče Kumer ima trgovino.
Tudi Henry Previc, sin trgovca Previca v Universalu, se zelo zanima za ekonomske in delavske razmere. Na 14. febr., ko Je tako snežilo kako# že 37 let ne, sem šel s Henryjem. ko je peljal grocerijo v Center. Tam sva do pasu gazila po snegu odjiiše do hiše. Ob tej prftiki sem Ham prodal tri koledarje, potem pa me je Herny <peljal v Renton. Tam sem prodal osem koledarjev in dobil sem novo naročnico na Prosveto, namreč mrs. Kosmač. Prenočil sem pri Mavrovih, s katerimi se poznamo že 30 let.
V Renton U je sedaj bolj fta lostno. Tam je nad 30Q premo-garjev, toda od teh jih samo 100 dela, drufri pa so bili odslovlje-ni še pred božičem. Drutba je prej upoštevala 800 delavcev, se daj pa še samo 100, ker so dru ge izpodrinili stroji. Tudi v Mu si so jih odslovili par sto, in sicer največ mladih« ki so bili zad nji upoaleni. V Covecdalu so jih tudi odslovili približno enako število; tam gre rov proti koncu in jih zato odpuščajo.
Bil sem v raznih drugih naselbinah v okolici Pittsburgha, toda povsod enaka pesem: brezposelnost velika. Tisti, ki ao pri WPA, pa ne morejo delati radi slabega vremena. Toda pri vsej tej mizeriji nočejo ljudje nič slišati o socializmu. Ako jim ga omeniš, ti odvrnejo: Kdaj ao pa še kaj naredili? In to kljub temu, da vedo, da niso bili le nikjer v večini razen na Dunaju in zadnjih par let so v koalicijskih vladah tudi v Skandinavskih državicah in na Finskem. Ampak na Dunaju so Jih napadli fašisti, sedaj pu komunisti na Finskem. Ce bi bil pred 10 leti kdo na|K>vedoval, da bodo bolj-ševiki kaj takega napravili, bi rekli, da se ti meša v glavi. In vendar se je zgrniilo. In zakaj vse to? Zato, ker mase še ne znajo misliti. Ako bi bili ruski delavci izobraženi, bi rekli Stalinu In njegovim sopotnikom, naj gredo k vragu. Povedali bi mu to, kar je sam obljuboval: da Rusija hoče obrniti pozornost sveta naae s tem, da obdele
semljo in uredi kolektivne farme in sgradi industrije. S tem bi dokazali ostali Evropi in vsemu kapitalističnemu svetu, da je to bolj pametno, kakor pa zapravljati denar sa kanone in druga sredstva sa pobijanje ljudi. Ce bi tako delali, bi bili bolj-ševiki lahko zgled vsem delavcem po vsem-»vetu. Kot pa sedaj delajo, bodo uničili še tisto, kar je bilo dobrega^?
Torej, prijatelji, ponovno poudarjam, da edino po poti demokracije in isobrazbe se pride v socializem. Ako bi bili v kongresu poslušali pokojnega Viktorja Bergerja, ali pa volilci leta 1912 po vaeh državah sledili milwau-škim voillcem, bi bili že davno prej imeli "new dealM, in sioer veliko bolj temeljitega in popolnejšega kakor je Kooseveltov. Ampak, ko je Berger predlagal socialno zavaroVanje, so nazadnjaški kongresniki kričali, da je prišel 100 let prezgodaj na svet. In kdo je kriv, da so sedeli taki bedaki v zbornici, kakor sede Še tudi danes? Volilci in nihče drugi.
Kolikor ča»a se bodo delavci še pustili podkupovati ali pa nasedati prazftim obljubam politikov, katerim je le do i>olnega političnega korita, ne bomo imeli poltene vlade, ki bi delala ia ljudatvo. Kdor trdi, da je bolje skrbeti sam sase kakor pa se boriti sa interese skupnosti, sam sebe po glavi tolče. Tak Človek-je sovrainik svojejastne družine in delavstva v 'splošnem; je povzročitelj vseh zaprek in intrig. Kdor hoče pomagati pri sekanju drevesa vsega hudega, mora delovati v delavskih in podpornih organizacijah, pa naj bo ročni ali umaki delavec, mali trgovec ali kmet. Naša zvezda tiči v kooperativnem delu, ne pa v razdiraštvu.
In ljudje, ki ae strinjajo z diktatorji, potrebujejo še precej možganske medicine. Je veliko delamržnib ljudi med nami, ki mislijo, ako pridejo diktatorji na krmilo, da bodo oni dobili policijske sluibe in pomagali tla čiti, izkoriščati in pobijati ne dolžne delavce. Argumentirajo, da Je delovno ljudsko preveč zabito in se ne da izobraziti, zato naj trpi, izobraženci pa bodo bolje živeli v službi diktatorjev.
Well, v deželah diktatorjev je precej takih, ki so dobili, kar so drugim želeli: pobitih in postreljenih je bilo veliko Intaligentov, zdaj bodo na bojnih poljanah pa tudi drugI. Vsi ljudje pa morajo trpeti posledice tega masne ga klanja. Podpisani je uverjen, da se bodo maso zbrihtale, ko bo konec tega klanja in sopet nastavile red ljudskih pravie. lipam, da bodo maae popravile zipote, katere ao naredile pred 25 leti, in da pride iz tega krvavega kvasa Združena Evropa. Upanje je veliko, da bodo socialni demokratje končno prišli do prave veljave, ker edino oni ima jo pravi program, da so bodo izrabili moderni stroji v korist splošnosti. Delavci vsega sveta morajo pomagati zu uresničenje te ideje.
