xvn. letnik. V Gorici, 'Ji), aprila 190!». 17. številka. Izhaja vsaki Četrtek ol> ‘I. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 1 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K l-50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za (lru^e deželo izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna'* v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. Naročnino in naznanila s p r i! | e m a upravništvo, Gorca Semeniška ulica št. Ki. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Haumgaitl v Korenjski ulici in na Korenjskom bregu (Riva Como) št. I I po 8 vin. Oglasi in poslanico se računljo po potit vrstah in sicei: če se tiska enkrat 11 v, dvakrat 12 v„ trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. 3S><& Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici. Učiteljsko vprašanje. Zelo zanimiv in za naše ljudstvo poučljiv članek je prinesla „Gorica" St. 32, iz katerega je razvidno, kain pridemo z našim gospodarskim stanjem, ako izročimo vodstvo deželne uprave onim možem. ki bi radi splezali po hrbtih našega ljudstva na krmilo in bi, ko bi to dosegli, pozabili na posestnika in kmpta, in služili le tistim, s čigar agitacijo so prišli na krmilo t. j. liberalim učiteljem. Naši čitatelji naj pazljivo 'prečitajo ta članek, ki mora odpreti oči tudi najbolj zaslepljenemu agrarnemu liberalcu. To, kar je v članku navedeno, povejte tudi drugim, da se tako razširijo med ljudstvo oni nameni, katere bi hoteli uresničiti li-ralno-agrarni poslanci v prilog svojim najgorečnejšim zagovornikom in agitatorjem liberalnim učiteljem. članek slove: To vprašanje je uže lepo vrsto let na dnevnem redu, in ker je samo na sebi velike važnosti ne le za učiteljstvo, marveč za celo deželo, je naravno in umljivo, če mu posvetimo tudi mi ono pozornost, ki mu gre. Žal, da sc ne razpravlja šolsko vprašanje po časopisih in shodili glede svojega pravega bistva, glede realnega vspeha in napredka v šoli, marveč jedino le glede na gmotni stan učiteljstva in njega posledice! A za politične časopise in politike je ravno ta stran vprašanja tista, kateri morajo obračati svojo posebno pozornost. — Uže pred kakimi desetimi ali dvanajstimi leti sc je učiteljstvo navalilo na deželne poslance ter zahtevalo od njih, naj jim dovolijo in priborijo vsaj nekatera zboljšanja manjšega pomena. Jedva so to dosegli, predložili so novoizvoljenemu • deželnemu zboru nove zahteve, s katerih izpolnitvijo bi bili tako so vsaj ustno zatrjevali povsem zadovoljni in bi potem na to stran mirovali. Tudi tem željam učiteljstva seje v polni meri zadostilo, za kar se imajo v prvi vrsti zahvaliti naši stranki, posebno pa g. dr. (iregorčič-u. To ostane neovrgljiva resnica, četudi se nekateri listi s svojimi nasprotnimi trditvami na glavo postavijo. A novi šolski zakon je jedva za-dobil Najvišjo odobritev in stopil v veljavo, predložili so zbornici deželnih poslancev nove zahteve, po njihovem mnenju — malenkostne, v resnici pa lake, ki bi obtežile penzijski zalog v tnalih letih tako, da bi moral dež. zbor naložiti doklade na direktne davke v njih pokritje. V zadnjem zasedanju zahtevali so namreč, naj sc zniža službena doba od 40 na .15 let ter naj se všteje stanarina v pokojnino. Deželni zbor, ki se je dal natanko poučiti, kake posledice bi imele te ..malenkostne" za- hteve na deželne finance, je v zadnjem zasedanju odklonil te prošnje rekoč, naj razpravlja in sklepa o njih novi zbor. A to ni še vse. Pri zadnjih volitvah so se učitelji previdno, a zato toliko bolj strastno vrgli v volilni boj in pomagali liberalno-agrarni stranki do zmage. Njihov general se je sam po volitvah pobahal: „No, sedaj pa vidijo klerikalci, kaj zamore učiteljstvo". Ponosni na ta vspeh, povabili so tudi svoje vrstnike s Kranjske v Gorico, kjer so predložili liberalnim in agrarnim poslancem dne 7. septembra 1908 svoj račun v podobi zahteve: „Kot minimalni dohodki za ljudsko učiteljstvo imajo veljati isti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji državni uradniki od XI. do VIII. činov nega reda1', namreč 1900 do 5400 K na leto. To je najmanj, kar zdaj zahtevajo; a v kratkem se razkoračijo najbrže še bolj široko. Kaj pomeni ta najmanj za našega kmeta, to smo v „Gorici“ uže pojasnili, Ako bi država sprejela polovico stroškov za ljudsko učiteljstvo, bi morali plačevati naši trije slov. šolski okraji še najmanj 150 od stolne doklade na vse i z -ravne davke le v pokritje učiteljskih prejemkov: v n a-sprotnem slučaju ako bi država nič ne prevzela pa najmanj 300 od sto. Take so pa zahteve le slovenskih učiteljev, zahteve italijanskih so skromnejše. Zadnji — vsaj treznejši med njimi sprevidevajo sami, da dežela ne more prenašati večjega bremena za ljudsko šolstvo, nego je prenaša uže sedaj. Zato pa bi bili zadovoljni, ako bi sc šolski zakon spremenil v toliko, da bi šel lehko s poltjo plačo v pokoj učitelj, ki je dovršil 60. leto svoje starosti in ima najmanj 35 službenih let. Sami priznavajo jasno in javno, da učitelj nastopi lahko svojo službo z 18. 20. letom in bi prišel v pokoj primerno še mlad, namreč s 53. do 55. letom, ako bi se znižala službena doba na 35 let. A pri tem razpravljanju v Gradišči so si prišli učitelji in učiteljice navskriž. Poslednje zahtevajo jednako-pravnost z učitelji, isto plačo in sploh jednake dohodke in pravice, kar jim pa učitelji odrekajo. Razprava je bila jako živahna, in leteli so različni ..kapellini" in drugi moderni lišp učiteljicam na glavo in trpke resnice učiteljem v hrbet. To nas sicer tnalo briga: pač pa nastane tudi za nas vprašanje, je-li mogoče vstreči željam učiteljic. No. goriško mesto bi jim lehko vstreglo. kajti mestna uprava ima realno tako majhne stroške z ljudskim šolstvom, kakor skoro nobeno drugo glavno mesto v Avstriji; ono dobiva za ljudsko šolo več dohodkov nego ima za njo stroškov. Drugače stoje razmere v Furlaniji, kjer posluje mnogo več učiteljic nego učiteljev, in so doklade za šolstvo še precej visoke (menda 52%.)