i j ske. V Trstu, v tli tek 10. aprila 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX daa »tafcraj. ^Tnpfcl oaf «e poMJa#o jti mm vočajo. Isđajatel] to odgovorni iik tiskarna Edinost Tisk tiskarne BdtaosL ir^šJvZa mesec I' 7.— 3 mesec« L 1®.3Q, pol leta L ».— ta četo teto L Carja troz&mstvo mesečno 5 Hr več. — Telefon vradniftvfl ta uprav« ft. 11-57 EDINOST ftaamane ttevtlfce ▼ Trsta ta okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v itrokosti ene kolon« (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceot osmrtnic«, zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—, oglati denarnih zavodov mm po L X — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančlSka AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave U-57. .„»j*., zgled Nemcev o Poadižju \-mct v Gornjem Poadižju bodo mogli! Kar je potem sledilo, kaže velika ra* iovi zgodovini svojega polit, življenja liko med našim položajem in onim Nem- - cev v Poadižju. Nemudoma so prihiteli na Dn^irrk« Iz-ftTA i bo P1®^ v prvem Jstu eno miliiardo s IVilZVUl ljv/11 llvllv IVI pomočjo mednarodnega posojila v znesku 800 * milijonov in z donosi davka na promet, ka- isati preteklo nedeljo kot časten dan. pjevali so sijajno zmago. Nad 30,000 gla- — več, kot jih je bilo oddanih za našo ( . . - . D - didatsko Usto v Julijski Krajini — so , Toggenburga, da te podprafekt v Bocenu ali za svojo narodno Usto. In to — i naložil, naj se krivci kazmijejo m naj e rojaKi v naši pokrajini* — kljub \ ukrene vse potrebno v zašito volilne svo-/u, da je Nemcev v Poadižju za po- ! bode in osebne vaanaosb volflcevi Obenem - ico manje, nego nas v Julijski Krajini! j pa je prišlo brzojavno sporočilo, da je Kako je to prišlo? Šli so v volilni boj generalni ravnatelj javne varnosti odredu tot politično zrel narod, s pol rti m razume- j potrebno za vzpostavo miru in reda. \ aiij-m potrebe, ki jo nalagajo sedanji i Ta naglica, s katero sta visoka funkci-;■>:. zahtev težkega sedanjega položaja.; jonarja izrekla svoje" obžalovanje radi Sli so v volilni boj rama ob rami, mož pri j onega napada, je kaj poučna. Priča nam-riožu — vsi ene misli in iste vodje. Niso i reč o spoštovanju in respektu napram v ->rsevali drug drugega, si-U liberalec, I nemški narodni manjšini. To pa ravno ali klerikalec — Šli so v boj za pravico in zato, ker vidijo, kako edinstveno je to narodni obstanek svoj. Šli so v boj kot na- nemško ljudstvo, kako zvestoin discipu-rodna enota, kot nemška narodna manj- nirano stoji za svojimi voditelji, ker torej 'ina., kot zvesti sinovi svojega narodsu vedo, da vsako žaljenje, storjeno vcdi-Tako strnjeni v bojno vrsto, kompaktno teljem, občuti ljudstvo kakor da je njemu ilango, so izvojevali sijajen uspeh, so za- storjeno. To tesno razmerje med ljudstvom t Jugoslaviji Vlada za odlaganje skupščinskih se*. - Nov protest opozicij. ^ ^ w _ BEOGRAD, 9. Sinoči se j« vršila važna seja lice kvesta^Prefekt v'^«1» £«»■ Tridentu |a jHrzojavno .obvestil grofa lX da vlada m bo dala ostavk«. Tudi položaj se ne bo skompKciral na ikodo vlade. Zanikajo se vesti o nekaki koncentracijski vladi radikalov z vso opozicijo z Ljubo Jovanovićem na čelu. De m en tirala so so tudi vesti o ostavki vlade. Vlada rešiti položaj na ta način, da odloži sklicanje naslednje seje narodne skupščine do zadnjega momenta. Kadar se določi dnevni red z ratifikacijo dela v verifi-kacijskem odboru, se bo šele videlo, kdaj bo seja skupščine: aH takrvj naslednji dan, ali pa šele po Veliki noči. Vlada s« v nobenem slučaju ne bo pred narodno skupščino pojavili drugače, kakor a kakim ukazom krone v roki, da se seje odlagajo, ali a« skupščina razpusti. Vlada je bolj za odlaganje sej, kakor za razpust skupščine; kajti razpust bi pomenil volitve in teh vlada pred jesenjo ne bi hotela imeti. t eri bo prinesel v drugem in tretjem letu eno milijardo in 200 milijonov, tekom četrtega le*a pa eno milijardo in 750 milijonov. Po mnenju izvedencev bo od petega leta naprej Nemčija lahko plačevala po 2 in pol Reforma srednje Sole na Četioslovaškem Jeziki narodnih manjšin — obvezni predmeti. PRAGA, 9. Posebni odbor naučnega ministrstva, kateri se že več časa bavi z vprašanjem reforme srednje šole, je izdelal končni osnutek za to reformo. Po tem načrtu bo trajal pouk na vseh srednjih šolah 8 let, ampak milijardi mark v zlatu na leto. V naslednjih • tako, da bodo dijaki, ki ne mislijo nadaljevali 1 _ i?L t_ _ _______1.__L i -_— 1 _ __1 ^A.. J 11__- nnl^U 11 Vi t v u' t n n 11I :5ali v svojo zgodovino svoj častni dan. siso pa bili samo na volitvah združena ska bojevnikov. Velikemu dnevu 6. a- m voditelji povečuje neizmerno ugled in avtoriteto teh poslednjih tudi napram vna-njemu svetu! A kako je pri nas vsaj — so se vršile iudi vse njihove volilne da ne govorimo za danes konkretnejše — ave — posebno tudi njih volilni shodi. | v enem delu našega ljudstva?! Žalostno niso govorili o kakih razlikah v poli-1 poglavje je to, o katerem bo treba govo-:m in kulturnem naziranju. Njih misel, ! riti odkrito in brezobzirno? vse njih delo je bilo posvečeno Iskrena in tisočkrat opravičena naša letih bo reparacijska komisija zahtevala od Nemčije vedno višja dodatna plačila, kakor bo to nemško gospodarsko stanje dopustilo. V resnici bodo po predvidevanjih izvedencev ta dodatna plačila lahko dosegla svote po več sto milijonov mark v zlatu razen že omenjenih 2 in pol milijard. Pri tem pa zahtevajo izvedenci, da se — neglede na vojaško zasedbo Porenja in ruhrske kotline — povrne Nemčiji svobodna uprava teh dežel. Pred plebiscitom m Papanastasiou je zadovoljen — Kralj Jurij se poteguje za prestol ATENE, 9. Ministrski predsednik Papanastasiou se je vrnil s potovanja po Pelo-ponezu. Zastopnikom tiska je podal izjave, iz katerih je razvidno, da je dobil na po- Po seji sta konferirala Pašič in skupščinski i tovanju zelo ugoden vtis «Izvedla se je podpredsednik Miljutin Dr ago vić. ki mu je prava revolucija proti srednjeveškim ide-PaSč sporočil, da skupščinske seje še ne bo. jam, ki so tlačile državno življenje«, je Glede na to je jasno, da vesti o seji narodne rekel ministrski predsednik. Papanasta- 1 * t *_ _ 1_* 1_ * «f«*«»€ t r r> rt r /»Lr niC/> politično ili neoporečne resnice, da le zasigu-arodni obstanek daje podlago vsa-stremljenju tudi na kulturnem in larskem polju, in na koncu konca askarskemu in kulturnemu opre jamo uspeh sedanjih volitev z onim v letu 1921, vidimo, da se je števHo naših oddanih glasov izdatno skrčilo; moramo priznati 11 neuspeh. Seveda bi hudo zagrešili, če bi 3 vzroke temu odpadku naših glasov iskali " le nri sebi in med nami samimi. Velik o sc lodušno za isti glavni in vsem skupni ćiniteljev, proti katerim je stalo naše In to njihovo edinstvenost in složno • {ju^tvo iakorekoč z golo roko, posebno je ovenčal sijajen uspeh: pripravili pa tuji ^ strani volilnih komisij, ki niso ;apozantno narodno manifestacijo, ki , bije v nSi^{}1 rakah in v katerih so tuji go-i imponirati tudi nasprotnikom in ki sp0£j^ ^popravljali srečo* kakor so hoteli. a učinkovati tudi na odločilne kroge posekno pa so bile volitve v Istri narav-mhove nadaljnje ukrepe. Zasejali so nost karikatura, volitve, ki niti ne zaslu-vo seme, ki utegne donašati dober jtega iraena< To je dejstvo, ki ga ne . | morejo izpodbiti, tudi ne ublažiti vsa pa-;mci v Poadižju so podali sijajen izgled taievanja in potvarjanja od nasprotne am je — težko in mučno pri srcu. Več | s|^-aili noremo reči, ker je beseda prepuščena j z druf(? Uiani pa si tudi mi ne smein-o 'n vocuiram činiteljem | prikrivati resnice, da v našem taboru ni Pa še dragega, temeljitega pouka nara'^ tako kakor bi m0ral0 biti, pred vsem siou je prepričan, da se bo grški narod izrekel za republiko. Včeraj je ministrski predsednik odpotoval na sever države. Bilo je spet izdano poiuradno poročilo, ki zanika vest, da bi bilo na Grškem proglašeno obsedno stanje. Vlada je proglasila obsedno stanje v Macedoniji, Epiru in skupščine, ki bi se imela vršiti v petek, niso-verodostojne. Vlada je na seji rešila med drugim tudi vprašanje rekvizicijskega žita, ki pride iz Bolgarije. Žito se bo vkrcalo v Varni. En del se bo iztovoril v Solunu in razdelil v Južni Sr-del pa v Dubrovniku. Prvi del dobe na podlagi rekvizicijskih priznanic, _______p* siromašni dalmatinski narod, H koncu je vlada rešila še veČie število resortnili in kreditnih vprašanj. Važno je to, da je vlada sklenila po potrebi razdeliti večjo vsoto izvanrednih proračunskih kreditov za poškodovance po poplavah. BEOGRAD, 9. Na včerajšnji dopoldanski seji opozicije je bilo sklenjeno, da se zapet vloži odločen protest na predsedništvo narodne skupščine proti eventueUii odgoditvi seji Jurijcva poslanica na grški narod narodne skupščine. K predsedniku skupščine * , » - m* _ - • -i Jovanoviću so odšH delegati opozicije gg. Da- Kljub temu, da ,e Metaxas sam izjavil, vidovič, Krasnica, Hohnjec in Voja Lazič ter da je povratek odstavljenega kralja Jurija v imenu vse opozicije zahtevali, da se seja | skoro nemogoč, akotudi bi se grški narod čimprej skliče. Ljuba Jovanovič pa delegacije i z m^Jo večino izrekel za monarhijo, upa ni sprejel, temveč _jo napotil na svojega na- j^j na prestol; sicer bi ne bil izdal po- svojili študijev na visokih šolah, lahko izstopili že po 7. letu s popolno izobrazbo. Do svojega 4. razreda bo tip srednje šole enoten, komaj v 5. razredu se bo srednja šola razdelita v 2 vrsti. V vseh srednjih šolah se mora poučevati razen učnega jezika še jezik kake v državi živeče narodne manjšine. Na šolah, kjer ne velja čehoslovaški jezik kot učni jezik, se mora ta jezik uvrstiti med obligatne predmete. Od tretjega razreda naprej se bo gojila tudi francoščina in angleščina. V zadnjih dveh razredih se bo v vseh šolah predaval še kak drug slovanski jezik. Razen tega normalnega tipa srednje šole se bodo v omejenem številu uvedle srednje Šole še drugih izrazitih Lipov: a) klasični tip, ki se od navadne šole razlikuje v toliko, da se bo na šolah te vrsle bolj gojila latinščina, od četrtega razreda naprej francoščina, a cd petega Ejrseina: M vanski tip srednje šole, kjer bo od 5. razreda naprej prevladovala ruščina, kateri se bo v 7. razredu pridružil še eden dugih slovanskih jezikov. Pva Čehoslovaška ekspedicija na vzhod. PRAGA, 9. Na prizadevanje naučnih in li-nančnih čehoslovaških krogov bo kmalu odpotovala prva čelioslovaška ekspedicija na daljni vzhod. Vodla ekspedicije bo znani češki orijentalist univ. prof. dr. Bedfich Uro-ziry. Hroznv se je proslavil v kulturnem svelu kot auior prve slovnice jezika prastarega naroda Hetikov. Leta 1905. je Hrozn> vodil