Na tem mestu m« zahvalim zs dober |>oset na maškeradni veselici društva 87 SNPJ. Čeprav je bila že v poetu, je bil poset večji kakor pa kdaj prej. Naša mladina se menda ne zmeni za post; oni pravijo, da post je takrat, kadar moraš na relif.
Federacija okraja Westmore-landa priredi piknik 16. junija v Keystone parku pri Herminie-ju No. 1. Društva se prosijo, da ne prirejajo piknikov ta dan.
Anion Zornik, 87.
HUMOR
• Tuj humor Kavarnar: "Cisto razdvojen sem! Zaradi današnjih razmer ni ne dosledno ne pošteno, da se moj lokal še imenuje kavarna. Moral bi ae imenovati 'Kuro-gat'. .
Znanec: "Nikar si u*-bel* glave! Ce ga poprej njsl imenoval Tikorija'. mu tudi zdaj ni treba
spreminjati Imena!"
•
Poza bi Ji v i profeaor Vaa preatrašena pribiti mati v hčerino sobo:."
"Juiči, zakaj ae pa tako jeziš! Kaj ti je pa ubogi profesor spet storil?"
'Hp«t me je profil sa roko " "Zato i »a vendar nI treba tako kričati r
Članice unije tlnlled Office A Profeesional Workera (CIO) v New Vork u. Ena ismed teh bo sbrana sa kraljico na plesni veselici te unije.
Jugoslavija ne more dobiti bombaža
Tekstilna industrija prisadeta
Zagreb, Jugoslavija. 26. febr. — Trgovina med Ameriko in nevtralnimi državami v Evropi trpi zaradi vojne med Nemčijo in zapadnimi velesilami. Amerika no more zalagati Jugoslavijo z bombažopi in mora ležati v skladi suh doma, dasl bi ga Jugoslu-vija rada dobila.
Britska kontrola kontrabunta skrbi, da bombaž ne prihaja v Jugoslavijo. Posledica je, du tekstilne tovarne v Sloveniji, v katerih je uposletilh 17,000 delavcev, le delno obratujejo. Izvršiti ne morejo niti domačih naročil zarad! pomanjkanja bombaža. Angleži pravijo, du Nemci posedujejo večino tekstilnih tovarn v Jugoslaviji.
Avtni užlgalnlkl ameriškega izdelka ne prihajajo več v Jugoslavijo. Pojasnilo je, da ima Ju goalavlja trgovinski dogovor z Nemčijo glede Izmenjave blaga, toda pošiljati jI mora več blaga nego ga ona dobi lz Nemčijo. It tega razloga morajo v Jugoslaviji rabiii užigalnlke nemškega izdelka,-čeprav bi raje imeli a-meriške.' Jugoslavija Je ena Izmed šestih nevtralnih držav v južnovzhodnl Evropi, ki bi rade povečala SVOjo trgovino z Ameriko, a se ne morejo ganiti vsled pritiska s strani Nemčijo,
Štiri ntmike podmornice potopljene
f	T ... M-
Isjndon, 26. febr. — Admira-liteta Jo naznanila, du so bile štiri nemške isHliruirniee |m»topljene v zadnjih dneh. Doslej so Angleži in FVunrio&i uni^rii 50 nemških podmornic.
Že
■2«) I M len. ursdnik » za kladnen. drperti I slane osebam, ki ao upravičene 4o podpore na podlagi zakona socialne zaščite.
čefc#, p» 'Tako? Ha J ar m [včeraj privolila."
vendar že
Kakšna je Rusija? ,
(Nadaljevanja s «. atrani.)
bo |>o tajni obravnavi, bodisi ustreljen ali poslan v izgnanstvo. Pri noljenl javni masni obravnavi ni do sodaj še bila do-prlnešenu drugačna evidenca kot le izjave in sam<Hihtož>Mi obtožencev. Demonstracijske ol>-ravnave so skrbncHfoscenJraiie za Javno jsirals). Morajo se smatrati kot teatralni prizori, ki so inseenirani bolj radi propagande kakor pa kot obravnave, na katerih naj bi se dokazala krivda ali nekrlvda obtožencev, Maane demonstracijske obravnave ao ae dogajale v UH8K še predno je Ktalln dosegel dominantno pozicijo, tisla j>od njegovim vodstvom se Jih |>oalužu-jejo veliko več kakor prej.
Od ra.-j^lo ca a u pride tudi do obravnave članov tajne policije, ko čiatijo čistilca. Na primer meseca 1938 je bilo ustreljenih pot uradnikov policije neke av» tonom ne republike, ker ao na kriminalen način izailjevall kon> trarevoluclonarne izpovedi od nedolžnih ljudi. Njih imerna ni-ho bila objavljena, toda dovolj Ja aličnlh primerov, ki |«H»lav-Ijajo v dvom vae druge Izpove« di, do katerih je prišla lajna policija. — . rr .