-To bi pouzročilo temu šolskemu okraju občutnih novih stroškov, ki bi se morali kriti le z dokladami na neposredne davke. Zato smo uverjeni, da ljudski zastopniki iz Furlanije se bodo s finančnih ozirov protivili tej premembi. Za preniembo bi govorilo morda to, da mnoge učiteljice imajo pri pouku in vzgoji boljše uspehe nego marsikateri učitelj, a proti premembi zopet to. da ženska, ki se ne lišpa in ne hodi po plesih, potrebuje za stanovanje, hrano in obleko manj nego učitelj, ki ima rod^fhj. Kar se naših treh slovenskih okrajev tiče. smo prepričani, da govorimo iz dna duše našega ljudstva, ako rečemo: Do tukaj in ne dalje! Na stroške naših kmetov in posestnikov se ne sme dovoliti potom novih postav noben večji izdatek za ljudsko šolstvo, če so zahteve še tako opravičene; kajti n i k d o nima dolžnosti sebe in družino ugonobiti, da drug gosposko živi. Naši okraji ne morejo prenašati niti sedanjih stroškov in pojdejo p o d z I o, a k o bodo okrajni š o 1 s k i s v e t i m n o-ž i I i ljudske šole in šolske razrede, kakor delajo /, a d n j a I e t a. Če hoče vlada učitelje m p omagati, dobro, to n a j s e p o d p i r a; a naše ljudstvo naj s e p u s t i pri mir u. T o stališče bodo in morajo zavzeti poslanci S. I.. S., naj liberalci in agrarci plešejo in kričijo kakor jim drago. Če so učiteljem delili obljtiDe. naj jim plačajo, pa iz svojega žepa, ne iz žepa posestnika in kmeta. Turški sullan odstavljen. Kar je bilo pričakovati, to se je zgodilo v torek popoltidne: Turški suit a n A b d u I II a ni i d j e o d-s t a v I j e n, a n a n j e g o v o m c s t o postavljen n j e g o v. b r a I R ešad, ki si je nadel ime .M e h m e d V. L'že v zadnji številki smo poročali, da so bili Alladoturki siti sedanjega sultana. Vedeli so. kako krivično vlada in kako tiransko neusmiljeno je postopal z vsakim, ki ni trobil v njegov rog. Mladoturkov se je zelo bal. In da se jih je bal. kaže tudi to, da je na njih odločen nastop dovolil ustavo, kateri je bil iz celega srca nasproten, kajti videl je v naprej, da pod ustavnim življenjem ne bo mogoče tako samooblastno prazniti državne blagajne, počenjati stvari, ki ne delajo časti vladarju in da ustavno življenje posveti v temne kote raznih sultanovih mogočnežev, ki so sesali iz ljudstva kri kolikor so mogli. Bal se je, da pride na dan njegovo zlo početje in da Alladoturki pometejo z vsem, kar je gnjilega na sultanovem dvoru. — Časopisi so pisali, da so uže v soboto mladoturške čete blokirale Carigrad in da so tudi s topovi uže streljali proti Carigradu, kajti sultan in njegovi dvorjani se niso hoteli udati, to toliko manj, ker je imel skoro vse carigrajsko vojaštvo sultan na svoji strani. A mladoturška moč je od dne do dne naraščala, dokler niso mladoturške čete udrle v notranjost Carigrada in po malem boju zasedle vse glavne pozicije mesta in se konečno navalile na lldiz Kiosk (sultanova palača). Se v petek, ko je sultan Abdul hamid šel molit v selamlik. ga je množica pozdravljala in mu klicala „Slava“! V torek pa je ravnoista množica klicala istemu sultanu „ Dol i ž njitn!“ Kaka usoda! Sultan tega ni pričakoval. Vsekako značilno je. kako so se Alladoturki pripravljali na odstranitev sultana. Pravijo, da so Turki starokopitni, a pri tem so sc pokazali kakor moderni vitezi. Kdo se ne spominja, kako so vrgli revolucijonarci s prestola srbskega kralja Aleksandra in kraljico Drago! Z umorom in zavratnim naskokom. Angleži so kralju Karolu odsekali glavo itd. A Turki so postopali pri tem vse drugače. Parlament je sklenil, naj se sultana odstavi in deputacija poslancev mu je to sporočila. Turki torej niso zahtevali njegove glave, čeravno so Abdul Hainidova dejanja in grozodejstva to zaslužila. Zanimivo je vedeti tudi, kako seje sultan obnašal, ko so mu zastopniki parlamenta naznanili, da jc odstavljen. V torek jc prišla deputacija k njemu, in eden odposlancev mu je rekel: ..Narod te je odstavil". Sultan je bil pri leh besedah preplašen in se bal za svoje življenje, a eden odposlancev mu je dejal: Osmanski narod je velikodušen, ne bo li storil žalega. Sultan je odgovoril : »Vladal sem 32 let kolikokrat se življenje obljubi, a se potem človek premisli". a eden mu je spet odgovoril: ..Narod le varuje". Koj na to jc zadonel Kil strel iz topov, ki so naznanjali preniembo na prestolu, ljudstvo je pozdravljalo novega sultana Rešada in mu prirerjalo ovacije, ko se je popo-ludne peljal v Stambul. Sicer novi sultan ne bo imel skoro nobene moči in bo imel le naslov vladarja, kajti vladali bodo pravzaprav Alladoturki. Mir se v Carigradu sedaj nc kali. Staro-turki so se poskrili in ljudstvo pričakuje mirnih časov. Sultana so odvedli v Solun. V noči od srede na četrtek in sicer ob II. uri je prišel k sultanu neki general in mu naznanil, da mora zapustiti palačo in se podati koj v Solun. Sultan se je nekaj časa branil in rekel, naj ga pustijo, da umrje tu, kjer se je rodil. Konečno pa sc jc vendarle udal in na tihotna so ga odveli na postajo. Spremljalo ga je par častnikov, 16 orožnikov in 10 njegovih žen. ki so se vlaka vstrašile. kajti njim je železnica neznana, ker žive od mladih let v haremu. Okoli 2. ure po polnoči je vlak odšel proti Solunu. Mla-doturki so ga spravili v Solun vsled tega, da ne bo mogel več spletkariti proti njim. Tak je bil torej konec sultanovega vladanja. Odlpčjjj mu J)odo baje neko palačo, kjer j!)p prežjve) zadnje dneve svojega življenje in se spominjal onih dnij, ko je v polni slavi in časti sedel na prestolu ter z železno, neizprosno roko vladal osmanski narod, ki ga je konečno pahnil s prestola zbok svojih grozodejstev in nepoštenega vladanja. Zadnje vesti pa pravijo, da zbira v Mali Aziji sultanov sin vojsko, ki se bo vojskovala proti Mladoturtom. Čete so razvile zeleno zastavo in pozivajp ljudstvo na sveto vojsko zoper Mladoturke. Politični pregled. Državni zbor. V torek je zopet začel delovati državni zbor. Seja je bila otvorjena okoli 11. ure. Radikalni Čehi so vsprejeli minister-skega predsednika barona Bienertha in ministra za zunanje reči Haerdtla, ko sta vstopila v zbornico s „pfuj '-klici. Zbornični predsednik se je v toplih besedah spominjal umrlega poslanca