Traciji, toda obsedno stanje stopi v veljavo ■ j^opavanja v Palestini, a sedanja e.:s -- i i a t - ' '' bo izvršila velika izkopavanja v kraj'.h, sele 14. apnla, t. j. aan po_ plebiscitu.,^ ^ ^ ^ Kr b^aH g Vlada je bila prisiljena to storiti, da tako vanjeIU . francoska vlada obljubila m mogel trditi, da ni vladala svoboda med plebiscitom. Sada po-tzen ilno dajejo izgledi Nemcev v Poadižju. Mi smo sred par dnevi ugotovili, da so se naši msprotoikf v prvi vrsti vrgli z vso srdi-t stjo ravno na slovanska volilna okrožja Julijski Krajini. To našo trditev pod-kreplja dejstvo, da je bil potek volilnega gibanja v nemškem Poadižju vse drugačen, nego pri nas — veliko mirnejši in tudi debate z nasprotniki so se vršile v dostoj-nejši obliki. Kakor posnemljemo iz «Lands-roanna*, se je dogodil en sam res resen in sramoten slučaj. Bivšega poslanca Reut-Nicolussija in bivšega župana bocen-skega dr.a Julija Perathonerja so fašisti v poslopju založbe «Tyrolia*> krvavo pretepli z gorjačami tako hudo, da bo zdravljenje trajalo več tednov in da bi moglo — zlasti za Perathonerja, ki je 75-leten starček — imeti usodne posledice. pa resnice, da se naše ljudstva v nekaterih predelih Julijske Krajine še ne zaveda, kolika nevarnost je v strankarski razcepljenosti za naš obrambni boj, za borbo našo za življenje!! In ravno te volitve so eklatantno pokazale, kako pravilno m resnično presoja položaj naše narodne manjšine dr. Wilfan, ko vedno in vedno naglasa neogibno potrebo enotne politične organizacije za vso Julifsko Krajino, če se hočemo ohraniti. Torej s programom, ki naj mu bo prva in kardinalna točka: delo in boj za narodni obstanek in za narodno življenje. Nemci se zavedajo te potrebe v vseh svojih plasteh, od gospodarske hiše v mestu do najsamotnejše gorske koče. Posnema jmo njih zglede! lud ne volitve | V kraju Tropea je bilo vpisanih 1600 j volilcev, oddanih je bilo 1500 glasov kljub Opozicijonalni listi o novih volilnih me- i temu, da ni šel skoro nikdo volit. Onim, mestnika Miljuiina Drago vica. Jovanović stoji na stališču, da se v sedanji krizi ne udeležuje politike, ker še vedno ni rešeno vprašanje njegove ostavke na predsedništvo skupščine. Skupščinski podpredsednik Dragovič je delegaciji izjavil, da ne mor3 sklicati seje narodne skupščine, ker skupščina ne bt imela kaj de-1 lati. Poročile verifika V.^kega odbora le bilo namreč izročeno šele v petek. To poročilo je Dragovič v soboto takoj oddal v tiskamo. V nedeljo in pondeljek (praznik), se ni delalo. Tiskarna je danes začela delati. Tehnično je nemogoče, da bi poroolo bilo takoj dotiskano. Brž pa, ko se to zgodi, bo podpredsednik pismenim potom sklical skupščinsko sejo. Dotlej pa mora tudi opozicija počakati. Delegati so Še nekaj protestirali « potem so se razšli. Predsednik skupščine Ljuba Jovanovič se je v tej stvari na&proti vašemu dopisniku izjavil tako-le: Glede seje narodne skupščine še ni nič odločenega. Seja se bo pač vršila* ali zahteve opozicije niso upravičene. Vlada nosi odgovornost za svoj« delo in bo postopala tako, kakor se jI bo zdelo najprimerneje. Dopoldne so imeli načelniki opocictjonalne-ga bloka Ljuba Davidovič, dr. Hrasnica, Pre-davec in dr. Maček konferenco, na kateri so obširno razpravljali o merah, ki jih bo ukrenila opozicija, ako vlada odgodi sejo za daljši čas. Razpravljalo se je razen tega o držanju opozicije o priliki pretresa poročila verifikacij-skega odbora v narodni skupščini. todah RIM, 9. Današnji «Mondo» prinaša cele kolone poročil o raznih sleparijah in na-silstvih, ki so se vršila ob priliki volitev. Posebno v Kampaniji. kjer je bila opozicija proti fašizmu zelo močna in kjer je ki so šli volit, so člani komisije vzeli glasovnice ter vpričo njih prečrtali fašistov-ski znak. Iz kraja Terlizzi (Bari) so morali unitarci zbežati v Corato in na polje. Župnik v Conversano je moral izjaviti, predno je stopil v kabino, da bo glasoval za fašiste. Ko je izročil glasovnico pred- takozvana ustavna opo^d^ računala na • ^ { £ tovi, ^ TToU^o^ Z dite^at - š^jUso'val - popolarefnato je „ni- vračale volilce s pripombo, da je razvidno iz volilnega imenika, da so že volili. Tako; čil glasovnico. V drugih volilnih okrožjih Žaključki izvedencev za Ifi—obnovo Nemčije. PARIZ, 9. Davi ob 10. uri so bila izročena reparacijski komisiji poročila izvedencev. Poročilo odbora za ugotovitev višine nemških kapitalov v inozemstva |e kratko in vsebuje načrt za obnovo nemških državnih financ. V razmerju s postopnim višanjem dohodkov Nemčije doseči vedno višja letna plačila na račun vojnih odškodnin in priti do hitrejše mobilizacije večjega dela nemških dolgov: to je cilj, ki so ga izvedenci imeli stalno pred očmi pri svojem delu. V poročilu ni govora o kaki določitvi vojnih reparacij slanice na grški narod Daleč iz Brasovu v Romuniji prihaja obupni Jurijev klic na ' ----j i-: — «« »vATakJ da je Jurij podporo za čehoslovaška dela v mezopoia-miji. angorska vlada pa za izkopavanja v li Aziji. Za to ekspedicijo vlada v vseh čehoslovaških krogih velikansko zanimanje, industrijski in bančni svet je začel veliko finančno ako.iio v prid ekspediciii. katera bo gotovo imela kar najboljši uspeh. iz^uščetuh od španskega direkionja MADRID, 9. Strogi ukrepi proti onim, ki . - - . - . . , . j .■ se udeležili plebiscita za neodvisnost Katalo-grški narod, ki naj ne pozabi, oa je Jurij, ni-e go bm ^azvcijaijcni. y trenotku, ko se ie vladal prežet z ljubeznijo do domovine, j imelo razpisati neke vrste ljudsko glasovanje Kralj Jurij pravi nadalje, da je bil vedno } v pri{j naprtim in njihovim družinam, je direk-proti strankarskim prepirom in da je zve- j torij odredil, da se imajo a- etiranci i? ;vj iti sto čuva! ustavo: toda prišlo je par vroče- začasno na svobodo. Ta ui-uep je n:. -ravil ;j.>-krvnih ča?stnikov, ki so pogazili zakone in j bok vtis in se razlaga na več načinov. Areti- bilo okoli 1000. poroča vseučiliščni prof. Guido Ruggiero, j MILAN, 9, «Avanti!» poroča o slepa-j prvi odbor izvedencev je pod DawesoTim da so ga prijatelji, ko je hotel iti na vo- rijah, ki so se vršile pri volitvah posebno: predsedstvom le določil Utna plačila, ki jih rr^enrto^ i r i_i r__• _ • tt_i__= -\r____bo Nemčiia motfla olačati. iišče v Brusciano (Caserta), opozorili, da so volitve že gotove. A on je šel kljub ►mu na vnlišče in ie tudi tflasoval. Ko so v deželah Lazio in Umbrija. V mnogih b° Nemčija mogla plačati, krajih so šli fašisti z vsakim volilcem vj domgo r»»ve«|a v proračunu. lr^ltinn U V If ra «1 N'nmi I Za ureditev nemScega proračuna zahtevajo . . _ ______________________ ________pa da so že glasovali. Prof. De Ruggiero bi | je zabeleženih le 75 glasov za maksi-bil rad protestiral, a tega ni mogel storiti,, maIiste. ker ni bil zastopnik kake stranke. Kakor, zuačilen - dog^ek, ki se je odigral poroča «Mondo», se je sleparija izvrši a ■ y p -o Mirteto. Predsednik je že za tako-le; občinski uracl je izdal duplikate ključii skrutinij; maksimalisti so na pod-potrdil o vpisu v volilni imenik; s temi,, . skrutinija dosegli 280 glasov. Tedaj duplikati so potem fašisti glasovali mesto i >e nenadoma pianii v voUlno dvorano drugih volilcev. Nekateri izmed njih so se,^^ Cencelli ter z revalvcriem v roki javno bahali, da so glasova l celo štirikrat, . jg^j zastopnike strank petkrat in tudi desetkrat. Ravnotako se^je dvorano. Nato se je " vzrocua nove ____nerede v svojih financah ter iako ne mogla izpolnjevati svojih finančnih obvez z ozirom na reparacije, predvideva poročilo izvedencev neposredno kontrolo zaveznikov nad nemsk-m državnim gospodar- Stroga otsedba v kilevskem procesu radi špijonaže in veleizdaje MOSKVA,.9. Po 18-dnevni razpravi je končal v Kijevu proces proti takozvanemu «deželnemu akcijskemu centru*, organizaciji špijonov in veleizdajnikov. Obsojeni so bili na smrt Čebakov, Jakovrev, Edinov-ski in Vinogradova; na 10 let ječe Oni-čenko Nikolaj, Konstantin Vasilenvia, Ce-ganski, Smirnov in Tolpygo, Ana Kapu-stinskaja je dobila 7 let, Kutsogalov 5 let. Le Jaslovski je bil oproščen. Obsojenci smejo vložiti priziv na kasacijsko sodišče. Med njimi je več univerzitetnih rofesor-jev, za katere so se zavzeli njinovi francoski tovariši in je pred dnevi tudi Poin-care brzojavno prosil Čičerina milosii za te učenjake. Ruski tisk protestira proti temu vmešavanju francoske vlade v notranje ruske zadeve ter očita Poincareju, da hoče s tem podpihovati rusko proiire-volucijo. Sicer pa ni bil noben univerzitetni profesor obsojen na smrt. Poletni čas v Rusiji. MOSKVA, 9. Sovjetska vlada je odredila, da se ima s 1. maja uvesti na vseh ozemljih sovjetske zveze poletni čas. V noči od 30. aprila na 1. maja se bodo ure pomaknile za X uro naprej. ___ BrzevnotaonRe volitve no SoversKe® MONCHEN, 9. Na podlagi do sedaj znanih podatkov o izidu volitev bodo dobili: bavarska ljudska stranka 36 manda- Prislaši aulonomi-najmanj skušali uiti roki pravice ter so se prostovoljno javljali oblastvofn, kakor da bi jim bilo na tem, da bi prišli pred sodišče. ustavo. Kot čuvarju ustave, po volji gr-Irancev je škega naroda, mu vest veleva, da dvigne stičnih organizacij niso niti najodločnejši protest proti kršenju ustave in zahteva pravico do prestola, ki mu je dana po ustavi. «Vsemogočni Bog, — zaključuje spomenico —, ki je že v tolikih preizkušnjah čuval našo domovino, ji bo dal — o tem sem prepričan — boljše dni; kajti Grčija ni nikdar trpela tiranstva in je imela vedno take sinove, da je lahko upala v bodočnost. — Brasovu, 8. aprila 1934 — Jurij*._ zgodilo v Boscotrecase in Boscoreale. Fa šisti so krožili z avtomobili po cestah ter pobirali volilne izkaznice volilcem in nato šli volit sami. V Castellammare di Stabia je predsednik volilne komisije odslovil zastopnike opozicijonalnih strank, ćeš da ni prejel listin o njihovem imenovanju. Iz Tufina poročajo, da je predsednik volilne komisije javil predsedniku priziv-nega sodišča v Napoliju, da se nekateri tinij. Število za maksimaliste sov je nenadoma padlo na 80. Župan odstavljen rada nasilja FIRENZE, 9. Prefekt je odstavil župana v Scarperia, Baroni, častnika državne milice, ker je vodil fašiste, ki so vdrli v katoliški krožek. Samomor profesori* _______ RIM, 8. Predsinočajim si je vzel- življe- gospodje fz Tufina ^zabranili predsedniku, i nje pisatelj in publicist prof. F. Momigiia-podpredsedniku in tajniku, da bi sestavili no s tem, da je skočil z okna na ulico via volilno komisijo. V Eboli (Salernoj je poveljnik kohorte oklofutal zastopnika Co-simo Cataldo. Fašisti so glasovali za mrtve, izseljence in aretirance. Antonio Musa. Profesor je bil star 57 let. Bil je obče priznan veščak v modro slo vju. L. 1913. je kandidiral na socijalistični listi. vojnih odškodnin, ter vrnila ostanek nemški državni zakladnici. Vse to pa se bo dalo doseči le tedaj, ako se bo medtem ustalila tudi nemSka valuta. Radi tega so izvedenci izdelali načrt za ustanovitev mednarodne zlata emisijske banke, ki naj stopi na mesto državne banke, realne banke in industrijske kredit, banka, ki jo bo Schacht ustanovil s posojili« katera ao mu bila dovoljena v Londonu. Letna pUčfla. Dokler sa ne bo začel izvrševati načrt izvedencev, bo Nemčija morala vzdrževati za-, sedbene čete ter skrbeti za izvršitev programa za dajatve v naravi, kakor bo to določila reparacijska komisija. Plačevanje teh raznih stroškov se bo izvršilo tako-le: Nem- »" ' « " J' -- C"> —•--- , , v nemški državni zbor. Volitev se je ude ležilo manj volilcev kakor 1. 