(Dol j v prib vdnjK-J

PRIPOROČILO ROJAKOM
Kar aa blifta pomlad ki mnogi šalo prenoviti avoj« domove, kodial odiunaj ali snotraj. Skoal mojo dolgoletno iikuAnJo v -barvanju -In paplranju, Vam lahko Jamčim o aolldnem in prvovrstnem delu v tej atrokl, poleg t »'SM ps tudi a interno nlikiml cenami. Na aahtevo Vam prlneaem na Vaš dom vioroo kraanoga atenakesn papirja ter amerlm aobe ia litega. V Johnatownu in okolici ae rojakom toplo priporočam.
Andrej Vidrick
70« Fore-1 Ave. • Moiham, Jokaalown Phone K 17-701 — (A.Iv.

ZAHVALA
Ob času 25 letnice najinega skupnega Življenja ali srebrne poroke so naju presenetili naši sinovi Joseph, John in Frank, hči Mary in zet Tony Pesdlrc. Na dan 6, januarja 1940 sva se od pravila v mesto kakor večkrat ob sobotah. Ko sva prišla domov, )« Mlo vse tiho in temno, ko pa sva stopila v hišo, je zadonelo "surprise". Kako sva bila presenečena! Kaj takega nisva priča« kovala. Polne sobe prijateljev in sosedov, kateri so nama voščili vae najlmljše in da bi še dočakala tudi zlate poroka. Ko je bila |Miroka končana, smo se vsi vsodli zu mize, katere so bile polne dobrih jedil In svežih rož, tako, da je bila prava "ohcet", Vsak gost Je imel na prsih pripet nagelj, da lo Je bila ren srebrna poroka. Drugih sorodnikov razen družine nlmava nobenih, pač pa mnogo dobrih prijateljev, kar je |s»kazal za me In za mojo ženo ta s|smilnski dan. Prvič sva bilu poročena 2. Januarja I tli A v E. Helena, Mont. Od tistega ča* sa sva veliko prestala, IsiJesiii vsake vrste in bivala v voč ameriških drŽavah, znto sva posnana daloc med Hlovencl. Večer 6. Ja* nuarja 1944) nam n« Im nikdar pozabljen. Hrčno se zahvaliva našim otrokom In zetu, da so vsem gostom tako le|>o postregli z jedjo In pijačo. Iskrena hvala tudi našim prijateljem za darila, ki ste Jih nama podarili na ta večer In sicer: M r. In Mrs. Bpro-gar za cvetlic« in torto, tudi lepa hvala za druge dragocene atvarl v srebru, ki ste nama Jih |H»de-rili: Mr. in Mrs, Francetich iz Mnuvilla, N. J., Joseph (iipolh, ar., Mr, in Mra. Joseph Oblak, Mr. in Mrs. Haory Kolar, Mr. in Mrs. Joseph Hkarl, ml., Mlsa Ma ry Hkarl, M iaa Anna Batista, Mr. in Mra. Louia liatijaa, Misa H. Gregorich, Albina ( ipoth, Ho-phia Cipoth, Joseph Cipoth, ml., Mr. Jaeob Turk, Mr. -Frank Hkarl, Mr. In Mra, VValter WaJ-da, Mr. in Mra. Edward lialogh, Mr. in Mra. Joseph Mulars, Mr. in Mrs. Joseph Vankovski, Mr. in Mra. Michael Kallyr Mr. in Mra George Fatula. Mr. In Mra. Ignatius Kilipaki, Mr. in Mra. Andrew Soyka, M iaa Mary Pitula, V i v lan I .a Htarr, Edward Pren-tergaat, Henry Kanja, John Pitula, Joaeph Kuapll, Kdvvard Ho-Uieaki, Kd»ard J Fatula, Charles l<eary, Cornelius liernie In Ha-muel VVhiting. fte enkrat najina Iskrena hvala vsem. Ostaneva Vaša hvaležna prijatelja Agnea in JoNrph 1'a-arlrh. Klizaheth, S J,—(Adv.)
Afilirajle sa Prfevtiol

4 ZAROKA


Spisal Frank Kroti

\ Anita ae je nalahko pozi ba val a v aprematvu svoje tete. Stopali sta po pločniku za pa d nega mesta in opazovali izložbena okna ter mimoidoče ljudi. Bilo je sredi avgusta in narava se je kopala v blagodejni toploti poletnega solnca. Vsa okolica je puhtela radosti., Stene in strehe malih in večjih poslopij so se svetli-• kale v odsevu solnčnih žarkov.
Na Glavni—ulici se je pojavila gruča cow-boyjev, ki ao prihajali v mesto, da naslednji dan nastopijo na svojevrstni igri rodeo. Saj je bilo brezmala vse prebivalstvo mesta na nogah, nestrpno pričakujoč, da ae prične igra Sun Valley Rodeo, pravcati domačinski cirkus zapadnih držav.
Tudi mlada Anita Lovinsen in njena teta Mary Zgadbezer sta se živahno pripravljali, da posetita rodeo. Saj se bodo koaali mladi, krepki fantje za prvenstvo na svojih vrancih jn se pehali za zbeganimi bitki in junci.