Kaf-tana. Prečitane so bile došle vloge, med njimi tudi dopis ministerstva za notranje reči, tičoč se aretiranja nekaterih socialnih poslancev na Dunaju o priliki nekih demonstracij, ki se je odstopil imunitetnemu odseku in sicer proti volji socialnih demokratov, ki so zahtevali, da se ta dopis izroči ustavnemu odseku. Pri ti priliki so tudi socialni demokratje zagrozili ministru Haerdtlu. Seja je bila nato za nekaj časa prekinjena in ob 1. uri popoludne zopet otvorjena. Prvi je dobil besedo ministerski predsednik barona Bienerth, ki je imel daljši govor o zunanjem in notranjem političnim položaju. Rekel je, da je bosansko vprašanje rešeno in da se je posrečilo ohraniti mir, na čemur se je zahvaliti miroljubnosti vladarjevi. Povzdigoval je nato na vse pretege odločno in dosledno postopanje ministra za zunanje zadeve barona Aerenthala v tem vprašanju. Pohvalil je Nemčijo, ki je trdno stala ob strani Avstrije ter povdarjal moč in izurjenost naše in nemške armade, ki je iinponirala celi Evropi ter doprinesla dokaz. da je zveza, v kateri se nahaja do sedaj naša država najboljše jamstvo za nadaljno ohranitev miru. Dogodki v Turčiji ne dajejo nobenega povoda za ume-ševanje naše države in je le želja naša. da se Turčija modernizira ter se ojači kot samostojna država. Ministerski predsednik je nato rekel, da Avstrija ne goji do Srbije in Črnogore nikake mržnje, pač pa simpatije ter izrazil nado, da se trgovinska pogodba s Srbijo kmalu ugodno reši četudi ne brez vsakih žrtev za našo državo, koje žrtve nam bodo pa veliko manj škodile, nego nam bi škodovala vojska. Nato je ministerski predsednik konstatiral patrijotizem avstrijskih narodov, ki se je pokazal v najlepši luči v zadnjih kritičnih časih. Državna potreba je, da se v naši državi vgladijo jezikovna nasprotstva. Da je to mogoče, dokazala je sprava med Hrvati in Italijani v Dalmaciji. Zakaj bi se tudi na Češkem ne dosegla laka sprava. Govornik je zavračal očitanje, češ, da je vlada nasprotna Čehom. Ministerski predsednik jc omenjal važno vprašanje zavarovanja za starost in onemoglost ka-kakor tudi zboljšanje gmotnega stanja deželnih financ in obžaluje, da pogajanja o bančnem vprašanju niso doslej dovedla do nikakega rezultata. Konečno izjavi govornik, da so zadnji dogodki dokazali, da je naša monarhija evropska potreba in da je potrebna za vzdrževanje evropskega ravnotežja. V zadnjih 6 mesecih smo vrgli prvi od sebe vso malodušnost. Vlogo države, ki se trudi za cilje drugih, mi odločno odklanjamo. Videli smo, kako malenkostne so notranje težkoče, kadar zadoni klic po branitvi skupnih interesov države. Videli smo. s kako sigurnostjo je dejal naš izborni vojaški apa-rf}f jp s |7 marsikaj počenjali, kar je bilo krivično za goriške Slovence. N. p. v m.! Iz goriške okolice. g Vabilo k prvi veselici, katero priredi lijaški pevski zbor s prijaznim sodelovanjem »K. s. i. d. v Kronbergu" dne 2. maja, na dvorišču gostilničarja g. J. Čubeja na Lijaku ob 4'/2 uri pop. Vspored: 1. D. Jenko: „Lipa", poje domači pevski zbor; 2. Pozdrav; 3. V. Vodopivec: „ Vesela družba", udarja tam. zbor K. s. i. d. Kronberg; 4. I. pl. Zajec: »Davorija", poje mož. zbor K. s. i. d. Kronberg; 5. Žaljivi prizor: »Pri fotografu"; 6. V. Vodopivec: »Čvrsti koraki", poje mož. zbor K. s. i. d. Kronberg; 7. I. pl. Zajec: »Poputnica Nikole Juričiča", poje domači zbor; 8. A. Cohn-bey: »Oceana", udarja tamb. zbor K. s. i. d. Kronberg; 9. F. S. Vilhar: »Slovenac i Hrvat", skupni nastop; 10. Šaloigra: »Krčmar pri zvitem rogu"; 11. Šaljivo srečkanje. Po veselici prosta zabava. Vstopnina 40 h, Sedeži: I. vrsta 60 h, II. vrsta 40 h, III. vrsta 20 h. Srečke po 20 h. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica nedeljo pozneje. K obilni udeležbi vljudno vabi Pevski zbor. g Vabilo k prvi veselici, katero priredi »Marijina družba" v Grgarju v nedeljo dne 2. maja 1909 ob 3. in pol popoludne na vrtu domačega župnišča. Spored: 1.Anton Kosi: »Slovenka sem", dvoglasen ženski zbor. 2. Pozdrav. 3. Anton Kosi: »Venček slovenskih narodnih pesmi", troglasen ženski zbor. 4. Vinko Vodopivec: »Na Skalnici" ali »Začetek božje poti na sv. Gori". Dve sliki. 5. Anton Kosi: „Želja", troglasen zbor. 6. Deklamacija: »Otrok Marijin pred nebeškimi vrati". 7. „Najdena liči", prosto po nemškem J. Štrukelj. Igrokaz v treh dejanjih. 8. Dr. G. Ipavec: „Pre-dica", prizor s petjem. Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 70 vin., stojišča 40 vin. V slučaju slabega vremena se veselica vrši prihodnjo nedeljo. — K obilni vdeležbi vljudno vabi »Marijina družba". g V Podgorl se je imel vršiti minulo nedeljo, kakor smo naznanili, javen shod, katerega so sklicali tamošnji krščanski socialni delavci. A uže naprej se je vedelo, da se ne bo moglo javno zborovati, kajti socialni demokratje so se pripravljali, da tudi brez nobenega povoda shod onemogočijo, kar so tudi storili. Podali so se v ospredje dvorane, na čelu jim dr. Tuma, ki so kakih 20 minut mirno poslušali dr. Kreka, ki je popolnoma stvarno govoril o delavskem starostnem zavarovanju. Ker niso mogli socialni demokratje najti na Krekovem govoru nič kaj takega, ob čemur bi se lahko spodtaknili, se je vzdignil njih vodja dr. Tuma, ki je sedel v ospredju in zapustil dvorano. Ko so videli rdeči sodrugi dr. Tumo, da zapušča dvorano, so jeli še oni odhajati, in med splošnim vriščem in vpitjem, katero so povzročili navzoči liberalci so se odstranili. Povoda niso imeli nobenega za vprizorjeno demonstracijo, a so to storili vsled tega, ker so videli, da se je dr. Tuma odstranil, in to jim je bil migljej shod onemogočiti, kar se jim je tudi posrečilo. Vsi pa se niso odstranili, ostalo jih je v dvorani še nekaj, ki so z žvižganjem in kričanjem preprečili nadaljno zborovanje. Nato so imeli krščanski socialci zaupen shod, enako tudi socialni demokratje. — Pametni možje so obsojali nelep nastop socialcev, posebno ker niso imeli nobenega povoda za demonstracije. Pustiti govoriti so imeli govornika, in ako bi govoril kaj takega, kar bi jim ne bilo po godu, govornika stvarno pobiti. Tukaj se