1920. Po volitvah v Palatinatu se položaj bavarske ljudske stranke in narodnih socijalistov ne bo bržkone nič izpremenil. Izvoljeni narodni socijalisti so nekdaj pripadali k strankam desnice. Zmaga nemških nacijonalcev v Gornji Avstriji. DUNAJ, 9. Na občinskih volitvah, ki so se izvršila v vseh občinah Gornje Avstrije, so socijalisti zgubili veliko število mandatov in to tudi v pretežno industrijskih središčih. Na njih račun so nacijonalci in narodni socijalisti tem bolje uspeli. aatosKlia ^kiosmica z*daji čudež vojne mornarice LONDON, 9. V Portsiuouth je prispela ameriška ladja • Colorado^, najnovejša oklopnica vojne morarice Zedmjenih držav. Oslalu bo tudi najpopolnejša ladja te vrste do leta 1931., ker ne bodo smele v smislu versailleskc mirovne pogodbe Zedinjene države do tedaj graditi drugih velikih ladij. Colorado* obsega 32.600 ton, je dolga 190 m in široka 40 ter ima na krovu 8 topov po 400 mm, 12 topov po 120 in 4 stolpe ter 8 topov po 75 za obrambo proti letalom. Najzanimevejše na tej ladji je to, da so vse gonilne naprave na krovu električne. Kotli, ki se kurijo na petrolej, proizvajajo energijo za stroje dinamo, ki gonijo vijake 30.000 konjskih sil in 21 vozlov brzine. Električne so gonilne naprave topov in stolpičev in kuhinj; celo krompir sc lupi na elektriko. Italijanski poslanik v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 9. Danes je conte Du-rini izročil poverilna pisma admiralu Horty. _ Turčija proti veronauku CARIGRAD, 8. Danes so turška obla-stva zaprla one inozemske šole, ki se niso hotele pokoriti odredbam naučnega ministra glede odstranitve verskih znak v iz šolskih razredov. Mi izidi volifev v Furlnr.iji in na 135. Videm: unitarci 35, popolati 17, republikanci 6, demokrati 11, Slovani 0, komunisti 7, fašisti 301, maksimalisti 2. 136. Videni: un. 41, pop. 41, rep. 7, dem. 19, SI. 3, kom. 7, fas, 236, maks. 7. 137. Videms un. 84, pop. 39, rep. 12, dem. 19, SI. 1, kom, 24, faš. 273. maks. 14. 138. Videm: un. 61, pop. 33, rep. 7, dem. 15, SI. 1, kom. 34, faš. 203, maks. 29. 139. Videm: un. 48, pop. 26, rep. 11, dem. 16, SI. 1. kom. 18, faš. 239, maks. 25. 140. Videni: un. 48, pop. 24, rep, 11, dem. 17, SI. 1, kom. 15, faš. 245, maks. 8. 141. Videm: un. 44, pop. 32, rep. 4, dem. 15, kom. 24, faš. 208. 142. Videm: un. 68, pop. 47, rep. 5, dem. 12, SI. 1, kom. 37, faš. 201, maks. 30. 143. Videm; un. 39, pop. 37, rep. 5, dem. 16, SI. 1, kom. 7, faš. 210, maks. 13. 144. Videm: un. 77, pop. 21, rep. 11, dem. 21, SI. 1, kom. 30, faš. 188, maks. 19. 145: Videm: un. 60, pop. 40, rep. 4, dem. 16, SI. 1, kom. 17, faš. 245, maks. 22. 146. Vklem: un. 88, pop. 25, rep. 17, dem. 5, SI. 1, kom. 24, faš. 193. maks. 33. 147. Videm: un. 62, pop. 40, rep. 10, dem. 17, SI. 1, kom. 31. faš. 221, maks. 24. 148. Videm: un. 87, pop. 34, rep. 12, dem. 14, kom. 29, faš. 300, maks. 17. 149. Videm: un. 97, pop. 45, rep. 5, dem. kom. 57, fas. 173, maks. 58. 150. Videm: un. 70, pop. 50, rep. 3, dem. & SI- 2, kom. 37, faš. 141, maks. 29. 151. Videm: un- 37, pop. 52, rep- 4, dem. & kora. 27, faš. 162, maks. 20. i 152. Videm: un. 41, pop. 55, rep. 3, dem. K SL I, kotu. 18, faš. 200, maks. 15. 153. Vklem; un. 51, pop. 20, rep. 6, dem. fe; SI. 2, kom. 47, faš. 108, maks. 19. 154. Videm: iro. 82, pop. 35, rep. 4, dem. ŠK Si. 2, kom. 42, faš. 126, maks. 20. i 155. Videm: un. 68, pop. 42, rep. 1, dem. SI. 4, kom. 12, faš. 201, mak«;. 18. 156. Videm: un. 71, pop. 29, rep. 3. dem. 512, Si. 3, kom. 31. faš. 185, maks. 24. i 157. Videra: un. 66, pop. 41, rep. 6, dem. 44. kom. 19. faš. 184, maks. 30. ' 158. Videm: un. 97, pop. 32, rep. 9, dem. 14, SI. 1, kom. 38. faš. 213, maks. 35. * 159. Caiapolormido: un. 14. pop. 51, rep. 3, dem. 3, SI. 2, kom. 23, faš. 114,|nak«. 7. i 160. Campoiormiao: un; 16, pop." 11, rep. dem. 1. SI. 3, kom. 19, faš. 224, maks. 14. 161. Cavpozorraufo: un. 1, pop. 35, rep. •J, dem. 1, kom. 3, faš. 169, maks. 4. f 162. Teieto Umb.; un. 42, pop. 35, rep. 6. dem. 6, SI. 2, kom. 37. faš. 210. maks. 19. 163. Teieto Umb,: un, 38, pop. 42, rep. 8. SI. 1. kom. 32. faš. 114, maks. 21. 164. M^riignacco: un. 21, pop. 13, rep. |1. dem. 4. SI. 2, kom. 8, faš. 339, maks. 5. 165. Martigoacco: un. 25, pop. 13, rep. 2. dem. 1, kom. 12, faš. 214, maks. 10. 166. Mariignacco: un. 43. pop. 40, dem. 3. SI. 1, kom. 8, faš. 161, maks. 4. 167. Mereto ga vrgli na tla, so mu izbili zobe, a v ostalem so ga tako ranili po vsem telesu, da predvideva zdravnik, ki ga je preiskal, da je revež zadobil težke telesne poškodbe. Fašisti so še nadalje hodili po mestu z godbo, streljali ter metali bombe. Fašist Peter Fabiancich od Frana iz Buzeta se je že prej hvalil, da bodo fašisti takoj, ko se konča maša, navalili na nase volilce. Nekega našega volilca sta fašista Ardovi-no Timeos in Ottilio Sabac, ta poslednji je d a car v Buzetu, dotekia kakih 300 korakov pod Buzetom. Navalila sta na našega volilca ter zahtevala od njega, da se mora takoj podati domov. Ko je obrnil fašistom hrbet, je skočil za njim fašist Sabac ter ga udaril po glavi tako, da mu je klobuk padel v blato. Naš voiilec je pobral klobuk ter se mirno okrenil za onimi, ki so morali bežati proti Štrpedu. Fašista sta zahtevala od volilca, da teče, nakar-1 i pa jima je izjavil, da ne more, ker ima t bolne noge. Fašist Sabac $a je nato nasko-! čil, da ga udari s pestmi. Uspelo mu je v J toliko, da mu je ranil s pestjo nos, a da se ni naš voiilec ubranil z rokama, bi ga bil silni udarec gotovo podrl na tla. V tem je Sabac segel v žep po samokres, a ga je voiilec prijel za roko. Med tem je priskočil drugi faSist Timeos ter lopnil našega voliica s samokresovim kopitom po čelu nad očmi. Istodobno pa je tudi ustrelil iz samokresa. Volilna komisija v sekciji 724 — vrhunec nezakonitosti Kar je delala volilna komisija v 724. sekciji, ki je imela sedež v koprski občini, je vrhunec zasmehovanja volilnega zakona, a ne samo to, nego i vrhunec zasmehovanja vsega, kar se naziva zakon. Imamo nešteto volilcev, ki so pod prisego pripravljeni izjaviti, da so glasovali za slovansko kandidatsko listo, a kje so danes njih glasovi? Kje je glasovnica, ki jo je ogorčeni voiilec vrgel na tla in jo pohodil? Predsednik volilne komisije je metal glasovnice mesto v žaro za mizo volilne komisije. Sploh je zahteval od vsakega volilca., da se prej odstrani, nego pa je spustil predsednik glasovnico v Žaro. Za volilcem, ki se je proti temu uprl in počakal, da je predsednik popred spustil glasovnico v žaro, so pohiteli fašisti — s kakim namenom pač lahko vsakdo ve —, in je imel le srečo, da je bila pred volilnim lokalom množica ljudi, med katero se mu je posrečilo se skriti. Fašist Albert Purger iz Bertokov je hodil z voiilci v kabino in tam prečrta val volilcem fašistovski znak. Oni voiilci, ki so se temu uprli, so prejeli drugo glasovnico. Kam pa je izginila ona prva, nihče ne ve. Ta fašist je tudi vea čas gledal v kabino ter dajal predsedniku znamenja, ako je kak voiilec glasoval za lipovo vejico. Predsednik je vrgel glasovnico dvoje naših ljudi v nju navzočnosti za mizo. Nešteto volilcev je moralo izrecno zahtevati od predsednika, da vrže njih glasovnico v žaro. Bili so celo voiilci, ki so ga morali prijeti za roko in ga na ta način prisiliti, da je vršil ono, kar veleva zakon. Nekega vol Oca, katerega je fašist, ki je stal pred kabino, seveda videl, da je glasoval za slovansko narodno stranko, so fašisti v volilnem lokalu pred očmi vse volilne komisije pretepli. Fašisti so prečrtavali enostavno sami volilcem fašistovski znak. Neki voiilec je ogorčen v znak protesta vrgel glasovnico ob tla ter jo pohodil. Fr.šist Ernest Purger se je predstavil volilni komisiji z več volilnimi legitimacijami ter z vsemi glasoval. To je tudi sam drugi dan priznal. Vzorna volilna komisij« ▼ Marezigah Volilna komisija v Marezigah je zahtevala od volilcev, da glasujejo za fašistovsko stranko. Imela je na razpolago jela in vina, s katerim so hoteli napajati volilce. Onim, ki ne znajo pisati, ao jim prečrtavali kar sami znake. Vsi so morali glasovati kar odkrito. Fašisti mečejo bombe ▼ Ferencih V petek, dne 4, t. m. je prišel fašist Patelli, Galante, Milocovich in neki učitelj v Ference v hišo Marka Beakoviča. Tu je navalil Patelli na sina Marka Beakoviča ter ga začel pretepati. Isti trenutek se je vrnil s polja tudi Marko Beakovič. Čim ga je omenjeni Patelli ugledal, je navalil tudi nadenj ter ga začel pretepati po glavi. Nato mu je Patelli zagrozil, da na dan volitev absolutno ne sme ▼ Vižinado, sicer da mu kosti polomi. Marko Beakovič je imel biti zastopnik naše kandidatske liste. Kmalu zatem je eksplodirala pred vrati Pavla Beakoviča bomba. Bomba je prodrla preko vrat v kuhinjo, kjer je obitelj sedela okrog ognjišča, a preko okna, kjer so že spali otroci. Pri zapaljenju bombe so bili prisotni baje tudi karabinerjL Isti dan je obdržaval Patelli v Ferencih sestanek. Šla sta z nekim učiteljem po hišah ter prisiEla ljudi, da so morali iti na ta sestanek. Nekega seljaka so izvlekli iz hiše, a jim je kmalu nado »pet pobegnil. Tedaj so počeli streljati z revolverji za njim. Na sestanku je Patelli zabičeval, da ne sme v nedeljo nihče v Vižinado, kdor ne bo glasoval za fašistovsko stranko. Vižinada" je bila na dan volitev vsa zastražena po fašistih. Nekega volilca sta dva fašista pretepla in ga s samokresom v roki prisilila, da jima izroči volilno legitimacijo. Trojica fašistov, med katerimi prej omenjeni Patelli, fe ustavila nekega 75-letnega starca ter ms s s3o odvzela volilno legitimacijo. Nato ga te Patelli napodil domov in mu dal brco. Isti Patelli je zopet ustavil tudi druge voKke ter začel nekega volilca pretepati, ker mu je ta izjavil, da nima volilne legitimacije pri sebi. Isti Patelli, ki je poročnik