Anita je ba* dopolnila enoindvajseto leto. Bila je srednje, vitke postave. Njeni lepi, temni kodri ao se lepo prilegali njenemu ljubkemu obrazu in Se spuščali v valovih po njenem sneženem vratu. Njeno malce ozko čelo, močno zarisane obrvi in dolge trepalnice pa vesele temne oči — vse se je skladak) z njeno ljubko zu-nanjoatjo. Bila je nekoliko zagorelega obraza, pravi tip lepe mlade Mehikanke, Njen primeroma podolgovati nos In njene sočne ustne so dopolnile celotno sliko zale mladenke. Njena zunanjost je izžarevala ljubkost in privlačnost, zato ni čudno, da se je marsikateri moški ozrl za njo. Njene lepo izoblikovane noge, na čijih stopalih so se kazali lepi čeveljčki, so jo sličile mladi srnici, ki s svojo gibčnostjo lahko preskoči širok jarek.-.
7, "No, teta, ali bova šli dol na livado, kjer se bo jutri vršila igra rodeo, ki jo uprizorijo cowboyi V je veselo vprašala Anita svojo teto, ko sta se počasnih korakov sprehajali po pločniku,
"Seveda bova šli," je odvrnila teta. Anito je tetin odgovor tako razveselil, da se je radostno nasmehnila In njene velike oči so žarele hvaležnosti.
Njena teta Mary je bila že poštama devica, aaj je ie prestopila Abrahamova leta, ki ae obhajajo s petdesetletnico. Njena mladost je torej bila že daleč za Hftonom. Bila je izredno viaoke postave in le malo je manjkala, da ni dosegla šest čevljev. Zraven tega pa je bila tenka. kar jo je delalo še daljšo. Imela je kostanjeve lase na gladko počesane, primerne obrvi iu trepalnice, oči pa rjave in nič vabljive. Njen obraz se je skladal z njeno suho postavo: suh-Ijat obraz, majhen nos in brada. Njene dolge roke in dolgi prati so popolnoma pristojali ostalemu ogrodju njenega telesa. Kljub temu Je imela majhna stopala In temu primerne čeveljčke, ki so bili skrbno očiščeni.
Ko je teta zagotovila Anito, da bosta šli pogledat rodeo, Je nečakinja postala tako razigrana, da bi bila skoro veselja zaplesala kar ua pločniku. To Jo je tudi opogumilo, da je teti zastavila nepričakovano vprašanje.
"Tetka, tistega fanta mi boš morala pokazati, o katerem si mi že pripovedovala, da je postaven In da lastuje obsežen renč pri Vls-demu. Kaj ne, da boš?"
Tetini starši so bili prijatelji staršev fanta, o katerem je Aniti teta večkrat govorila. "O, saj resl-lCula sem. da pride na Igro tudi on. Skoro sem ie pozabila nanj. Upam, da pride."
Anita Je žarela veaelja. Čutila Je, da bo srečanje i mladim fantom neka posebnost, saj Ji ga je teta večkrat alikala kot lepega, pridnega in poštenega fanta.
"Veš," je povzpela teta, "preteklo je že deset let, odkar aem ga zadnjič videla. Takrat mu je bilo dvajset let. Že takrat je bil zelo postaven mladenič, aedaj pa je gotovo že lep fant, da malo takih. 2e takrat je imel široka pleča in dokaj visoke postave je bil. Zdel se mi je pravcati hruatrda bi gore premikal."
"Ali, je daleč do njegovega renča?"
"Kakih 80 milj bo."
"To je pač daleč."
"Da, daleč je zlasti zato, ker ao med potjo strmi klanci, nešteti ovinki in.ob dobršnem delu poti ae vije rečica Big Hole River. Ta rečica, žuboreča v presledkih in ob malih vodo-padih, je mestoma dokaj široka in globoka, Čim teče'po dolinah. V celoti sli či bolj gorskemu potoku ko reki. Tisto mestece, kjer živi naš znanec, leži na ravnini in šteje le par sto prebivalcev. Na priileca napravi prijeten vtis. V okolici se razprostirajo travniki in pašniki, okrofc pa se dvigajo viaoke gore s snegom pokrite," Je pojaanil* teta.
"Oj, kako rada bi živela v takem kraju!" je vzkliknila Anita.
"Morda pa boš," jo je nagajivo sunila teta, "kaj se ve kaj še pride."
Anita si je podzavestno želela sestanka s tem neznanim fantom. 6e več, Želela si je, da jo bi vzljubil, saj se je ona že kar na daljavo Zaljubila vanj. Te miali ao jo spravile v srečno razpoloženje, da bi teto najrajši kar objela.
"Kaj pa, če ti se ne bo dopadel in če se bo zaljubil v tebe? To bo razočaranje, ne?"
"Nič se ne boj, teta, Ce je res tak, kakor si mi ga ti opisala, potem je on kakor nalašč zame. Komaj čakam, da bi ga spoznala," se je zaamejala mladenka.
"Poznala sem ga še kot dečka. Takrat je s starši živel v Buttu, kjer je njegov oče rudaril. Potem se je vsa družina preselila na renč. 2e takrat se mi je dopadel. sedaj pa je že mlad mož — cel fant od fare. Se mene zanima, da bi ga spet videla," je malce nerodno In sramežljivo dostavila teta.
"Well, bomo videli, kako se bo ta stvar iztekla. Ti vsekakor misliš, da bi bil primeren zame?"
- "Da, tako je. Že zadnjič, ko sem ga videla pred desetimi leti, je v šali dejal, da mu moram preskrbeti kakšno lepo dekle. No, in sedaj mu bom željo izpolnila, da veš. Ostalo pa je odvisno od tebe," je napol v šali In napol zares zaključila teta.