je pokazalo, koliko je. social-cem v družbi z liberalci inari dobra stvar. — Čemu demonstrirati proti onim, ki dobro stvar zagovarjajo in resnico? Ali tem ljudem ne gre za drugo, nego za njih lastne osebe in za njih lastne žepe. Le žalostno je, da je naše ljudstvo še tako nerazsodno, da jim gre na limanice, mesto da bi poslušalo može, ki mu dobro hočejo. K V Dornbergu bo imelo „Slov. kat. izobraževalno društvo" dne 2. maja ob 3. popoldne v občinski dvorani predavanje. Predaval bo k. dr. Anton Brecelj iz (iorice o pojavih raznih bolezni in prvi pomoči ter o marsičem drugem potrebnem. K zanimivemu predavanju so vljudno vabljeni vsi člani in članice društva. Odbor. g Kat. sl. izobr. društvo v Solkanu naznanja, da ne bo predavanja prih. nedeljo vsled nepričakovanih zadržkov. marveč v nedeljo 9. maja. g Vabilo VI. rednemu občnemu zboru „Del. podpornega društva" na Lokvah, ki bo na društveni praznik, dne 2. maja 1909 ob 3. popoldne v uradnici (župnišču.) Dnevni red: 1. Volitev 3 pregledovalcev računa za 1. 1908. 2. Odborovo poročilo. 3. Sklepanje o lem poročilu. 4. Razni predlogi glede udnine, podpore itd. 5. Volitev novega ■odbora (7 odb. in 3 nam.) Lokve, dne 22. aprila 1909. Tajnik: Predsednik: Pr. Kolenc. A. Plesničar, g V Rupl se je vršila v nedeljo veselica tamošnjega na novo ustanovljenega izobraževalnega društva »Danica" ob lepi udeležbi občinstva. Nastopili so mirenski, števerjanski in go-riški telovadci, katerih vseh je bilo do 60. Proste vaje s spremljevanjem godbe so lepo izvršili, enako je skupina telovadcev na drogu in bradlji pokazala .svojo zmožnost. Po telovadbi se je pričel 'izvajati vspored, ki se je izvršil v splošno zadovoljnost. Iz ajdovskega okraja. a V Dobravljah je bil v nedeljo .25. t. m. shod takoimenovane kmetske stranke. Pokazalo se je na tem shodu, -da je ta kmetska stranka, stranka tistih •domišljavih kmetov, ki se pustijo za nos voditi od liberalnih gospodov in učiteljev. Skoraj polovica udeležencev so bili somišljeniki Slov. Lj. Str. Predsednik je bil domačin Breščak. Govoril je •dr. Medvešček menda dr. Frankov kon-•cipist o starostnem zavarovanju, ki je kakor se spodobi liberalcu, slikal predlogo za popolnoma nevsprejemljivo; vr-tojbenski Mrmolja je govoril o vinski krizi in priporočal zadružništvo kot podlago rešitve. V istem smislu je govoril tudi učitelj Mrmolja. Pozabil pa je povedati, da so prijatelji kmeta ne na Ogerskem, ampak v Dobravljah in na Brjah še nedavno fabricirali vino. Rad bi bil govoril tudi Vrčon, prijatelj kmetov, pa le tistih, ki hodijo k njemu v botego po blago za denar in modrost zastonj; pa poznalo se mu je, da je revež bolan, ker mu sili kri v glavo, ker se je prenajedel klerikalcev. Tudi predsednik je govoril za prostovoljno zavarovanje. Tudi vrtojbenski Mrmolja je spoznal. da je na shodu veliko tacih kmetov, ki se ne pustijo imeti za norca od liberalnih in socjjalnodemokraških komedijantov, in je povedal, da tudi on ne nasprotuje predlogi, le spremeniti je treba razne neugodnosti. Naši somišljeniki so ugovarjali hinavskim izvajanjem kmetskih zapeljivcev. Shod je sprejel resolucijo, naj bodo kmetje prosti, da se zavaruje kdor hoče. To se pravi po domače, mi svobodo-miseljeni agrarci, ki imamo kaj cvenka v žepu, ne potrebujemo starostnega zavarovanja; mi pa, ki nič nimamo ampak vse proti zapijemo, ne maramo za zavarovanje, ker bo že „komun“ nas redil; sploh naj nas pišejo v uho vse socijalne postave, ki skrbijo za splošni blagor in 2a prihodnjost, mi hočemo le take postave, ki bodo polnile le naša usta in ji a š e žepe. Iz kanalskega okraja. ki Iz Avč. Naše mlado, a vrlo „Kat. slov. izobraževalno društvo" je priredilo dne IS. aprila t. I. svojo prvo veselico, ki se je vrlo obnesla. Udeležba je bila od vseh strani nepričakovano obilna. Zastopana so bila razna bratska društva: iz Deskel, od Sv. Lucije, iz Poljubinja, iz Podbrda, iz Pod-melca pa je prišel celi pevski zbor, pod vodstvom č. g. kaplana. Veselice se je udeležilo tudi precej duhovnikov, za kar se jim društvo iskreno zahvaljuje. Pevski zbor je izvajal pod vodstvom pevovodje g. Fr. Kovačič vse točke prav dovršeno, tako, da gre njemu in vrlemu zboru vsa čast, posebno če sc pomisli, da sestoji samo iz mladih moči. — Pa tudi igralci in igralke so svojo težko nalogo natančno izvršili. Polivale vreden je tudi predsednik Jos. Breščak, ki je deklamacijo »Kmetski hiši" dobro izvedel. — Zasluga, da so igre tako dobro uspele, gre v prvi vrsti g. T. Seljaku, za kar se mu društvo prav toplo zahvaljuje. Za nameček je pa dodal g. T. Seljak svojega župana, kar je povzročilo veliko smeha. Zahvaliti pa moramo še našega domačina g. Rudolfa Makarovič, ker nam je odstopil gramofon, da je sviral med odmorom in še za veliko drugih darov. Po veselici med prosto zabavo nam je prav lepo zapel društveni pevski zbor iz Podmelca pod spretnim vodstvom g. kaplana mnogo lepili pesmi. Tako deluje naše društvo neutrudljivo in skrbi za pravo izobrazbo in pošteno zabavo. _______ Iz tolminskega okraja. t Volče. — Zadnjo nedeljo smo imeli prav lep popoldan. — Bil je ustanovni občni zbor našega „K. s. izobraževalnega društva". — Prišlo nas je zraven več kot sto. Kaj ne da lepo število 1 Pokazali smo s to veliko udeležbo, da razumemo potrebo izobraževalnega društva. V lepih in navdušenih besedah nas je navduševal gospod profesor dr. Capuder ter nam pokazal velike koristi, katere bomo imeli od društva. Posebno nam je dopadlo, kar nam je pravil o gospodarskem vprašanju, ki se bo v izobraževalnem društvu večkrat razlagalo. Obljubil nam je v imenu „S1. kršč. socijalne zveze v Gorici", da nam bo ta poslala večkrat kakšnega gospoda, ki nam bo o teh in enakih stvareh prišel predavat. — Prav hvaležni bomo zato. — Zelo nam je tudi ugajalo, da nam je g. župnik Miha Kragelj nekaj lepih misli povedal. Lepa mu hvala. Gospoda smo tako veseli — saj je lahko rečemo — naš domačin. Veseli nas zelo, da se mu zdravlje obrača na boljše. Bog mu daj — da bi se popolnoma okrepil. No, z eno besedo — bilo je lepo. Da le nekoliko pokažem navdušenje, ki je vladalo — naj omenim, da je hitro tisti dan 61 udeležnikov plačalo članarino za celo leto naprej. Bog daj, da bi nam izobraževalno društvo prineslo obilno sadu. t Št. Viškagora. Pretekla je triletna županska doba. Za nove volitve pa ni dosedaj ne duha ne sluha žali-bog. M&li Burgarč nam ni še naznanil, da so občinski računi za 1. 