milice, je napadel še druga dva volilca. Cesta, ki pelje iz Zudetičev v Vižinado, je bila istotako zasedena. Tu yt fašiat Peter Galante odvzel nekemu našemu vofflcu -volilno legitimacijo in ga pretepel. Fafist Patelli je udaril nekega volilca tako po glavi, da se je zrušil na cesto v otnedlevicL Na cesti, ki vodi proti kolodvoru, so fašisti pognali nazaj v beg preko 100 naših volilcev. Isti dan popoldne sta se pripeljala z bicikli v Ference fašista Giovanni Ivandch in Giuseppe Galante. Prepodila sta • ceste mladeniče, ki so stali na cesti ln se mirno razgovarjali. Fašist Ivandch je pozival svojega druga Galante-a, naj odda par strelov med mladeniče. ZagrozHa sta jim, da bodo polomili huli njim, kakor vsem drugim, kosti, ako se bodo drznili priti ▼ Vižinado. Nekega volilca, ki je glasoval za slovanska narodno stranko, so pretepli Nato so pa še vrgli vanj gnjilo jajce, kričeč mu,, zakaj glasuje za ono, kar smrdi. Tocnejša poročila o nasiljih pred Pore če m Poročali smo že o nasiljih v Poreču. Prejeli smo včeraj še točne jŠa poročila. Pred hišo našega zastopnika je pridrvel kamijon fašistov. Skočili so v hišo ter zagrozili materi, naj gleda, da ne bodo prišli njeni otroci v nedeljo v Poreč, ker sicer da jih ubijejo. Nalepili so tudi na hišo dva fašistovska plakata ter naročili materi, da mora spoštovati te plakate in da jim je zanje osebno odgovorna, ker sicer da bodo zažgali hišo. Že leta 1921. so na hišo očeta, našega zastopnika, navalili, zažgali, streljali v hišo iz pušek, metali vanjo bombe ter uničili vse, kar jim je prišlo pod roke in kar se je le uničiti dalo. Kmalu potem, ko so fašisti odšli, je prišel tudi marešjal kr. karabinerjev ter zagrozil sestri našega zastopnika, da jim bo gorje, ako se bosta oče ali brat predrznila sneti nalepljena dva plakata s svoje hiše. Kakor smo že poročali, so fašisti prišli ponoči pred hišo našega zastopnika ter otvorili pravcati ogenj s salvami v hišo. Krogle so prodrle celo v spalno sobo. Pred hišo so "vrgli bombo, a drugo bombo so vrgli nekoliko dalje od hiše, ko so odhajali. Ob vhodu v Poreč so fašisti čakali naše volilce ter jih pretepali. Okoli vsega mesta je bila pravcata bojna črta. Metali so bombe in streljali iz pušk. Okoli 9, ure zjutraj je prišlo okoli 500 okoličanov, da gredo glasovat. Tedaj so dobili fašisti ojačenja in začeli s pravim peklenskim streljanjem. Pognali so vse ljudi v beg. Govori se tudi o ranjenih, a ta vest ni še potrjena. Vesti nam prihajajo le polagoma, kar priča še bolj, kako so udarili na nas narod. Predsednik volilne komisije v Motovunu meče glasovnice s priveskom (na katerem je številka), v žaro V neki motovunski sekciji je predsednik volilne komisije spuščal v žaro glasovnice, ne da bi poprej odtrgal privesek, na katerem je s številko napisana Številka. S tem je seveda dotični glas uničen. Volilcu, ki je proti takemu početju protestiral, je zagrozil, da naj molči, sicer ga da zapreti. Nekega našega volilca je fašist prijel ter ga med streljanjem iz samokresa odvedel iz mesta. Volilcu pa se je posrečilo ubežati. Drugemu volilcu je neki fašist iztrga! s silo volilno legitimacijo. Nato ga je še navrh vsega napadla večja skupina fašistov, ki so ga do dobra pretepli. Sodnik Cecoli, ki je bil oblečen v fašistovsko uniformo, je prijel nekega našega volilca ter ga dal aretirati po občinskem panduru. Odvedla sta ga v fašistovsko kavarno, kjer ga je sodnik najprej ozmerjal, a nato ga je izročil dvema fašistoma, ki sta ga pospremila iz mesta ob streljanju iz samokresa. Po došlih nam poročilih se je udeležilo volitev v Motovunu najmanj 90% naših volilcev in računa se s sigurnostjo, da je bilo oddanih za našo stranko preko 800 glasov. V naši sekciji v višnjanski občini zavlačuje komisija volilne operacije — Občinski gozdar gleda volilce v kabini V tej sekciji je komisija tako zavlačevala voliinp operacije in čine, da ni glasovalo na uro niti 10 volilcev. Glasovanje se tu ni vršilo tajno, ker so gotove osebe opazovale vse volilce v kabini. Med temi «postavneži» se je posebno odlikoval občinski gozdar. Toli v motovunskih sekcijah, kolikor v onih v Vižinadi in Višnjami niso hotele volilne komisije sprejeti zastopnikov nase kandidatske liste. Isto se nam javlja z malo izjemo iiz vseh občin po Istri. Objavili smo deloma na kratko poročila, ki so nam prispela iz Istre tekom včerajšnjega dne. Opozarjamo pa čitatelje in javnost, da je to le majhen del poročil, ki jih že imamo, a da so ta poročila le iz neznatnega dela Istre. Ogromni del nam še ni mogel poročati, a so temu kriva predvsem komunikacijska sredstva, kakor tudi Žalost in ogorčenje naših poročevalcev nad tem, kar se je dogodilo. (Iz poročila iz Boljuna nam je žal izpadlo po pomoti nekaj vrst. Tozadevno poročilo se ima še izpolniti tako-Ie: Zastopnika naše kandidatske liste predsednik najprej ni hotel sprejeti, češ da nima imenovanja od strani prizivnega dvora. Na odločni protest našega zastopnika pa je vendarle začel iskati med spisi in glej: posrečilo se mu je najti imenovanje naših zastopnikov!) RusKo-rormsK! spor Konferenca predstavnikov Rusije in Rumunije se je razbila in rusko-rumunski spor je izzval novo napetost na bližnjem vzhodu. Rusko-rumunski spor je tudi dedščina svetovne vojne. Dvoje vprašanj bi bila imela rešiti konferenca: vprašanje Besa-rabije, ki je torej teritorialnega značaja in vprašanje rumunskega zlata, ki je bilo od- rljano v Rusijo o priliki nemške invazije 1917. Besarabija je plodovita dežela, ki leži med donavskim izlivom, Prutom na eni strani in Dnjestrom na drugi. Ta dežela je od nekdaj slovela kot ukrajinska žitnica, je precej gosto naseljena in je tudi v stra-tegičnem pogledu precej važna, ker posest te zemlje pomeni posest donavskega izliva. Besarabija je bila nekoč del nekdanje moldavske kneževine, ki je 1. 1812. pripadla Rusiji. Na svojem pohodu v Evropo so Turki tudi dežele današnje Rumunije zasedli in postali tako mejaši Rusije. V dolgotrajnih bojih med Rusijo in Turčijo je poslednja zaporedoma izgubljala razne pokrajine. Ena med prvimi je bila, kakor rečeno, Besarabija. Po krimski vojni je Rusija začasno zopet izgubila Besarabijo, toda L 1878. je zopet portala ruska pokrajina in je kot taka ostala do oktobrske revolucije L 1911, Zanimiv je način, kako si ie Rumunija prilastila to bogato deželo, vkljub temu je bila zaveznica Rusije, ki *e> je boril« tudi za romunsko zmago. Boljčeviška revolucija je proglasila pravo samoodločb« narodov. Ruske obrobne države so znal« naglo izkoristiti to geslo. V Besarabiji, td pa po jeziku in duhu prebivalstva spad« k Ukrajini, je bilo gibanje po odcepitvi oj matere Rusije umetno vprizorjeno, deloma po rum unski agitaciji, deloma s pomočjo besarabskih Rusov, ki so se bali boljševi-ške poplave. Tudi v Besarabiji so mužiki vstajali m zahtevali zemljo od graščakov, tedaj pa so ti posestniki kakor tudi meščanstvo rajši sprejeli rumunsko zaščito, kakor pa. da bi bili postali žrtve boljševizma. Zatorej ie besarabska elita z navdušenjem sprejela 11. januarja 1918, rumunsko vojsko, ki e zasedla Besarabijo pod vodstvom gene* rala Brosleanu. Besarabijo so proglasili za avtonomno «Moldavsko republiko že p prej domači oblastniki in ustanovili tudi narodni svet. Po rumunski zasedbi je ta narodni svet še deloval, toda delati je moral tako, kakor je zahtevala Rumurija. Z raznimi zvijačami in nasilji je torej Ru-munija prisilila ta narodni svet. da se ie izrekel za priključitev k Rumuniji. Runiu-nija je torej Besarabijo kratkomnlo anektirala po pariškem sporazumu od 28. okt. 1920., s katerim so Italija, Francija, A gleška in Japonska priznale Be«arabi-o Rumuniji, Baš te dni je Francija ratificirala ta sporazum in slišali smo, kako ostro noto je poslal ČiČerin francoski vladi zaradi te ratifikacije. Ruska sovjetska vlada ni nikoli priznala te aneksije in kakor vse kaže ne bo zlcj prišlo do sporazuma med Rumunj jo in Ri-sijo v tem vprašanju. Rusija ima tehtne razloge, s katerimi pobija rumunsko stališče. Prvič se morejo Rusi sklicevati na ljudsko štetje, Id ga je carska Rusija izvedla I. 1897. Po tej statistiki je znašalo rusko prebivalstvo 52.4°^, a ostali del so tvorili Rumuni, Judje, Bolgari, Turki, Poljaki in Nemci, torej taka mešanica, da s: Rumuni zares ne morejo smatrati za jedro, ne glede na to, da je bila Besarabija pod ruskim vplivom celih sto let in da je pismeno prebivalstvo preželo z rusko kulturo in ruskim duhom. Kmetje pa so itak na strani Rusije že zaradi tlake, ki jo morajo dajati svojim graščakom, medtem ko so si mužiki v Rusiji gospodovo zemljo porazdelili, Rumuni so sicer izvedli novo ljudsko štetje in so kajpak našteli 63.9% Rurr.u-nov, seveda ne morejo nikogar prepričati o resničnosti tega števila. Rusija očita Rumuniji potvorbo resničnosti, nasilno postopanje z omenjenim mol-davskim narodnim svetom. Poleg tega j€ Rumunija prekršila pogodbo, ki je obstojala med carskim režimom in zavezniki. Rumunija je bila zaveznica Rusije -v sve-', tovni vojni, pa je z aneksijo Besarabije samovoljno prekršila vse vezi z Rusijo. Ko so se sklepale razne mirovne pogodbe, niso zavezniki poklicali Rusije in Rusiia torej ne mere priznati teh mirovnih pogodb, priznati ne more posebno aneksije Besarabije po Rumuniji. To so pač zelo tehtni razlogi, s katerimi skuša Rusija pred svetom branJli svoje stališče. Nikdar ni hotela sovjetska vlada priznati Besarabijo Rumuniji. In če se jc v časih kritičnega položaja upirala ropu Besarabije, zato si moremo misliti, da bo sedaj še trdneje nastopala za svoje pravo. Danes je položaj sovjetske Rusije precej drugačen kakor pa v onih letih, ko si jc smel vsak cigan odtrgati kos ruske zemlje. Bili so časi, ko bi bila sovjetska vlada z veseljem sprejela pripoznanje rumunske vlade. Tedaj bi bila vsled razmer prisiljena tudi marsikaj žrtvovali, toda dane^ je stvar drugačna. Skoraj vse velesile so Rusijo priznale in brez Rumunije more Rusija še dolgo prestati. Rumunija jc zamudila ugodno priliko, ki se nikoli več ne povrne. Z utrditvijo ruske sovjetske vlade nastopa Rusija svoj pohod na zapad. Ogromne gospodarske sile ruske države potrebujejo nujno odduška. Obrobne baltiške države so začasno zaprle Rusiji izhod na zapadna morja. Isto bi hotela Rumunija pod vplivom Angleške in Francoske napraviti na Črnem morju. Sedanji ruski oblastniki pa se dobro zavedajo važnosti morja m voda, zato ne bodo več popuščali; v odporu moskovske vlade pro*i grabežljivosti rumunske sosede se vidi, tudi komunistična Rusiia ne more povsem zatajiti oporoko Petra Velkega. Drugo vprašanje je denarno. Rumuni trde, da znaša vrednost zlata in zlate ;a