"Kaj se ve, morda je že oženjen ali pa ima kje že izbrano nevesto."
"Ne, temu ni tako. Lani ml je pisal, da pride v Butte letos In je dostavil, da si namerava poiskati družico, Pripomnil je, naj nikar ne pozabim obljube, da ga seznanim z lepim de-kletom. To obljubo hočem Izpolniti, ostalo, kakor sem ie prej rekla, pa je odvisno od vaju dveh. Njegov oče Je že v letih in onemogel. Caa je torej, da sagospodari njegov sin s svojo mlado nevesto. In baš ti lahko (»ostaneš njegova družica."
"0 tako," se nasmehne Anita, "Ti si torej ie vse dobro preračunala brez krčmarja. tipam, da se stvar uresniči.0 T
Teta ni svoji nečakinji do tega dne povedala vsega. Povedala jI le. da ve za lepega ženina, nI ji pa povedala, da je z njim v pismenih stikih.
Anita je prišla k teti pred dvema letoma. Doma je bilo pretesno vsled Številne druiine.
(Dalje 'prihodnjič)
Mitida in politika
Jtrrl
Jaz sem človek, ki ima po vnem svetu prijatelje in znance. Povsod sem popularen, kar nI čudno, ml Kranjci smo znani do obeh tečajev. Nekoč ao celo tr-dili, da je general Cangkajšek Slovenec, ker ae končuje ua -šek, kakor Podkrajšek ali Zakraj-šek. Torej t eno besedo, povsod sem priljubljen in nihče ne sto-ri ničesar odločilnega, ne da bi vprašal prej mene za sodbo in svet. Sicer nisem Anglež, da bi se vtikal v vsako tujo zadevo, toda če me kdo prosi, mu pač rad napravim ualugo.
Tako me je tudi profesor Ip-ailon iz New Vorka nujno pokli-cal k sebi v važni zadevi. Odzval sem se mu, vesel, da za nekaj časa izignem it meglene ljubljanske atmosfere in z ozkega horizonta men ta' in ljudi. Profesor Je bil vzhičen. ko me je po tako dolgem času spet Videl, lopnil me je po rami. da so m« mi konti aeoedle v telesu, in me porinil v svojo delovno anito Tu ml je ob whl*kyju in viriinki pojasnil, zakaj me je pokla-al
še dolgo tega, kar se je v radiu, čaaopiaju in sploh govorilo, da je v 11 ud so nu pristala raketa z Marsa. Posledice teh govoric gotovo poznaš. Nastala je stra-hov It« panika, posebno VVall-street je bil čisto zmešan, kar na glavo postavljen. Policija pa je splošno zmedo zatrla s tem, da jr proglasila vso stvar za po-tegavščino. Ljudje so re res kmalu pomirili, vendar s tem zadeva še ni končana, ker — je raketa namreč res pristal:« . . ."
Obsedel sem z odprtimi usti. Prav bedasto sem moral gled«ti, profesor se ni mogel nasmejati mojemu obrazu,
"To se čudiš, he. he. pa je le rent Prist«la sta dva prebival* ra z Mar*a, (»d katerih pa se Je ••den ob pristanku ubil. drngega sem |*a proti znatni kavciji rešil iz zapora."
Nepopisno *em bil presenečen nad temi odkritji'. Profemir Ipsi-Ion |w»-je Ael iz »obe in se je ta-koj vrnil s simpatičnim mladim človekom.
* To je moj mladi prijatelj Mitida z Marsa," ga je predstavil. "Čudil se bo* izrednim U-'fntom. ki počivajo v njem Pt>-mtnli, v enem me«eru se Je po-
"Dragi prijatelj." je w»<VI jenoma naučil angleško."
"Nekaj izrednega se je zgodijo Nekaj tako zrednega, da svet Ae fli videl lega . Čudil ne hiš in
Nato *e je obrnil k Marsovem "Dragi Mitida. tole je pa oni čl. nek, ki je zaradi tebe prija-
strmel. Torej, poalušaj me: Ni(drai iz stare Evrope.
imel
Podala sva si roki in na prvi pogled postala prijatelja. Miti-da ae na zunaj ni doati razlikoval od nas Zemljanov, navtno-traj pa, mislim, da je po zna-čajnoati in inteligenci prekašal vae, s cesarji in papeii vred. Do pozne noči smo debatirali in ni-sem se mogel načuditi izredni duševni razvitoati tega bitja. Profesor Ipailon ml Je ves navdušen pomeiitkoval in si mel roke. Ni najmanj ni bil nevošč-IJiv Mitidi za njegovo poznanje metafizike in filocofije sploh. -
Drugi dan mi je profesor dejal: "Prav za prav sem te poklical. ker sam nimam časa, da bi mladega Marsovca uvedel v vse skrivnosti zemlje. Tu sem neobhodno potreben na univerzi in zato te prosim, da prevzameš nato to nalogo in ae t Mitido odpraviš na daljše potovanje, kjer naj se malo razgleda po naših raamerah In ljudeh."