1908. razpoloženi občanom na upogled, toliko manj seveda pa imenik za nove volitve. Govorilo se je pred tremi leti, ko je bilo izvoljeno starašinstvo in novi župan, da dobimo dobrega tajnika, da nam ljo uredil županstvo in da bo delal na to, da se reši vprašanje o razdelitvi obč. zemljišča, da bo potem mir v občini. Govorilo se je, da se bodo delale prošnje naj si bode na katerokoli oblast, da se dobi kaj podpore, denimo za vodovod, za ceste itd. Potrebe so pri nas velike, in dalo bi se marsikaj napraviti, a mož nimamo v starešinstvu za to E PA GOBICA. Za poletni čas so ravnokar došle razne v velikanski izberi krasne novosti MODNEGA BIHGfl za ženske in moške obleke, zephyr za bluze in moške srajce, barve so garantirane. V zalogi ima tudi ruroberško in šlezijsko platno, namizne prte, serviete, brisalke, žepne robce, blago za neveste, za hotele in restavracije itd. Vabim vse P. N. odjemalce naj-spoštljivejše v našo trgovino. Prepričali se bodo, da je naša tvrdka PRVA ne le po kakovosti blaga, ampak da smo tudi neprekosljivi kar se tiče dobrega ukusa. Zagotavljam Vas točne in solidne — postrežbe in nizkih cen.--- Zato prosim, da si ogledate našo novo trgovino in zalogo. Z odličnim spoštovanjem udani Teodor Hribar. -Ji sposobnih. Pozivljcmo starešinstvo m j;, župana ter podžupane, da pokažejo svojo previdnost in pridnost tajnikovo Na tihem ste mu dali vse občinske službe, da niti razglasili niste to občin stvu! Pokažite, kaj ste naredili, kaj ste pridobili dobrega za nas v tej dobi Recite z nami, da nič! A ljudstvo dobro ve, da niste naredili nič in zato vas bo posadilo tja, kamor edino spadate! Iz bovškega okraja. b Z Bovškega. V Soči" sc neki tintomaz z Žage zopet zaletava v gosp kurata s Srpenice. Lani ga je dejal v „cajtcngc“ zato, ker ni šel o pravem času previdavat na ..smrt" bolne vdove. (Vdova je še danes živa!) Sedaj pa se ogorčen zgraža, ker je g. kurat odklonil povabilo, naj bi šel po mrliča na njegov dom, in pa ker je na Veliko soboto ..zabavljal" črez hren in jajca! Kako hvaležna snov za v caj-tenge!! Kedor tega gospoda bližje ne pozna, vtegnil bi misliti, da ima opravila z največjim poštenjakom. Pa kako tudi ne? Na „smrt“ bolna vdova nima na celi Žagi nobenega branitelja. On edini se kakor srednjeveški vitez potegne za vbogo. zapuščeno ženo! On je, ki opomni duhovnika v najbolj kršč. ..cajtengah" na njegovo dolžnost. In ta zadnji slučaj! Nikogar ni bilo. ki bi si bil upal posvariti nunca. da ni lepo odklanjati tako laskava vabila, pri kojih se zasluži 10 krone (tu se je poštenjakovič debelo zlagal.) In ko je g. kurat »zabavljal" črez hren in jajca, kedo je dal duška ogorčenju po pravici globoko užaljenih Žagarjev ? On ! Ko so bile županske volitve v Bovcu, ko smo volili državnega in pozneje deželne poslance, kedo je bolj agitiral za edino ..dobre" kandidate kakor on? Da, da! Žagarji bi morali biti ponosni na tako vsestransko delujočega sovaščana! Žalibog. da ga kar nič posebno ne cenijo! Pomislite! Ne volijo ga za župana, da celo v starešinstvo ga nočejo! Kolika nehvaležnost! Kako krivično preziranje ! Ali imate kak vzrok za tako poniževalno postopanje? Ali morebiti sumite, da ni vse v redu pri njem in da bi moral prej lastni prag dobro ozna-žiti, predno se loti tujega!? Iz komenskega okraja. km Smrtna kosa. V četrtek je umrl v Tupelčah na Krasu g. Alojzij Abram v visoki starosti 86 let. Pokojnik je bil več let štanjelski župan, član cestnega odbora za komenski okraj ter ud okrajnega šol. svčta za sežanski okraj. Bil splošno priljubljen in spoštovan pri vseh, ki so ga poznali. Bil je brat pred nekaj leti na Dunaju umrlega senatnega predsednika pri najviš. sodišču Filipa Abram ter pred dvemi leti v (iorici umrlega bivšega deželnega poslanca in odbornika dr. Josipa Abram. Pogreb pokojnika se je vršil v sob. zj. ob 9. uri. Spoštovani družini Abramovi in vsem žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. km Oabrovica. Pri nas so ljudje večinoma pristaši S. L S., kar kažejo s svojim življenjem in obnašanjem. Le to hibo ima naše dobro ljudstvo, da se pusti zavajati od raznih sladkobcsed- ZAHVALA. /n vse izraze sožalja ob bridki izgubi naše nepozabne soproge, matere, sestre, svakinje, tašče in stare matere KATARINE VU6A se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa preč. duhovščini goriški, preč. oo. kapucinom, preč. sestram in gojenkam sirolišča ..Contavallc", slov. dekliški Marijini družbi goriški. društvu „Skalnica“, ki se je udeležilo pogreba z zastavo, in sploh vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili preblago pokojnico k zadnjemu počitku. Bog povrni vsem! V (iorici, dne 27. aprila 1909, Žalujoče družine: VU<5A - BRATUŽ — GOSLAR. nežev, ki obljubujejo vse mogoče in nemogoče reči, da ob času, ko se je treba pokazati javno, je premotijo in caplja za onimi, kateri se po teh ali onih volitvah več ne zmenijo za svoje obljube. Pri nas v Gabrovici je bilo za časa občinskih volitev I. 1905 vse navdušeno za novo starešinstvo in novega župana in zdelo se je, da se bode po Gabrovici cedil med in mleko. A varali smo se! Preteklost nam je to pokazala. Kaj je naredilo dosedanje županstvo nam Občinarjem v korist? Praznih rok stoji pred nami. Nikjer ne vidimo obljub izpolnjenih. Dolžni so nam še vse, kar so nam obljubili! Takih mož pa mi ne maramo več imeti na čelu naše občine. Čas bi uže bil, da bi pometli z onimi, ki imajo polna usta obljub, dejanj pa nič. To se pravi voditi domačine za nos. Domačini, spreglejte ' — Bližajo se občinske volitve ! Ta dan stopite vzajemno na volišče in po svoji vesti volite može, d bodo res skrbeli za naš blagor in gledali za vsestranski povzdig naše občine. Preč osebnostmi! Pred očmi vseh naj bo le to, da krenemo s sedanje brezdelne poti na