denarja, ki so ga zaupali Rusiji za ča-^a nemške invazije, kakih 6 miljard zlali i frankov. Torej gre zares za velikansko bogastvo, če odgovarjajo te številke resnici, kar pa je malo verjetno. Ta vsota je bržkone precej pretirana. Sicer pa se Rusija ne brani vrniti tega denarja Rumuniji toda zato zahteva izpraznitev Besarabije. Nekateri hudobneži sicer dvomijo, dali ima Rusija še oni denar in domneva se, da ga je požrla revolucija in *slabo gospodarstvo* sovjetov. To pa so samo tenden-cijozna natolcevanja in Rusija že toliko premore, da si upa plačati Rumuniji, kar ji dolguje ne glede na svoje «slabo gospodarstvo«. Pogajanja med Rusijo in Rumuni jo bi morala likvidirati del povojne zapuičine. Med raznimi nadlogami, ki tarejo povojno Evropo, zavzema tudi ta spor važno vlogo. Od njegove ugodne rešitve je v marsičem odvisen mir na vzhodu Evrope, posebno tudi na Balkanu. Čim manj spornih točk med mejaši kjerkoli, tem man) možnosti do spopadov, tem večji občutek politične stalnosti. To pa je pogoj za celi-tev ran, ki jih je usekala vojna evropskemu prebivalstvu. Rumunija se je preveč okoristila z zmago zaveznikov. Okoristiti se hoče na ra- čun Rusije. Izrabila je čas, ko je bila Rusija obnemogla, in ji ugrabila cvetočo deželo. Ali naj zaradi te dežele Rumunija za. vedno zapravi rusko prijateljstvo? Sovražen sosed je vedno neprijeten. Če pa je tak sosed poleg tega še tako neprimerno močnejši kakor je Rusija napram Rumuniji, tedaj 6e mora taka soseščina skrajno neprijetno občutiti. V veliko večjem interesu Rumunije je, da pride do zares prijateljskega sporazuma z veliko Rusijo. Za otroka je jasno, da se stomiijonski narod ne bo pustil opehariti po imperialističnih kapricah rumunske žlahte, zakaj tudi današnja napihnjena Rumunija je še vedno premajhna napram Rusiji. Dognana stvar jc, da se jc od nekdaj vršil t>oj med plemeni narodi in državami za zemeljsko posest. Resnica je, da je vojna tako stara, ienkor je stara človeška družba. Od pomtiveka hc bila vojna obrambno aH napadalno sredstvo, je imelo odločati o pripadnosti kakega ©zemlja, Y naših modernejših Časih se more vneti vojna tud iz takozvanih gospodarskih vzrokov, i")ve vojujoči se stranki zasledujeta gospodarske smotre, pri čemer stopajo teritorijalna nih vozov. Francozi hočejo ustvariti ž njimi]bil tedaj pravosodni minister. Ni dvoma,: je organiziral Jurovskij s petimi Letonci nekakšno »mehanično vojsko®, infanterije. Za- da je bil ta ukrep potreben za zaščito in dvema čekisioma. Namestnik Jurovske-kaj oni modrujejo takole: Če bodo v eni pri- j carja proti skrajnežem, kajti tudi med čast-! ga podporočnik Medvjedjev, ki je sodelo-hodnjih vojn sovražniki poslali naprej oklopne j „i^i, jjm je bila poverjena straža carske ! val pri pokolju in ki je bil pozneje vjet vozove, kaj naj počne v tem boju pehota 7 j^^ine je vladal zelo slab duh. Nekega od Kolčakcvih čet, je podal v svoji izpo-—« stavit, šumet tanke. ^ ^ ^^ ^ r0]^0 nekemu častili-1 vedi natančen popis tega groznega deja- ku. Ta poslednji pa je ni hotel sprejeti, i nja. Med drugim je povedal, da so dobili "7^1__i___i__l«trn r1r!i rf! nrJJniolJ?«* />' ? r* mil na C O Njim nasproti je treba postaviti zopet tanke, zato pa morajo ti imeti popolno neodvisnost. Začetni napori in stroški bodo kajpak ogromni. Toda ko bo nova armada strojev dovršena, tedaj bo njeno vzdrževanje veliko cenejše od sedanje armade, ki sestoji iz človeškega materijala, cenejša, pa tudi veliko nmč-nejša. Treba bo tudi napraviti več različnih tipov oklopnih vozov. Prvič bomo imeli tip težkega in razmeroma počasnega oklopnega voza, ki bo nadomestoval pehoto. Drugi tip bi bil oklopni voz s poljskim topom, ki bi nadomestoval sedanjo artiljerijo, katero vlačijo konji. Tretji tip: lahek in hiter oborožen voz, ki bo nadomestoval konjico. Četrti tip pa bi bil takozvani izvidni voz lahko oborožen majhen in hiter z brzostrelnim topom. Njenova naloga bo: izvidna služba in uničevanje sovražnih naprav. Peti tip transportni voz za cestno in prekocestno vožnjo. Ta bi prevažal vojaške potrebščine. Moštvo na nogah, to je tisti del, ki je v današnjih armadah najštevilnejši, bi se silno skrčilo, ker bi prišlo v poštev samo na takem ozemlju, kjer ne bi mogli vozovi operirati, t. j. v močvirjih, po hribovju in v gozdovih. V prihodnjih vojnah bo igral veliko vlogo človeški um, ki ima brez dvoma veliko večjo «Žakaj postopate tako, dragi prijatelj?» člani carske družine nešteto ran, jeti. Danes vam pa jaz ne dam svoje.* vprašanja na drugo mesto. V bistvu pa je stvar _ . _ ista, zakaj gre za to, da zmagovalec odvzame ustvarjalno silo od telesa, ki se more nadome- premagancu denar (premično blago) ali zemljo stiti s strojem. Že zadnja vojna je bila drugač- i. T . ' - t___• . - . - >. - r* ___ _ J . .. ■ ti. + — t~ i« n vfrt- ali oboje in si ga torej zasužnji. Poskusi raznih človekoljubov in pacifistov preprečiti oborožene spopade vsaj med tako-zvanimi civiliziranimi narodi, so se popolnoma ponesrečili. Tudi dobri Wi!son je nameraval i ustanovitvijo ^Društva narodov» ustvariti splošen lek proti vojni, pa s kakšnim uspehom, smo imeli že priliko opazovati. na od prejšnjih, ker sta se železnica in avto mobil tako silno razširila. Jasno je, da bosta oklopni voz in stroj, ki se bosta premikala po kateremkoli ozemlju, še veliko bolj vplivala na izpremembo vojevanja. V prihodnjih vojnah bo zmagal oni, ki bo imel boljše stroje in boljše strojevodje. Oklop je za sedaj premagal projektile. Iz tega se more sklepati, da se bo pri- a skim ___. , __ . . _ _ . nočemo razglabljati. Podčrtajmo le dej- S sednik osrednjega stvo, da se v postopanju tega častnika ne- j Moskvi, kako zrcali zadržanje vsega ruskega na- 7r"1'": : roda v prvih hipih revolucije napram svojemu bivšemu carju. m Dne 14. avgusta 1917. je bila carska družina premeščena iz Carskega sela v Tobolsk v Sibirijo. Kerenskij je utemelje-,---- - - , Đ — ir - r- val tudi ta ukrep z obziri na varnost ovira za njihotvo nadvlado v Rusip. \ juliju carjeve osebe in njegove družine. Neki X 1918. pa so imele vojaške operacije v Maslovskij je bil namreč dobil od petro- J Sibinp veliKo važnost, a na drugi stram grajskega sovjeta nalog, naj ugrabi'car ja,: se interesi boljše viko v niso vec ujemah K ' * L „ trA™™ P^rnnavlnvc.lc I z interesi Nemcev. Vsled tega so boljseviki Zakaj je bilo torej sklenjeno, da se ima car umoriti? G. Sokolov trdi, da je bila žaloigra v Jekaterinenburgu posledica boljševiško-nemškega sporazuma. Nemci so hoteli najprej odvrti carja iz Rusije, ker je bila njegova prisotnost v Sibiriji da ga zaprejo v trdnjavo Petropavlovsk. z interesi _ Začasna vlada je mislila, da bo carska zadržali carja v Jekaterinenburgui Ravno družina v Tobolsku na mirnem in varnem, tedaj pa je korakala sibirska JK^cakovaJ za Š* ga Ko je končala svetovna vojna, so se socia- j liodnja vojna vršila v mehaničnih bojih med .....raznimi tipi oboroženih bojnih vozov v odpr-' tem polju; v transportni službi s primernimi vozovi, ki bodo mogli prenašati po kateremkoli terenu pehoto in topništvo, to bo torej gorska vojna; okupacijska armada — nekakšna policijska armada, ki se bo posluževala železnic in cest in ki bo strahovala in upravljala zavojevano ozemlje. Takšen preobrat vojevanja pa je mogoč, če bodo sile domače industrije podpirale to prenovitev. To se da doseči s tem, da se kolesa vozov nadomeste z verigastimi valjarji. Ta prenovitev je težka in zahteva časa. Toda že zdaj se more trditi, da je voz bodočnosti ne glede na vojne potrebe voz brez koles. Taki vozovi ne potrebujejo posebnih cest, pač pa imajo še to prednost, da ne kvarijo cest kakor vozovi na kolesa. Na Angleškem se potrosi 50 milijonov šterlingov na leto za popravljanje cest in mnogo škode povzroče kolesa vozov. Vedno večja uporaba vozov brez ikoles v moderni družbi bo pripomogla k naglemu razvoju bojnih vozov. jisti polastili v raznih deželah Evrope oblasti z revolucijo, katere geslo je bilo: Dol z militarizmom! In med temi najglasnejšimi antimili-iaristi so bili tudi ruski boljševiki. Ko so se pa enkrat polastili oblasti, so občutili, da je prva in najnujnejša potreba ustvariti rdečo armado, katere namen je braniti in širiti revolucijo. Nihče ne bo zaradi tega očiial boljševikom nedolžnost, pač pa je to dokaz, da je za praktično uvajanje katerihkoli družabnih idealov potrebna sila in ta sila jc orožje, je armada z vsem svojim vojaškim aparatom. Vojna je torej stara, kolikor je stara človeška družba. Iz tega bi se dalo sklepati, da se ^e duševnost človeštva le malo izpremenila. Izpremenila se je oblika in obseg. To poslednje velja zlasti za vojevanje, Z napredkom tehnike se jc razvila cova tehnika orožja, a vsled raz-vr.ia prometrih sredstev se je razvila bojna črta velikanskih frent, ki zaposlijo milijone in milijone vojaštva. Vsled naglega razvoja prometnih sredstev pa se je razdalja med posameznimi deželami zmanjšala, kar jc imelo za posledice, da so narodi in države navezane druga na drugo. Zaradi tega mora nastajali eplosna grupacija v dve velikanski skupini, smo imeli priliko videti o priliki svetovne vojne, ko se je skoraj ves svet razdelil v dve voiujoči se stranki. Svetovna vojna je namah pometla z nekdanjo vojno strategijo. Dokazala je naprimer, da so trdnjave odveč. Slučaja Przeirysla in Artivverpena sta zelo poučna v tem oziru. Svetovna vojna je tudi dokazala, da odloča osebna hrabrost veliko manj kakor pa industrialna -pomoč. Tudi nadarjenost vojskovodij ne pomaga nič, če ni premoči v industriji. Nemci so podlegli kljub Hindenburgu in vsej ostali množici nemških vojaških veleuinov, čim je stopila na stran zaveznikov Amerika s svojo industrijalno premočjo. Začetek konca ga se je pričel za Nemce z iznajdbo tankov. Tanki so počasi zglodali ono znamenito «Hindenbur-govo črto*; da so zamogli Angleži in Francozi v miru zidali svoje tanke, gre zasluga Ameriki, ki je prevzela svoj delež pozneje tudi z direktno vojaško pomočjo. Vojna v zraku, a na suhem tanki so odločili v prilog zaveznikom. Ni čuda, če se obrača pozornost vojaških kolovodij na ti dve orožji. In vse se zdi. da bodo v prihodnji vojni igrali na zemlji največjo vlogo oklopni vozovi ali tanki. O pomenu in nalogah oklopnih-vozov jc predaval pred kratkim angleški polkovnik Fuller na londonskem vseučilišču. V naslednjem posnemamo nekaj zanimivih odstavkov. Tank ali oklopni voz je prvotno angleška iznajdba. Večina si ga predstavlja kot uničevalno orodje, pa bi bilo bolj upravičeno ga na-z\ati rešilni stroj. Oklopni vozovi razderejo :.'t pohodijo žične ovire in prevržejo topove. Xa la način uničijo tis'to orožje, ki ubija svet vojaštva in zato zasluži tank hvaležnost ljudi. Da je tako malo poznano delovanje tankov, je vzrok okolščina, da so toliko Nemci, ki so prvi občutili na sebi njih moč, kolikor Francozi, ot iznajditelji novega orožja, držali vse tajno. Tako je la iznajdba ostala nepoznana širokim množicam. Toda v bodočih vojnah bodo oklop-vGzovi razširili svojo znamenitost. Spočetkoma jih niso pravilno uporabljali. Oklopni voz je majhna trdnjava, ki naskakuje, toda ne more preko močvirnatih tal in preko ozemlja, ki je preveč razorano po topovskih izstrelkih. V tretji bitki pri Ypres-u 1. 