Bil sem navdušen za U predlog,
."Sijajno! Toda kam bova potoval«* Afrika. Azija, Avstra- vse to ne zalefte. se odloči jo
"Kaj še!" me Je zavrnil pro-fe«or "V Kvropo potujeta. Kaj neki ho Mitida hodi) gledat tve-! ri In divjake v Afriko, če Jih Ima v K. v ropi. kolikor Jih hoče? Takoj jutri se lahko odpravita a letalom."
..« Torej v Kvropo. Maki sem bil
razočaran, poleg tega sem razne pomialeke^
"Tam je vendar vojna, saj Imi nevarno potovati z letalom."
"Varnejše še vedno kot z ladjo! Vojne pa se nikar ne boj! Previden bodi, pa se ti ne bo nič Zgodilo. Le pojdi v Evropo! Mitida naj spozna vso pokvarje nost evropske politike."
Pri zadnjih besedah je bil Marsovec stopil v sobo.
"Politika? — Te stvari pa ne poznam. Kaj je to?"
Profesor se je (»odrgnil po nosu.
"Hm, kako ti naj to razložim! Politika? To je menda edina nedefinirana stvar na svetu. Poglej: človek, ki goji politiko, je diplomati, to se pravi, da laže. Na papirju ti potrjuje stvari, ki jih še sam ne verjame in vsi drugi diplomati se delajo, ko da bi tudi oni vse to verjamejo. Prijateljsko se objamejo med seboj, a vendar neprenehoma pazijo, da si ne kažejo hrbta — ne morda iz vljudnosti, ampak zato, ker nikomur ni prijetno, čutiti not med rebri." Mitida je strmel. "Vi zemljani ste čudna bitja. Marsovec ne hI nikogar ubil, sovraštvo je neznana stvar pri nas. Mnogo novih in Čudovitih stvari vidim tu na zemlji." *
Videl jih boš še več, old boy!" je dodal profesor in zaključil debato.
Drugi dan navsezgodaj sva z Mitido brnela proti Evropi. Najprej sva pristala v Londonu. Pokazal sem svojemu novemu prijatelju vae znamenitosti o-gromnega mesta. 7 Videla sva ministre z dežniki in soprogami, aristokratinje, ki so plele nogavice za vojake. Videla sva ženske polke in še mnogo drugih zanimivosti. Šampanjec je tekel vsak dan: enkrat je lady X krstila podmornico, drugič je ady Y otvorila lazaret, nato je spet dama s krznenimi manše-tami in klobukom iz viktorijanske dobe krstila bolniški avtomobil za prevoz ranjencev. Vedno sva videla kaj novega. Nekoč sva se pozno ponoči vračala hotel. Mesto je bilo popolnoma nerazsvetljeno. Ljudje so bili nervozni, tipali so in butali, zmerjali in kltli, da je bilo groza in strah. Bums! Jeklen ste->er se mi ni hotel umakniti in (repka kranjska kletvica se je primešalA tujim. Mitija se je ifudil prenapetosti ljudi. ■J^fekaj leži v zraku," je dejal. "Tako so vsi čudni in no-liene luči ni, ka je to?"
"To je spet politika, dragi moj. Nekateri jo imenuje mirovno. Tema namreč blagodejno vpliva na iivce in jih pomir-a. Tudi za oči je dobro, posebno za one, ki bi rade iz ptlč-e perspektive občudovale lego mesta."
Prižgal sem si cigareto. Se v stem hipu me je nahrulil policaj, ali hočem postati morilec tisoče v ljudi.
Zakaj 7" sem presenečen vprašal.
■ "Damned," je besnel Bobby, "saj vendar ni treba, da tuja etala že od daleč vidijo, kje leži London. Pet funtov globe, prosim, in v.bodoče pazite. Ce ne, vas bomo zaprli kot irskega terorista."
Mrmraje sem plačal. Takoj drugi dan sva zapustila mesto. Mitida me je bil že obupan prosil, naj ga potegnem Iz tega vrtinca konservativnosti. Sedla sva v letalo in krenila proti severovzhodu. Tu sta se dva Mongola obstreljevala. Mitida Je skozi daljnogled opazoval oblačke dima pod nama.
"Kaj je spet to?" Je vprašal.
"To? Oh dragi moj, to je pit vojna, sem vzdihnil.
Vprašujoča me je pogledal s svojimi nedolžnimi očmi.
"Kaj je vojna? Poglej, Mitida : nI lepšega ko sijajna, bleate-ča, urejena vojska. Trobente, bobni, topovi, puške, granate, vse to tvori harmonijo, da človeku nree igra v prsih. Najprej obmetavajo letala sovražno o-»emlje z letaki, potem — t letaki in končno — spet a letaki. Ce
IPHpti
težkim srcem sežejo po bombah, ki spravijo a sveta nekaj tisoč teh nepridipravov, kateri okuia-Jo ta najlepši vaeh planetov. Na-to |»ometejo še puške, granate, plini, zdravniki v lazaretih I. t d. lepo število lopovov pod zemljo. In ko je vse opustošeno, si gospodje, ki ao začeli vojno, sti-
skajo roke. pijejo bratovščino jo na papirju potrde. Potem skličejo komisijo slabih geogra fov in ti premaknejo meje ko figure pri šahu. S tem je zadeva za nekaj časa spravljena sveta."
"In zakaj v.se to?"