pot pravega in resničnega napredka in da stari liberalizem vržemo med staro šaro, kamor edino spada! Na noge, domačini! km »Kmečka hranilnica in poso-ilnica, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Pliskovici", vabi k I. rednemu občnemu zboru, kateri bo dne 9. maja t. L ob 4. uri pop. v vikarišču. Dnevni red: 1. ^otrjenje letnega računa, 2. izvolitev načelstva in nadzorstva. Načelstvo. uslužbenci kobilarne iz Lipice, ki so takoj prihiteli na pomoč z brizgalno ; tudi domače ljudstvo si je prizadevalo za omejitev strašnega elementa. Vzrok temu groznemu prizoru je doslej še neznan. Bodi premalo previdnosti, bodi Iahko-miseljnost nesreča je velika, nevarnost je pretila vsem sosedom! — Bdina sreča je bila, da je pihljal lahek vetrič ravno v stran, kjer ni bilo poslopij. Priporočati je pridadetim zavarovalnicam, naj čim hitreje cenijo škodo in izplačajo zavarovane svote. mizarska z sežanskega okraja. s Požar v Lokvi. — Dne 25. t. m. ob 9. uri in pol zvečer je preplašil mirno spavajoče plat zvona. Zdelo se je, da gori cerkveni zvonik, ali čim si prišel v bližino, videl si tri slamnate strehe, ki o gorele, kakor bi jih polil s petrolc-, em. liden posestnikov si ni rešil razun družine in Živine prav ničesar pogorelo mu je vse do tal. Dvema je pogorela rma in skednji s kmetijskim orodjem. Z veliko težavo so ogenj omejili, da sc ni prijel bližnjih poslopij, ki so tesno na kupu. Škode se dosedaj še ni moglo preceniti, pač pa je znano, da so vsi, čeprav ne visoko, vendar pa vsaj zavarovani. Pohvalno so se vedli c. kr. dv. ica ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Z a 1 o g a pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. « & Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelc, Koriti, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne ''rste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, S. Več vrst riža. Miijsveče prve in druge vrste, namreč ob '/> kila in od enega lunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina Iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrsie. jf Ui t & 1 č-' Lekarna 1 Gnstofolulli y Geriči Pr*v« In edine žel. knpljlee | k »aamlio bv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan ._ . . . po jedno žlifiico (Varstvena tn.mk.) popije _ Qkrzpi ielodec, storč, da ngine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvoat). Te kap. Im m ™tn ijice tndi atorč, da človek raje ji I Cena steklenici 60 vin. ^ Spominjajte se ob vsaki priliki »Šolskega doma,, Prodajalna HatoliUhega tisk. drušuta = V Trstu pri veliki pošti — ulica delle Poste št. 9. se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev* rožnih vencev, podob malih in ve-l'kih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d. Ha časa sv. misijona lepe misijonsker podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe Pija x. na platno z lepim okvirjem. Zaloga tiskovin za častite župno urade. Za obilo naročil in obiska od čč.. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem „Katol. tisk. društvo" TRST. A, A A Restavracija „ CENIM" ulica Josipa Verdija 82. Podpisani gostilničar naznanja g. gostom in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi da točim raznovrstna pristna vina, kakor: kraški teran, vipavsko, briško in furlansko vino in Dreti e rjevo pivo po jako nizki ceni. -Kuhinja dobro preskrbljena. Postreže se vsakemu po svoji želji. Cene se zmerne. Kdor pride enkrat, se ne bo kesal, prišel bo še v drugič, potrežba točna in -t---------—^ poštena. ----.-------- Pričakujem obilnega poseta. — Z odličnim spoštovanjem Josip Novič, gostilničar. 0V Va ž n o za °ne ki nosijo klobuke in črevlje. Tvrdka J. MEDVED mm otvori v liiši „Gentralne posojilnice44 velikansko zalogo čevljev in klobukov. Ker založi omenjeno trgovino s popolnoma novim blagom, .razpeča sedanjo zalogo izdatno pod ceno, kakor : Čevlji za ženske se dobe od 4 kron naprej v nioske ,, ,, ,, / ,, ,, 2000 klobukov le dobre kakovosti po kron 1, 2, *3. Kdor zamudi to priliko, sovražnik je svojemu žepu. Priloga „Prim. listu" šl. 17. z dne 29. aprila 1909. Darovi. Jubilejni darovi za „S I o v c n s k o s i r o t i š č e": P. n. (j*;. Klement Dclncri, slikar v (ioriei 5 K, dr. I:r. Žigon 14 K, -j- prelat dr. Jos. Gabrievčič 14 K, mons. Jos Pavletič 14 K, mons. Janez Wo 1 f 14 K mons. Alojzij Tonisig 14 K, Franc Ste pančič, ekonom, 14 K, Andrej Tabaj, katehet, 14 K, f Leopold Pečenko 14 K mons. Fr. Castellitz 14 K. dr. Andre, Pavlica 14 K, Vinko Tomagnin, kurat v p., 10 K, Peter Cotič, črevljarski izvedenec I K 20 v, Ivan Tabaj, kaplan 4 K, Ivan Leban v Podgori 35 v, Ana udova Delkin v Gorici 1 K, Ivan Murovec, Slap ob Idriji 50 v, Dominik Pordon v Gorici 2 K. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Iz cerkljanskega okraja. c Iz Oerkna. Dne 24. t. m. je bila pred tukajšnjim sodiščem glavna razprava o tožbi učitelja Mahniča na Policah proti g. kaplanu Kosu. G. Kos je bil oproščen, učitelj pa obsojen na povračilo vseh stroškov, kateri pa ne bodo ravno majhni, ker sta imela pri obeh razpravah vsaki svojega zagovornika. Razprava je trajala celi dan, do 7. ure zvečer. Bilo je navzočih tudi mnogo radovednih poslušalcev ; razume se, da tudi g. Korbarja ni manjkalo. Govori se, da so do te brezmiselne tožbe pripravili učitelja Mahniča nekateri cerkljanski liberalci, zlasti oni, h kateremu je hodil v Cerkno po pravniške informacije. Zanimivo je, da celo člani njegovega liberalnega društva, niso mogli potrditi besedi, katere je Mahnič očital g. kaplanu v obtožnici. „Vsaka skušnja nekaj košta", pravi pregovor, in Mahniča bode „koštala": ker ne soli, le popra je prinesel mož iz Kopra. Sedaj ima upanje na priziv, katerega je podal. Ce še tam pogori, potem pa za Borštnikom in Hauptmanom. c Kaj delajo liberalci. Na belo nedeljo so imeli ustanovni shod liberalnega političnega društva za cerkljanski okraj. „Soča“ je kar dvakrat priporočila, „naj se vsi somišljeniki gotovo udeležijo zborovanja". Če vsi liberalni somišljeniki obstojijo iz številke 41, potem so že tam. Nič več in nič manj jih ni bilo! K