1907. so pognali v bitko 216 oklopnih vozov, izmed katerih je 200 obtičalo v blatni zemlji, bilo je eploh čudno, da so se vsaj nekateri rešili nazaj. Toda v bitki pri Cambraij kjer je svet trd in tč ven, je 375 oklopnih vozov predrlo Hinden-burgovo črto brez artiljerijske priprave 10 km £'cboko, za kar se jc porabilo 12 ur: niso dosegli zmage, ker je nedostajalo infanterijskih čet in ker ni bilo več vozov v rezervi, toda 4oda izpolnili so svojo nalogo in izgube so znašale skupno Ie 5000 mož. Ce se primerja ta rezultat z bitko pn Ypres. kjer so rabili 3 mesece za isti napredek, za kar je bilo žrtvovanih c koli 400 tisoč mož (ubitih, ranjenih, vjetih) vkljub artilerijskemu ognju, ki je stal okoli 22 milijonov šterlingov, tedaj se nam še-Je predoči velikanska razlika. Prvi dan bitke ob Somme, ko niso bili še ©klopni vozovi v rabi, so znašale angleške Izgube 40 tisoč mož, v bitki pri Amiens-u, ki je bila največja bitka svetovne vojne (8, avgusta 1918), so vrgli v bitko 415 oklopnih vozov in dosegli zmago z izgubo tisoč mož. Te itevilke govore iasno. Temu primerno je pisal nemški general Zwehl: «Ni nas premagal general Foch, ampak general Tank.-* Vrline oboroženih vozov so se torej pokazale v taki meri, da Če bi se bila vojna zavlekla ie dve leti, bi bila angleška vojska tako preurejene, da bi za boj v prvih črtah (naskakova-nje) rabila samo oklopne vozove, a za druge službe navadne motorne oklopne vozove. L. 1918. so imeK Angleži 17 bataljonov tankov. Po sklenjenem miru so Angleži znižali onih 17 bataljonov na 4, Francija pa jih je še pomnožila, tako da šteje sedaj 40 bataljonov oklop- m fimi Ma O tragediji zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine obstoja že cela književnost. O groznem umoru, ki so ga zagrešili ruski revolucionarji nad zadnjim a družina odpravljena v Tobolsk. I polastili carja Nemci, so si mo^li toliko j Sokolov meni, da se je to zgo-1 manj želeti da bi pnsclIv roke «birski ' armadi. Vsled tega je bilo sklenjeno, da mora car umreti. Nemci — pravi g. Sokolov — so stali pred sledečo izbero: ali rešiti carja in pretrgati odnošaje z boljševiki, aH pa se ne brigati za carjevo usodo in ohraniti dobre Car in carica sta izrazila željo, da bi ju armada proti Jekaterinenburgu. Ce že m poslali raje na Krim, toda kljub temu je bilo več v mteresu boljse^kov,^ b» se r.i j * t -j:___ j_____i:_______I rwila«tiU caria Nemci, so Si mo£ll tOilKO bila carska G. Nikolaj dilo zato, ker «je bilo treba poslati carja v isto mrzlo in daljno Sibirijo, kamor je on prej pošiljal druge.* V Tobolsku je živela carska družina v začetku v ugodnih razmerah. Poveljnik hiše, kjer je živel car, je bil polkovnik Koi>ylmskij, ki ga je določil sam Kerenskij. Hujši časi pa so nastopili za carsko družino, ko so prišli na površje boljševiki. Dne 22. aprila 1918. je prišel v Tobolsk Vasilij Jakovljev z nalogom osrednjega izvršilnega odbora, da odvede carja iz Tcbolska. Car ni hotel zapustiti Toboiska in tedaj mu je Jakovljev rekel: «Jaz moram izvršiti naredbo. Ako se boste upirali moram ali uporabiti silo, ali pa podati ostavko. Bodite brez skrbi, s svojo glavo odgovarjam za vaše življenje.* Kam so hoteli peljati carja? V Mcxskvo? «Torej me hočejo prisiliti — je vzkliknil car — da podpišem brestlitovski mir. Rajši si dam odseči roko U Kobylinski? je mislil, da so hoteli spraviti carja v Moskvo, potem v Petrograd, na Finskot in v inozemstvo. Ker je bil carevič močno bolan, ednošaje s sovjeti. Dobro so vedeli, da bi nobena izmed Nemcem prijaznih ruskih strank ne hotela stopiti na mesto boljše-vikov, kajti nobena narodna stranka bi iLe sprejela brestlitovskega mira. Nemci so se odločili in kupili zvezo z boljševiki ceno carjeve krvi. To je — zaključuje moje globoko prepričanje, ki sem si ustvarit na podlagi gradiva, ki sem zbral s svojo preiskavo. V podkrepitev tega svojega prepričanja navaja g. Sokolov tudi sledečo izpoved kneza Dolgorukova, ki kaže, da je imel svojo vlogo pri tej žaloigri tudi grof Al-vensleben, nemški diplomat, ki je bil tedaj važna osebnost v Ukrajini. Dobro se spominjam — je izjavil knez Dolgorukov — da me je 5. ali 6. julija 1918. opozori) po telefonu (v Kijevu), da mu je Alvensleben sporočil, da ga pride obiskat in mu povedati neko važno novost. Šel sem takoj k Bezaku. Alvensleben nama je rekel, da hoče cesar Viljem na vsak način rešiti carja Nikolaja II. in da je napravil v ta namen primerne korake. Opozoril oas je. da se bo med 16. in 20. julija slišalo, da je bil car umorjen. Dodal je, da bo ta vest ravnotako neresnična, kakor je bila neresnična slična vest v juniju, da pa jo je potrebno razširiti v interesu carja samega. Prosil naju je, naj tega nikomur ne poveva, ko pa pride pravi hip, naj se obnašava, kakor bi bila prepričana, da je bil car umorjen. Dne 18. in 19. julija so kijevski listi objavili vest, da je bil car v Jekaterinenburgu umorjen in da je bila ostala družina odpeljana na varno mesto. Bil sem presenečen, moram priznati, ko sem videl, kako je bil grof Alvensleben že vnaprej dobro obveščen. DNEVNI ¥ MBf8Z9tnKnikBi incidenti" Po «Piccolu» so vse grdobije, ki so se dogajale povodom volitev le ^incidenti brez vsake pomembnostih. Tak «brezpomemben incidenta je bil tudi * Sv. Križu, ko so pod naravnost smešno pretvezo s kamjona streljali in vrgli petardo. Mi smo pa takoj rekli, da je še le veliko vprašanje, ali ni vse skupaj prav grdo potvorjeno? Nismo se motili. Iz Sv. Križa smo namreč prejeli ta-le dopis: Predsednik tukajšnje volilne sekcije je bil že v petek določil zmožnega domačina ________za tajnika vodilne komisije. Ko so fašisti ie^ nameraval odpotovati car sam. Carica to izvedeli, so takoj šli v Trst — protestira ga ni hotela zapustiti, temveč je rekla: I rat. Hoteli so imeti tudi tajnika iz svoje «Carja peljejo v Moskvo, Hočejo, da bi'srede. Ni dvoma, da je njihov protest ^koj podpisal mir. Toda jaz pojdem z njim. | obveljal. Tajaik domačin je bd odstavljen Nikdar ne boen tega dovolila... Moram in na njegovo mesto je bil imenovan tajmJc- nustiti svojega otroka in deliti življenje ali fašist. • .„ . i 1 ' - - 1 Toda faM so hoteli biti v volilni komi- smrt s svetim možem,» , ----------- - „ ,, , Takovliev je odpotoval z jetnikoma siji samt gospodarji. Zato so skienm, da .. '____i -t i i . ••»•_____i.ii ; ______„Ir _ 1-—- -14 -T _ 7H(»iii i 27. aprila 1918. V vlak so stopili na postafi T:______________krti; kUm Tt»lf aiprirpfl- samodržcem svoje domovine, se je zares i Tjumen. Ko pa so bili blizu Jekateriaen-mnogo več napisalo nego o vseh ostalih burga, je Jakovljev izvedel, da so tamkaj- 1.1 ^U 1--------revolucijflttiarjS sklenili, da njegovega vlaka ne pustijo dalje. Z vso naglico se >e dogodkih, ki jih je povzročila velika ruska revolucija. Toda vsa ta ogromna književnost je bila le nepregledna zmes najrazličnejših ugibanj, pripovedovani in preti-ravrfhj vsake vrste, ki so jih zbrali časnikarji deloma med ruskimi begunci v inozemstvu, predvsem med nekdanjimi častniki in vojaki Kolčakove armade, dalje med čehoslovaškimi legijonarji. Mnogo v tej zmesi je bilo že čisto legendarnega značaja, kajti kakor o vsakem carju, ki vrnil nazaj v Tjumen in je odpotoval s car- se morajo — ali- z lepa aH z grda — znebiti tudi zastopnika naše slovanske stranke gospoda K, Proti večeru so našegia zastopnika iskali povsod. Celo njegovo stanovanje so imeli več časa zastraženo. Ko so videli, da ni na dom, so ga iskali po Ob jem v smeri proti Omsku. Toda na postaji j krčmah. Ob 10.30 so ga konečno nas h v KuJomzino so obkolile vlak rdeče straže,! goetiha pri g. Tr. Nafprvo so ga sinii, da a Jakovljev je bil obveščen, da so ga mora žnjimA na ulico, čemur se je pa on revolucionar ji v Jekaterinenburgu posta- odločno uprl, posebno, ker je opazil, da so vili izven zakona, ker da hoče pomagati carju, da pobegne v inozemstvo. Vsltd tega je Jakovljev brzojavi! v Moskvo po nova navodila. Dobil je odgovor, naj pelje je tragično zaključil svoje vladanje, tako carja v Jekaterinenburg. Ko so prišli v to t 1 t t * __J_ *___ L . d 1__1M _ ----— n so nastale tudi o zadnjem «batjuški» med ruskim narodom najrazličnejše legende, ki so se predajale in širile od enega konca te nepregledne države do drugega. S čisto zgodovinskega stališča se je torej vedelo z vso gotovostjo Ie eno, da je bil namreč car Nikolaj II. z vso svojo družino umorjen od ruskih revolucijonarjev. Kako • ___j______i • u:i mesto, so obkolile carja rd«če straže ter ga odvedle v hišo Ipatijeva. Jakovljev pa je odpotoval v Modcvot Kmalu potem je brzojavil iz Moskve, da ie podal ostavko in da odklanja vsako odgovornost za posledice. Preiskovalni sodnik Sokolov ni mogel ugotoviti identitete gospoda Jakovl)eva in predvsem zakaj je bil izvršen ta grozni; pravi pa, da ni kazal biti bot|S«*ik, njegov zgodovinski zločin, se na podlagi doseda- cjlj da je bil odvesti carja brez ozira na . . ■ ■ - i_ •___ ___u.' x>_J t 1 . ,i_______J_ii__n__ njega «materijala« ni moglo ugotoviti. Pred kratkim pa je izšla v Parizu knjiga z novim in — kar je najvažnejše — tudi zanesljivim gradivom, na podlagi katerega je že mogoče presojati tragični konec bolj z zgodovinskega stališča, t. j. kot dogodek, ki ima svoje določeno mesto v sistemu dogodkov, ki tvorijo rusko revolucijo in posega tudi v svetovno vojno. Ta knjiga je < Enquete judiciaire sur 1'assassinat de la famille imperiale russe», Pariš, Payot, čditeur. (Sodna preiskava o umoru ruske carske družine, Pariz, izdal Payot.) Knjigo je sestavil Nikolaj Sokolov, bivši preiskovalni sodnik pri sodišču v Omsku (Sibirija). Ko so čehoslovaške čete zavzele 25. julija 1918. Jekaterinenburg, se je takoj začela sodna preiskava, V februarju 1919. je dal admiral Kolčak ves materijal, ki je bil do tedaj zbran, na razpolago preiskovalnemu sodniku Sokolovu in ta je vodil redno preiskavo v Sibiriji in evro-pejski Rusiji. V svo^i knjigi, ki smo jo zgoraj omenli, je zbral vse gradivo, do katerega je mogel priti: priznanja obtožencev, izpovedi prič, razne dokaze in indicije