Vzdihnil sem. "Vse to za par pedi zemlje, ki je reveži vojak še nikoli v svojem življenju niso videli. Dobili so le povelje, pomoriti kolikor' mogoče mnogo ljudi, ki imajo drugo zastavo in druge uniforme, torej sovražnikov. Ne glej tako, neverni Tomaž, če je čista resnica! Ce u biješ propalico, ki ti je z&pelja zaročenko ali razžalil mater, te roka pravice posadi na električni stol ali obesi ali obglavi, to je končno vseeno. Ti ljudje pa, Mitido, dobe železne križe in zlate medalje, če ubijajo kakor divje zveri, ubijajo vsekogar, ki ga, zadenejo. To je vojna, dragi moj —"
"Ali vedno močnejši napade slabšega?" je ogorčen vprašal Marsovec, r ~ """"
"Ali si že kdaj videl miš, ki
> in j
je ugriznila mačko?" sem odvrnil. "
"Ne," a videl sem Čebelo, ki je napadla medveda."
"Uboga čebela, morala je u mreti za svojo hrabrost. Če pa bi poklicala Vse svoje tovariffjce na pomoč, bi sovražnik gotovo padel. One bi sicer tudi pogi nile, toda svoj namen bi doseg le, ubranile bi svoj zarod. V slogi je moč. Ce bi se vsi Slovani obrnili proti skupnemu sovraž niku, bi bil kmalu pokončan."
"In vi z njim kakor čebele."
"Ne, Mitida, naš sovražnik ima kožo mehko in krhko in naša žela se ne bi odlomila.
Stisnil je pesti. < "Hotel bi pokončati ves vaš trhli planet!" je strastno zaklical.
"Bravo, Mitida! Imaš že tem perament Zemljanov. Sicer se pa nikar ne trudi, saj vidiš, da se polagoma že sami pokonča mo. Za to ti ni treba skrbeti!"
Zdaj sva letela proti jugu. Povsod ista slika: razvaline, grobovi. Tu je maščevalna boginja Nemesis pustošila in pobijala s svojim kijem. Mitida je bil obupan. Rotil me je, naj ga odpeljem stran od krvi in streljanja, ni mogel več gledati teh strahot. Usmeril sem kljun letala proti Parizu. Tu so naju gostoljubno sprejeli in neki bankir, mislim, da je bil precej visoka živina — po njegovih u-šesih sodeč — naju je povabil v svojo palačo.
Drugo jutro je že na vm» zgodaj potrkalo na moja vrata. Vstopil je gospod denarni mag-nat s širokim smehljajem.
"Oprostite, da vas tako zgodaj motim, monsieur. Nekaj visokih političnih osebnosti vas prosi za razgovor."
Najrajši bi ga vrgel skozi o-kno, da bi s svojimi ušesi odjadral naravnost v Jeruzalem.
"Ce želite, jih pokličem takoj. Nič ne de, da ste še v postelji," je trobental. Zehaje sem se pre-tegnil.	.
"Prosim, zbudite mojega pri jatelja!"
Toda Mitida je bil že pokonci. Umit, oblečen, obrit, postaven kot sam Apolon.
Bankir je zavzdihnil:
"Lepo bi vam pristojala uniforma," je rekel Mitidi. Ta ga je pogledal In se zasmejal, da se je krušil omet. Debeluhar je užaljen povesil ušesa in odšel. Cez nekaj časa so vstopili štirje gospodje. Ljubeznivo sem jim ponudil stole. Radoveden sem bil, kaj hočejo pd mene.
"želite, gospoda ?"
"Mi delujemo im mirovno politiko," je spregovoril suhljat možiček.
"Naj počiva v miru. Requies-cat in pace," sem spoštljivo od, vrnil.
"Kdo?" ao vsi štirje začudeno vprašali.
"Kdo neki — angel miru seveda." aem odvrnil.
"Ne bo dolgo počival." se je razvnel suhec. "Kmalu bo vihtel svojo palmo nad osvobojeni-mi narodi. Ali hočete prispevati k obči blaginji človeštva ? K svetovnemu miru?*; se je obrnil k meni.
Obotavljal sem se.
"Nimam ravno preveč denarja"
Med vrati kir»
Oh, posodim vam, mon sieur," je navdušeno vzkliknil. Zamahnil aem ž rOko. Suhec je tytdaljeval:
"Dragi prijatelj, če hočete postati junak, vstopite v mpjo armado. Prihajam kot zastopnik svoje Vkde in nabiram prostovoljce. Ne bo vam žal, monsieur!"
"Ne! Vstopite rajši v našo armado," je zaklical gospod, ki je držal v rokah štajerski klobuk s peresom. Smešna pojava! Ogledal sem si ostala dva. Resno in žalostno atfi me gledala.
"Rad bi vama pomagal, če bi mogel, brata," sem dejal. Tudi Mitidi sta se smilila uboga brezdomca. Ce ga ne bi bil zadržal, bi se takoj prostovoljno javil v vojsko.
V Parizu nisva dolgo ostala. Nadaljevala sva pot proti Svicji. Se prej sva si ogledala Ren: in mejo, kjer se je na Žičnih ovirah sušilo perilo vojakov, ki so medtem pri nabasani pipi in ci-garetcah iz samega dolgega časa kvartali., V Ženevi je vse dišalo od nevtralnosti. Dame so nosile nevtralne barve, nevtralno — velika moda. Ko sva šla mimo palače Društva narodov, sva slišala ogromen ropot.