temu številu so že tudi všteta dva učitelja, I uradnik in cel voz Idrijčanov, na čelu znanega Julčeta. Ko je odšel Tinčk iz Čela, kateri je liberalcem ta dan precej mešal štreno, so ostali še pri številki 40. Iz tega se da sklepati, da imata turški sultan Abdul Hamid in pa ccrklj. liberalna stranka enako prihodnjost. Dr. Puc se je kislega obraza peljal nazaj proti (ioriei. Druge nesreče ni bilo. Drobtinice. Kako sultan živi. Znano je, da je sultan bil vedno v strahu za svoje življenje. Čudno je, da ponoči nikdar ne spi, ampak celo noč dela in po dnevi počiva. Vsi prostori, kjer prebiva, morajo biti sijajno razsvitljeni, da ni najmanjše sence, ker se vedno boji atentatov. Vsako jed, vsako pijačo pokusi pred sultanom njegov dvorni služabnik vpričo njega, potem šele sultan uživa. Njemu posebno priljubljena jed so dunajski „salzstangelni“. Ker se pa boji zastrupljanja, je nalašč z Dunaju naročil posebnega peka, ki je na neki bojni ladji strogo nadzorovan pekel te vrste kruh za sultana dan za dnem. Kako mu pa v teh dneh teknejo, ne vemo. Prebivalci mesta New York so leta 1^0,S narasli za en miljon in znaša njih število sedaj 4 in pol miljona. Med njimi je 1,800.000 Nemcev, 1,200.000 Ircev in 750.000 židov. Proračun mestnih letnih stroškov znaša 080 miljonov kron. Gospodarske vesti. Pridelajmo več fižola I Fižol je rastlina, ki je jako bogata na beljakovini in je zato prav tečna. Uživa sc lahko fižolovo sveže stročje z zrnjem vred ali pa samo suho zrnje. Za naše kraje je osobito prvo velike važnosti! Po tem, kako poganja fižol svoje po-ganke razločujemo fižol pietenec in nizki ali grmičast fižol. Na fižolu pletencu se ne razvija stročje naenkrat, marveč polagoma. Zato ga sadimo bolj v vrtovih, kjer zamo-remo stročje po potrebi nabirati. Na sploh se lahko reče, da do-naša pietenec več pridelka, nego nizki fižol, vendar zahteva njegovo obdelovanje več stroškov, ker sc mora deti vsakemu grmu kol, ob katerega se fižol opleta. Za zgodnjo rabo ni pietenec, ker se razvije stročje na njem prepozno. Fižol zahteva globoko prekopano, redilno, na vapnu bogato zemljo, katere pa ne smemo na sveže gnojiti. Ker je fižol proti mrazu jako občutljiv, ne smemo ga saditi prerano. -Navadno se sadi, ko je minila nevarnost glede slane, to je okoli polovice aprila. Lahko se pa sadi potem do meseca avgusta. Po Vipavskem, okoli Gorice in po Brdih bi največ donašal nizki fižol, ki ga sadimo v bolj visoke lege, kamor ne prihaja lahko slana, že začetka aprila. Za tako pridelovanje si moramo odbrati seveda najbolj rane vrste. Po Krasu bi donašal več dohodkov oni fižol, ki daje stročje v avgustu, septembru in oktobru, ker sc stročje ob tem času v Trstu jako drago prodaja. Navadno zadostuje, da sadimo fižol v ta namen koncem junija ali začetka julija potem ko smo poželi žito ali izkopali krompir. Saditi ga moramo v bolj močno zemljo, kjer ne bo trpel radi suše, vendar ne v take lege, kamor prihaja zgodaj slana. Kdor ima blizu mesta zemljišče, ki ne trpi nikdar suše ta zatnore doseči s fižolom pletencem v avgustu mnogo dohodkov. Za kratek čas. Pojasnilo: Sinče: „Oče, zakaj nosiš poleti in po zimi tako debel kožuh?" Oče: „Vidiš sinko, po zimi ga nosim zato, da ne more mraz do mene, poleti pa zato, da ne more vročina do mene". Iz ozirov: Župnik: „Kako to, gospod gozdar, da se vas nikdar ne vidi pri tnaši?“ Gozdar: „Ker ne maram zmanjšati števila vaših poslušalcev!" Župnik: „No, jaz mislim, ako pridete k maši, bo pri maši eden več, se torej število poslušalcev zviša". Gozdar: „A vedite, gospod župnik, ako jaz grem k maši, potem gre gotovo nad 20 kmetov med mašo streljati divjačino v gozd”. T e ž a v n a s I užb a : „Kako opravilo ima pravzaprav vaš ravnatelj ?“ »Vsako jutro pride ob 10. uri v urad, in vpraša, če je kaj došlo". ..Iti ako ni nič došlo?" „Potem gre piti pivo". „ln ako je kaj došlo ?“ »Potem gre vseeno piti pivo". Loterijske Številke 24. aprila, Trst................ 8 26 50 39 35 Line .............. 84 66 22 74 13 flNfl Z.IKHR naslednica G. Lihar V GOBICI - Sunita ulica štev. 10. Velika zaloga pisarniških in šolskih potrebščin. Raznovrsten papir in papirnati izdelk Knjige : molitvene, šolske, vpisovalne itd. Svete podobe. Tiskovine za duhovnije in županije. Tiskanje zasebnih tiskovin: računov, napisov itd. Pergamentna papirja zavianje masla. Svilen papir in peresa za umetne cvetlice Svetilke in okraski za veselice. Velika izbera razgednic. Albumi za razglednice, poezije in slike (fotografije.) Preskrbuje se vezanje knjig ceno dobro in lepo. Dobra poHMŽba, vm* po n zki ceni Svoji k svojim! 'taroznana narodna tvrdka: Anton Iv. Peienho GOltICA, ulica Jos. V,*rdi 26, postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim plvon; „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinsk m pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z domačim pristn m tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske držaje v sodili od 56 lit. naprej franko *oriškn postaja. Cene zmerne. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raitela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovalše nirnberHkega in drobnega bagater tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Ela obuvala za vse letne tast. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Alajboljo oskrbljena zaloga zu kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. IVAN SCHINDLER, Dunaj lll.|i., Erdbergstrasse 12.^ pošilja že veliko let dobre znane Stroje vsake vrste za poljedelstvo. Mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, Škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnici', vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamoreznice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje. sesnlke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne covi, svinčeno cevi. Od sedaj po zopet zdatno znižanih cenah! Ravno tako vse priprave za kletarstvo: nudene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi. gumijeve pioče, s'rnj za točenje piva, Skrinjo za led, st oje za sladoled, pripiavo za izdelovanje sodovke in penečih vin, mline za dišavo, kavo itd. stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, stelierske tehtnice, namizno tehnice, decimalne tclmico; železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje pleskarje itd, Vse a večletnim jamstvo/nl Fa Dajaseiaeji platiMI popjili, tndi na etati! Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno, preknpci in agentje zaželjeni. = Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Piše naj se naravnost Sefeittdler, Dunaj IIl\i Erdbergsirasse št. ij. Prosiva zahtevati listke! 1» k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerojo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Ceno nizke, solidna postrežba! fcuo kl'0110 nagrado izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. I Prosiva zahtevati listke! ►ti o M O ►1 H P o tC H 0 P ° 0 § m 1 p p- o i OB Delavnica cerfeuenifi posod in cerkvenega orodja Fr. Leban Gorica, fiagistratna ulica štev. S. Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico eer-k> enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najniijili cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. | Biano se razpodila franko. © & NOVA TRGOVINA s špecerijskim, kolonijalnim blagom, jestvinami in vsakovrstnimi časovnimi predmeti tvrdke A. & F. ANDERWALD GORICA v hiši sl. ^Centralne posojilnice11, pripororoča se p. n. slavnemu občinstvu in vsim čast. slojem za prav mnogobrojna cenjena naročila. IV Vedno sveže blago, točna postrežba in za vsakogar najskrajnejše cone! "^3 I r* Kinematograf Salon Central. PROGRAM : Vidno od 25. apr. do 1. maja. Slikovita Ankona. — Smolar v društvu. — Tilda krotilka levov. — Na mrzlo postavljen. — Hooh-hji, reka v Indiji. — Salome. — Pes je utekel. — Kaklama za šampanjec. Nepr klicljive znižane cene! Predstave ob delavnikih ob C, 7, in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob ‘,11 uri predp., popoldne ob 2. 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. ♦ ♦ Odlikovana pekarija in sladčičarna | K. Draščik ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ v Gorici na Kornu (v lastni hlil) Izvršuje naročila vnakovrtituesa peciva, torte, kolače za blrmanoe tu poroke, pince Itd. Prodaja različna fin |aina in likerjev na drobno ali v orlg. buteljkah. Priporoča ne hI. občlndtvu. ('ene jako niake. I VIKTOR TOFFOLI ==- DORICA = Velika zaloga olj ki nega olja iz naj- —... ■- ■ ugodnejših krajev ___________ gtf~ Jedilno olje po 96 v. liter Mtllnn fino K 1 -0-4 .Martiglia ... K 1'28 istrsko „ „ 1'20 iJomkw>y . . . „120 Corfu „ „ 1'20 Bari........... 1-40 Puglje „ „ 128 Lueca........... 160 J cm h vinski najhi.ijSe . . . „ 2'— ii Milo in luči. Pripoiočam čč duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10. j SVOJI K SVOJIM!! j iiiiiiMii,iiiini,ut,,1,1 iititiiii,,,Mlin, .ni,,i r, ,i, m : ^ I ° i > i m : gsaliovrstne slamnitte j priporoča ■ gospodom trgovcem in j slavnemu občinstvu j tovarna slamnikov vStobu FRANC CERAR p. Domžale pri Ljubljani. Postrežba t o č n a, cene nizke, na zahtevo cenik poštnine prosto. i Ul I MII I iilVIfOAS N 11* 0 A s Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno delavnico. Izvršujem točm in pošteno po na-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naročila in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster ulica sv. Antona 12, GORICA. 1'opruva in komisijska zalogi dvokoles in Ji-val ii i ti strojev, gramofonov za k o n c e r t c in g o s I i I ti i ter vsakovrstne plošio, zastopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. — Stara dvokolesa so e ni a j 1 i r aj o po ceni z ognjeni pri BAT JE L-u (■OHM A Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. — Novi slo venski ceniki franko. JVadinženir FsaB® C/) kulturni in inženir u Bariči, Via Ponte Isotizo 3Z, sprejme vsakovrstna dela na pr. načrtovanje in izdelovanje cest in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, postavljanje mejnikov, urevanje pritokov in odtokov, napravljanje vodovodov itd. Njegovi načrti rabijo kot priloga prošnjam za vladno podporo. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica Gosposka ulica 1 Raštej 32. haloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in itroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. |1 SllLIEQ]$ = urar c. kr. državne zeležnice = v GORICI, Gosposka ulica št. 52. pr Ul o i- Vabilo k IX. rednemu občnemu zboru „CEJVTKALNE POSOJILNICE« v Gorici, —registrovare zadruge z omejeno zavezo o. ki se bode vršil dne 10. maja t. 1. ob 10. uri predpoludne v poso-^ jilnieni posvetovalnici. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega sklepa 1908, in določba o uporabi dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. G. Sprememba pravil. 7. Poročilo o reviziji. 8. Slučajnosti. Odbor. A 1111111111111111III1111111111111111111111111111IIIIIIIIIII lil Mil III n IIT1IITUIIIII l.l:H>M 111:11:111 ^ ^ Ji er Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga i omejeno zavezo posreduje pri nakupo kietUstih potrebščin in pri prodaji -'V' ^ •'v* iietjjskii pridelkov. ^ ^ Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE ’ v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT. 3?.. ~0G~ ****** Naznanilo. E rijudno naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril E v Gorici — v bližini ^Trgovskega doma* — Tekal. E Josipa Verdija št. 2fi veliko moderno, na novo urejeno j Sf trgovino z urami E žepnimi, stenskimi, budilkami itd., zlatnino in srebr- £ nino, gramofoni in optičnimi predmeti. Istotam izvr- V šujem različna v svojo stroko spadajoča popravila — y z vso natančnostjo za kar jamčim se svojo prakso in i znanjem, ki sem si je pridobil v dobi 17 let. — Slav- E nemu občinstvu zagotavljam torej vedno točno in E solidno postrežbo po zmernih cenah. V nadi, da me poseti sl. občinsto prav mnogo-E brojno, se priporočam ter bilježim z najodličnejšem E spoštovanjem j Aleksander Ambrožič, = urar in trgovec E v Gorici, TekallSče J os. Verdija 2(1. im m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiini iiiiiiiniiiiiiiiii im n ul Hlinili n m mu mn im in^ (HKHJOOOOO 10