itd. Na podlagi tega materijala si je mogoče ustvariti, kakor rečeno, še precej jasno sliko o tragičnem koncu zadnjega ruskega carja. Kakor znano, sta bila car in carica najprej aretirana in internirana v Carskem selu. Ta ukrep je odredila začasna vlada 20. marca 1917. Utemeljevala ga je z dvema razlogoma: prvič je bilo treba zavarovati carjevo in caričino osebo proti morebitnim izgredom s strani revolucijonarjev, na drugi strani pa je bila imenovana posebna visoka komisija, ki je imela izvesti preiskavo o carjevi zunanji in notranji politiki, ker so se trdovratno ponavljale govorice, da je nameraval skleniti z Nemčijo separaten mir. Istotako se je imela izvršiti preiskava tudi proti carici, katero je ljudski glas kot Nemko najbolj dolžil. Izpoved Kerenskega in kneza Lvo-va se v tem pogledu popolnoma vjema. Internacijo je odredil Kerenskij sam, ki je oboroženi. Teiaj so zahtevali od njega, da se mora odpovedati zastopstvu slovanske stranke, sicer ga stane življenje. G. K. pa jim je neustrašeno povedal, da je prevzel zastopstvo slovanske stranke in da hoče pod vsakim pogojem vršiti to svojo dolžnost! Tedaj so ga napadli in ga neusmiljeno pretepali s palicami in z žilam* Revež se je branil z rekama, kolikor mu je bilo možno in se preril do stoonic, ki vodijo v klet, ter »bežal v klet Tu je tičal skrit za sodem. Oni pa so vzeli luč in šli za njim v klet. Tedaj je nastavil eden proti njemu samokres in ustrelil. K sreči je strel priletel v sod. Izvlekli so ga izpod soda in zopet udrihali po njem. Zadnji glavni udarec ga je zadel v lice nad očesom — in tedaj se je zgrudil v nezavesti na tla. T^nmarini Cft (Sft dvitfnili in ča neliali druge člane njegove družine. Car in carica sta mislila, da je bil Jakovljev v službi Nemčije. Nemci da so hoteli dati carju----, - , „ , ... .... možnost, da se zopet vrne k oblasti s Domačini so ga dvignili m ga peljali na tem, da najperj izda zaveznike in sklene zvezo s sovražnikom. Carjevi otroci sO bili pripeljani v Jekaterinenburg v mesecu maju. En mesec pozneje, t. j. v noči od 16. na 17. julija 191S., so bili vsi člani carske družine umorjeni. Nijhova trupla so bila razseka-na na kose in sežgana na grmadi s pomočjo benzine. Kar ni zgorelo, je bilo po-metano v neki rudnik. Ta strašni pokolj dom v postelj. # Neverjetno — a resnično! Naslednjega dne je g. K. ranjen na rokah po telesu in mesec!z obvezano glavo in očesom prišel na volišče in je pri vsej svofi slabosti vršil ves dan svojo službo. Vsled mrzlice so mu mora4% večkrat prinesstt zdravila. A nasprotniki Se niso mirovali. Proti večeru so mu zopet grozili, naj gre domov, sicer di ga bodo pozneje zopet napadli. On pa junak, je ostal neomajen in zvest v svoji službi do ... jutra \ — Res. Čast takemu junaku! Okrog 7 zvečer so fašisti, vozeči se po vasi v kamijonu, brez vsakega povoda vrgli bombo pred neko hišo. Bomba se je razpočila z močnim strelom, tako, da so vs? šipe na oknih šle v kosce. V hiši je gospodinja imela otroka v naročju, ki ji je v nje strahu padel na tla. Ko pa je pohitela ven, da vidi, kaj je prav za prav, so ji zaklicali: sipe naj plača Wilfan! — in so odkurili! To je resnica. Nič ni bilo «raket» proli kamionu. Te si je «Piccolo:> le izmislil, da fci nekako pokril grdobijo. V Sv. Križu ni bil nikak «brezpomemben incident«, marveč žalosten dogodek, ki spada na najtemnejšo stran zgodovine teh volitev v naši tržaški okolici. „B«n?s, 6. aprila, nI zaHonal" Iz Boršta nam pišejo: Volilna komisija nI hotela dopustiti, da bi glasoval neki slepec s pomočjo druge osebe, dasi so taki slučaji v volilnem zakonu izrecno navedeni. Pri štetju glasov je komisija proglasila 124 slovenskih glasov za neveljavne samo zato, ker je bilo napravljeno znamenje črez naš znak z več črtami. Postopanje volilne komisije je v vsakem oziru protizakonito, ker predpisuje zakon, da se mora napraviti na volilnem znaku znamenje, toda nikjer ni rečeno, da mora obstojati to znamenje samo iz ene črte. Občinski urad v Dolini je bil na dan volitev volilcem nedostopen. Vhod je bil zastražen po dveh fašistih. Radi tega niso mogli nekateri naši voiilci, ki so bili izgubili volilno izkaznico, po duplikat. Med takimi voiilci jc bil tudi Darko Švara iz Ricmanj št. 111. Ko se je skliceval na zakon, je občinski komisur izjavil, da danes, 6. aprila, ni zakona. (Mož je povedal golo resnico). EieKirlki In volilno sveboda Iz Nabrežine smo prejeli o poteku nedeljskih volitev sledeče zanimive podrobnosti, ki slavijo tamkajšnje volilno opravilo v pravo električno luč: Do 7. ure zvečer je bilo vse mirno in v redu. Tedaj pa je ugasnila električna razsvetljava na volišču in pred voliščem, kar jc povzročilo strah in zmešnjavo med ljudmi. Ob 8. uri se je zastopnik naše liste odslranil z volišča, da pokliče namestnika. Ko se je hotel po večerji (nekoliko pred 9. uro) vrniti, so g; fašisti pred voliščem obkolili ter mu zabranili vstop. Pritožba pri navzočnem maršalu orožnikov je bila brezuspešna. Sele posredovanje matere našega zastopnika je rešilo tega iz vedno bolj mučnega položaja, ker so mu grozili z dejanskim nasiljem. Končno se mu je vendar posrečilo priti v dvorano. To je bila njihova mahinacija, ker je med tem časom glasovalo več gotovo neupravičenih volilcev z PODLISTEK Paul Bourget: JEČA (Le Geftfe) Poslovenil F. P« (100; «Verjetni podatki o ozdravljenju: — 1) Udarec v hipu krize. To je krsto dejstvo povrata. Sličnost * Brown-Sćquardovo hipotezo o pojavih duuuDOgenije in faihihifije vsled stresa osrednjih organov. Potrditev moje teorije o dobrodejnem letu«-u (udarcu), ako ga znaš prizadjati. 2) Učinek podaljšanega z materino osebnostjo, ki vlij« rroj ftoa sfabejši sinovi osebnosti. Slučaj interpsihologije (pitijatizem Babinskega?). Nejasnost postopanja, očitnost učinka: povzdiga moralne nap«tosti, torej tudi življenske odpornosti Istovetnost naravnih zakonov na v&eh poljih. Pasiaurjeve besede: •Zmanjšajte na katarikoii način odpor te življenske sile, katera — m to imajte dobro pred očmi — nI mč abstraktnega ▼ mojih govorih, temveč predstavlja vedno Iraksetno obliko, in videli boste, kako se to tfgiirfce, ki &o bile do tedsj neškodljive, polastijo organizma.. Ob-sedajoče dedne ideje vzete kot doftevni bak-cili. «3. Ozdravljenje utrjeno z bogfim redom pri delu. Odvajanje mrsčimh arieH s pomo&jo cilja delovanja čeden primer, ki ga amja Brierre de Boismoot: «Meko osebo js ergU velika žalost v skrajni obqp. Obupa so Je refila z vese- ljem do lastnoročnih pisem, ki so ga obudili | svoje zdravniške vestiker je umrl, kakor«, v njej.» V tem slučaju nekdanja zgodovinska čeno, v jun.,u 1. 1914. V avgustu je izbruhnila raziskovanja, ki so bila z uspehom obnovljena. «4. Še neki nauk, ki je dobro uporabljen: altruizem. I.-M. sodeluje pri dobrodelni:^ usta-movah svoje matere. Dotika s telesnimi bolniki, ki je za moralne bolnike zelo zdrava, ker se lažje obvladujejo, ako se primerjajo I -M.,- - ^ Ietu ^ žalostila. Ni se vrnil, gre tako daleč, da vzame po smrti svoje žene , r ^^ v Rehns-u vojna. Ivan-Marija je odpotoval tukoj kot rezervni častnik. Bil je v vojni pet let, ne da bi bil ranjen. Njegov sin Renat se je tudi por1-!! v vojno, čim mu je bilo sedemnajst M Ni treba povedali, da mu povodom nje£ove£a r.d'io-da nista ne oče ne stara mati obrertreiv'a srca s to skrivnostjo, ki bi ga bila v njegovem mla- lope} k sebi otroka c.katerem ie obupan £- ^VJuTrLaT „cnera* vedel, da oi njegov. Reakcija v nasprotni smeri. £crlll(.:ota „a ncmšV:o levo krilo. Neko na-^razumljivo kolebanje. «5. Pomožno sredstvo: obnovitev verskega življenja. 6. Čudna stran slučaja: zdi se, da je odkritje očetovega samomora po materi pripomoglo e^en za drugega. Sabinin Ijubavn" ravnost ginljivo naključje, ki ga človek !l težavo smatra za gol slučaj, je hotelo, da sta služila korporal Renat Vialis in podpolkovn ' Jurij Saintesiois v isti armadi, ne da fci hi- k ozdrav!jenju. Dejstvo, ki je v naspiotju z navadnim naziranjem. Problem: ali je morda bolje, da se ljudje, ki so podvrženi dednosti, poučijo o vsej vsebini svoje dednosti? Druga 1« padel isti dan, zdrobljen od topovske krogle, kakih 300 metrov od tega mladeniča, kateremu je bil pred štirinajstimi leti uropal mater. Njegova junaška smrt je končno povr- Pasteurjeva prispodoba: poznavanje dednosti, nila &ast tcmu £lCVeku, ki je bil za hip 7-ašc-J Ui 1.-1-----' g prave poti- Svojo besedo je držal, delal je možato in v Zedinjenih državah je zas'užil do- ki deluje kakor nekako duševno cepljenje /.oz j ter podeljuje imunost. Preiskati, ali se je že ! ^ _____________ _____ dogodil kak drug tak slučaj in v kakršnih okol- j TQj; je mogcl poravnati svoj dolt< v krožku, fcčin&h... - ! Takoj po napovedi vojne je opustil svoje že •Vprašanje: — a. Ali se bo bolezen vrnila? \ znatno podjetje — živinorejo - - ki ga je hi! Čekajmo preizkušnjo. «b. Qsid de filio? R. V., mn I.-M., ima petnajst let. Njegov oče in njegova stara mati mu nameravata poredati o družinskem bremenu, ko mu bo osemnajst let. Kaj jima svetovati?* Piscu teh opazk, ki so ortale brez sklepa, ni bilo dano« da bi rešil to strašno vprašanje ustanovil v zapadnem delu Zedinier.Hi držav. Povrnil se je v armado kot stotnik, bil jc trikrat ranjen in končno je padel v boju. Mari ni s tem popolnoma zaslužil, da se ga častilci njegovega očeta in pokojnega generala Sainte-noisa spominjajo kljub njegovemu nekdanjemu grehu obenem s tem občudovanja vrednim vojskovodjem? legitimacijami na drugo ime. Pripomniti j« le, da je bilo razveljavljenih 32 glasovnic, ker je pekdo med volitvami, ravno tedaj, ko je bil največji naval, podtaknil v kabino tintni svinčnik! Od teh je bilo 20 glasov na lih. Uničevanje preferenc V Loki, sekcija Predloka [občina dekanska) je bilo oddanih 125 glasov za slovansko listo, 225 za fašiste, 61 za komuniste. Komisija je uničila 49 glasovnic s preferenčnimi glasovi 1, 3, 5, češ da se na 6 kandidatov ne smejo dati 3 preference! Zares imenitna utemeljitev. Je sicer v revoluciji proti volilnemu zakonu in proti dejstvu, da je bilo na tisoče naših glasovnic veljavno oddanih s tremi preferencami, kar pa nič ne de, ko smo imeli baje — mirne, svobodne in zakonite volitve! Vojne oškodovance obvešča tukajšnji finančni intendant, da ne bo dopuščal več nikakih povpraševanj po uradih s strani vojnih oiko-dov.