"Cepci prazno slamo mlatijo," sem razložil svojemu spremljevalcu. V Rimu sva priso-•efcvovala paradi Albancev, nato sem obrnil letalo proti beli Ljubljani. Moj mladi prijatelj se je tu tolikanj dobro počutil, da mi ga je profesor Ipsilon pustil, samo letalo sem mu moral vrniti. VprašaPšem Mitido, kaj mu je tako všeč v Ljubljani.
'Zatemnitve ni "
Ljudje se ne prepir^ 3 nih razcepitev ni Vsi eno, ljubijo se m,*,i
politiko ae ne brigajo." " 11
Sočutno aem ga pogl^. istem trenutku sklenil da^M polnoma izoliram „, J * njim svetom, ker nočem JS spremenil svoje prjja2no ' * nje o mojih someščanih "Aproproa-politika," HH(M .
Jal- "Ali sdaj ve*. ksj ^ Matidu se je nasmehnil "Mislim, da vem. Politika s. neviden fluid, ki loči jn * hlin in se laže ščuva in jateljuje. Politika je cela^ ekstremnih paradoksov."
Po mojem mnenju dobro izrazil.
*e Je |>r«,
Kaj pomeni Vitamin IM u
zdravje	N
Tisdal je v letu 1935 pronaU da več ko polovico jedil v navij ni ameriški dijeti ne vsebui Vitamina B-l. Tomanjkanjeti ga Vitamina v hrani povsod izgubo apetita in prebave, zafc žuje rast in znižuje odporno* Leta 1936 je produciral Willian> Vitamin B-l in ga imenovi Thiamin Chloride. Trinerjen grenko vino je bilo postavljen, na trg pred 50 leti kot želodi* tonika, ki pospešuje apetit ii prebavo. Danes, ker mu je bi dodan Vitamin B-l, je doHegii Trinerjevo grenko vino svoj šek' Novu primes Vitaminu pospešuje apetit in prebavo. Z* h te vaj te od vašega lekarnarji novo, izboljšana Trinerjevi grenko vino z Vitaminom B-l ii ničesar drugega.—(Ad v.)*

AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ZA LETO 1940
vsebuje 11 povestnih spisov in črtic, 3 spise j iz zgodovine naSih organizacij in naselbin, j potopis o Mehiki, 9 razprav, člankov in opisev, 11 iriformativnih spisov, koledarske podatke, ] pesmi, okrog 70 slik in drobiž.
\ Obsega 224 strani in je vezan v platno j
Stane 75c, kar je za slovensko knjigo v takem obsegu in s tako bogato vsebino izredno malo.
Razpošilja ga knjigama
"PR0LETARCA"
i 'K** ^	I
j 2301 So. Lawndale Avenue - Chicago, 111.5
Je a ta I debeli ban-
naročite si dnevnik prosveto
P« sklepu U. redne Unvenelje se lahke naroči n« Hst Proavete In prištele eden. dva. trt. štiri ali pet članov Is ene družine k eni sarrf nlnl. List Proaveta etane sa vse enako, m člane ali «ečlane M« a en« let«« naročnin«. Ker pa člani U plačaj« pri aaeaaient« » tednik, s« jiai t« prišteje k naročnini. T«r«| sedal al esreka, re«. 4» Je liat predrag aa član« SNPJ. Ust Prosveta Je vaša Isalsls« h gotovo le v vsaki draftin! nekdo, kl hi rad čital liat vsak dan. Česa Usta Presveta le: "
Za Zdral. države la Kanade.HM
1 tednik In...... ......4.ft0
t tednika in............ s M
S tednike In............ 2.4»
4	tednike In............ \,f$
5	tednikov In........... n|f
S7.M
ste
39*
ITI
Za Cieer« In Chieago je.
1	tednik In..........
2	tednika ia.........
S tednike la.........
4	tednike la.........
5	tednikov In.......
Z« Evropo je............M M
Ii polnile ap«dn|| kupon, prlloilte potrebno vaoto denarja ali Ma^f Order v piama in ai naročite Proavet«. Hat. ki je vaša laatnlna
l'nja«nilo:—Vnele J kakor hitro kateri teh #lanov preneha hiti Na« SNPJ, ali fe ae preaeli pro? od druiine In ho sahteval asm Bvoj Uit tednik, bode moral tinti član ia dntlčne druiine, kl je tako »kup«« naročena na dnevnik Pronveto, to takoj naznaniti upravnlltvu ll«ta. in nben«*m doplačati doltfrt« vaoto liatu Pro-vnU. Ako tega ne »teri. tedaj mora upravniitvo aniiati datum sa to vaoto naročniku.
PROSVETA, SNPJ, 2i37 S«. Law«dale Ave, Chleagn. I«
Prlloien« prtiljani naročnino a« tlet Pr«nvet« vs««e I......
...............................ČL drnštva it ...
Naal«v ...............................................
I)
I Stavite trd ni k I« ga pripišite h m«|i naro/nini od nle^lb flaa* ■«|e dr«!i«e: '	TL-
^ ••V*.................................O, dr«*tva št
...........................,.....<* drultva šl
.................................fn.	drultva šl.
.........................................ČL	dnrfttrn šl.
Meot«.,.

Mm.
N«v naročnik.
Siar »a
r