-'tcev, ker se je ugotovilo, da povzročajo taki obiski uradnikom veliko zamudo časa, tako da je do sedaj zaostajalo radi tega 800— 1000 prošenj na mesec. Ura " rji seznam telefonskih naročnikov je naslov priročni in zelo praktični knjigi, ki fo je izdalo založništvo Vitappi Wiihelm &. dr. Ta se nam je zelo dragoccn pripomoček za vsakogar, ki se mora posluževali telefona ter na^'to in brez vsake nepotrebne zgube časa na ;i številko, katero hoče poklicati. Telefonski naročniki so razvrščeni v enem seznamu po abecednem redu, v drugem po zaporedni številki in v tretjem po poklicih, tako da omogoča delo za takojšnjo orijentacijo v vsakem oziru. Telefonske naročnine. Tukajšnja poštna brezuzpeien, kev ena granata ni eksplodirala, druga pa ie padla par metrov pred hišo. Gorje, če bi bilo drugače; ■ v nevarnosti bi bilo 6 članov družina. Vesti z Goriškega Volilna svoboda Motto: «V naši pokrajini ae dotikajo pred straže brezkončnega slovanskega sveta s predstražami romanskega plemena in kulture. Iz tega stika se pojavlja neizbežna posledica, da ena iz obeh strank čuti oživljajočo silo druge.« (Iz sobotnega volilnega govora odv. Pisenti-ja v Gorici). In res, še istega in naslednjega dne, v nedeljo, so imele stotine slovenskih volilcev priliko Čutiti oživljajočo silo Pisenti-jevega plemena in videm&ke kulture. Kaka je ta oživljajoča sila, o tem govorijo v dovoljni meri sledeča dejstva: DOBROVO« V soboto popoldne je priredil «Slovanski volilni odbor* sho& na Dobrovem. 2e dolgo pred shodom so fašisti zasedli in zastražili vse ceste, ki vodijo na Dobrovo, da zabranijo slovenskim volilcem dostop na shod. Da preplašijo ljudstvo, so v Biljani streljali in, ko se je pomikala iz Biljane in Šmartnega kakih 250 mož broječa množica na shod, so pričeli streljati proti njej, nakar so se morali naši možje vrniti. Kljub temu se je na Dobrovem zbralo nad 200 briskih junakov, ki se niso ustrašili ne groženj ne pušk, in so se preriH skozi vinograde in grmovje na zborovališče, kjer so navdušeno sprejeli slovenske govornike dr. Besednjaka, dr. Bitežnika in Kralja, uprava opozarja, da se do 15. t. m, mora pla- čeravno jih je obkrožal kordon fašistov. Prvi čati telefonska naročnina za 3. tromesečje. S )e ^obil besedo dr. Besednjak, ki je smel go-Teleionska zveza z Ljubljano in Zagrebom: voriti samo 10 minut, nakar je začel rjoveti bo z današnjim dnem zopet vzpostavljena. Te- znani Armando d'Ottone, ki bi smel spuščati lefon^ralo se bo lahko iz Trsta in Gorice v svoj živinski glas le 10 minut, česar pa se ni držal. Za njim je povzel besedo urednik Kralj, toda ker so fašisti zahtevali, da se v slovenskih Brdih sme govoriti le italijansko, je g. Kralj zaključil shod. Takoj nato je pričela de-lova-ti »oživljajoča sila»: slovenske govornike so hoteK naskočiti fašisti s puškami in bikov-kami, kar je preprečil D'Ottone, ki je najbrže to nalašč insceniral, zato so pa pričela božati puškina kopita hrbte in glave zavednih Bri-cev, v mraku so se razlegali streli, od katerih je bil ranjen v nogo en slovenski volilec. Odigrala je kratkomalo zopet ena iz onih „w„______ __________ ___________ neštetih orgij, ki jih uprizarja v slovenskih dvorani DKD. Odbor je pre- Brdih privandrani italijanski zdravnik dr. Ar- ' mando D'Oitone. BiLJANA. Pri nedeljskih volitvah v Biljani so se ponavljali dogodki prejšnjega večera na Dobrovem v še večji grozoti. Že v soboto zjutraj so pretepli krminski fašisti skrutinatorja Antona oživljeni ulid, aa Bonu odv. dr. Gabrlčka, da je bil v nadalfo zjutraj Alojz Piamniek iz Oslavja, ko ja shrrenake letaka pri soškem mostu, tako pretepal, da ao ga morali odpeljefi v bolnišnico. 0 nadaljnem pa prihodnjič. DAROVI V počastitev spomina pok. Justa Kodrama iz Zgonika dartsje g. Fortunato Astori L 20 «Rešilni postaji». Denar hrani upravništvo. Na predlog g. Lojzeta Kodriča so ob priliki krsta vnukinja Boženke darovali L 101.05 z* Šolsko društvo v prid refakcije Magda 1. otr. vrtca. Mesto cvetja na grob pok. Janke Wilfanove darujejo Ajdovci L 50 Sol' društvu. V počeščenj* spomina pok. Janke Wilfa-nove daruje prof Fran Matejčič iz Pazina L 15 Šol društvu. Preganjani «maušlarji» v Matenjivasi darujejo preostanek L 27 šoL društvu. Istemu društvu daruje g. N. N. L 25, Potom g.čne Pahor Angele so darovali: A. Pahor L 5, Elka Kem-prle L 10, Filka Terpin L 10, Benko Vik. L 10, vsi iz Rihemberka. V počastitev spomina pok. Justa Kodram daruje g. Ivan Guatin L 10 Šolskemu društvu. Srčna hvala vsem! Ljubljano, Zagreb in Belgrad in obratno ter med Trstom in Pagom Pristojbine znašajo za vsako enoto (3 minutel Ljubl^na: 1 frank 40 stol. v zlatu, Zagreb 2 franka 20 stot., Belgrad 2 franka 70 st. in Pag 2 franka v zlatu. VGStl Potlr žnica «Šoi. Društva* pri Sv. Jakobu n- znanja, da se bo vršil v nedeljo dne 27, aprila t. 1. ob 10 dopoldne občni zbor z navadnim dnevnim redom. Istega dne popoldne pa nastopijo zopet gojenci in gojenke otroškega vrtca z raznimi pevskimi točkami, deklamaci jami in prizori v Borzna po rotila* ogrske krone Favetti 6 (za hotelom «Tri Krone*), 415 BABICA, avtorizirana, sprejema noseča. Niz* ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slon vensko. Slavec, Via Ghilia 29,_306 ZLATO, srebro, briljanU, cenah, Pertot. Via S. Fi plača pona ranceaco o natvti^b 13, It VOZNIKA, za prevažanj« trgovinskega blag* išče Karlo Slakovi« v Čmemkahi, Herpelj«-Kozina. Prenočišče, hrana in pranj« pri družini. Plača po dogovoru. 401 VINOGRADNIKI I Ako imate bolno vino, oglasite se pri meni, da vam ga popravim, aH dam nasvet. Just Ušaj, Gorica, Via Carlo Favetti 6. _416 HIŠA z lepim vrtom, lepim razgledom, pet minut od postaje Volčjadraga, ob železnici, se proda. Natančnejša pojasnila daje Za-pancic, Gorica, via Capuccini 2. 417 mm. it i v likvidaciji v Trstu vabi svoje člane na . zav. ki se bo vršil V nedeljo, 13. aprila t. I., ob 9. uri zj. v prostorih Kons. društva pri Sv. Jakobu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Poročilo blagajnika-knjigovodje. 3. Navodila o nadaljnem poteku likvidacije. 4. Volitev zastopnika za uveljavljanje odškodninskih zahtev. 5. Razno. KMETIJSKA ZADRUGA r. z, z o. z. v likvidaciji v Trstu. Dr. Dioniz Godina, Danilo Bolonlč, Matej Sever likvidatorji. V slučaju nesklepčnosti, vrši se občni 2bor glasom § 28 eno uro kasneje in bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. (324) pričan, da se bo si. občinstvo v velikem števi-viiu udeležilo posebno dopoldanskega občnega zbora, ki je zel6 važen radi odborovega poroči'a t>Iede delovanja za šolsko refekcijo. Šentjakobski Sokol naznanja bratom in sestram, da se bo vršil v nedeljo 13. t. m. ob 10 ^ dopoldne občni zbor v prostorih na stari po- Kožlin iz Zaiibrega. Njihova oživljajoča sila ■■• in,------: —3. t>--„ji---- —r:*..., je v taki meri delovala na Kožlina, da je moral obležati na postelji, mesto da bi vršil svoj urad v volilni komisiju Zastopnik slovanske Hciji. i>ncvni red: Poročilo odbora, volitev novega odbora in slučajnosti. Vsakdo naj se zaveda, da je dolžan priti na občni zboT? Is tarSaS trs j SLS liste KožKn Josip se je rešil pred oživljajočo silo le z begom, ker so ga fašisti napadli, ko se je podajal na volišče. V nedeljo se je Ko-Nenavaden padec otroka. Žrtev hude ne- ' žlin vseeno javil na volišče, da bo vršil svojo zgode je bil včeraj popoldne komaj 4-letni; dolžnost kot zastopnik Kste, toda fašisti so Fran Gustincich, stanujoč v Rocolu - Molino i ga kratkomalo posadili na kamjon ter ga od-vento št. 90. Otrok se je tekom igre na peljali v Gradiško. Ko je hotel zavzeti nje- zfiKma s» Globoko gin j eni radi velikega sočutja pri udarcu smrti, izražamo najlepšo zahvalo, tudi v imenu ostalih sorodnikov, vsem onim blagim osebam, ki so hotele poka*zati na kakršenkoli način zadnjo udanost našemu nepozabnemu da m & t^L l&h' t po cenah brez konkurence Obiščite veliko skladišče 12 Via Udine štev. 25. M)iM oa d9želo z imfm niamažrtsia. Li^Idoclja vsesa Maso. 1 - Via Mazzini 39 - Trs! PODPIAT! i z fsrislnsga Haužuka. „PfiLMft" Trst, 9!a Coroneo UsMi i\mM dOudini imi domačem dvorišču skobacal na nek zid, odkoder je padel z več metrov višine na cesto govo mesto namestnik Sirk Franc, so tudi njega odvedli in nihče ni vedel kam. Vendar pod zidom, kjer je obležal nezavesten. Pri- vse to divjanje ni preplašilo Biljancev, ampak skočil rnu je na pomoč starejši brat ter ga so se kljub temu podajali na volišče in glaso-prr-nesel v mestno bolnišnico. Tam je zdrav- ' vali proti nasilju za lipo. Ker pravi zakon, da nik ugotovil, da ima deček hudo pretresene | je glasovanje tajno, so se glasovnice takoj od-inoŽ^ane in najbrž prebito črepinjo. Malega j pirale in vsakdo, ki je glasoval za lipo, je bil po nesrečenca so sprejeli v nevarnem stanju obsipan z udarci. Naši Brici so tega dne po-, v ki-. urgični oddelek, i kazali brezprimerno junaštvo. Čeravno so ve- Odmevi drznega latinskega poizkusa. Pred deli, da bodo tepeni, so se navzlic temu po- kratkim smo poročali o drznem tatinskem poizkusu na škodo zlatarja Davida Mandel- berg. Dva zlikovca sta se pretekli petek prf belem dnevu vtihotapila v njegovo zlatarno, ki se nahaja na Corso V. E. III. Po srečnem naključju je Mandelberg, ki stanuje v isti hiši, pravočasno zvedel za nepričakovani obisk v njegovi zlatarni. S pomočjo dveh vojakov je zlikovca presenetil, ko sta bila skoro gotova s svojim < Jelom*. Policijski agenti so uzmo-viča. ki sta se izkazala za 26-letnega Mihaela Drossina in 29-lelnega Alojzija Marican, oba stanujoča pri Sv. M. Magdaleni, sprejeli v svoje varstvo ter ju po zaslišanju na kvesturi spremili v zapor. Varnostnemu oblastvu se je tedaj zdelo, da sta imela moža tovariša, ki je stal na ogledu pred zlatarno, medtem ko sta onadva POSTOJNA _Hln Jurca: 9-12; 15-18 ZOBOZĐHAVNISKI AMBULATORIJ Dr. CICERO Tehnična ravnatelja: J. FRiEDHAHM in H. FIEL Vsa dela se izvršujejo po zadnjem berlinskem in dunajskem sistemu. 93 ti g Zdravljenje brez bolečin. Usa dela so zajamčena. p ; s < I I? ^ rž £=S C/H x=a . • (jO £231 SENOŽEČE s sosfHni M. Zelen: u pondeljklli in sređab 8-12; 14-18 2M __,_______________________v . _ žena Sialcerja ni pustila nalepiti fašistovskih fašist« v hišo g. Franca Gorkiča iz Vrtojbe ter lepakov. Ob tej priliki se je namreč sprla z ] ga odpeljali v Gorico, kjer so ga zopet izpu-Del Ftumc Ugora. Na srećo pa je bil napad atili, da so v soboto zvečer napadli na najbolt 1° □ □! □ i □ □ j si D □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o D O BAK Ustanovljena lata 1905. Delniška glavnica LIL 15.000.C00-- popolnoma vplačana. OlavAl sedef j Trsi, Via S. Nlcol6 9 CLastna palača), Podružnici: A9BAZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti ia nakup blaga. — ftnkul afektov in rabmov. Informacija. — Kapula In prodaja valut«. Jamaftvana plana In druge operacije po naiugodaejiUi pogojih, ■rak na LkranHM fcnJttKe in Hk obrestuje po 4»/, letno netto, a vlogo na laka« roftin i 4Vl> wiw» Vlogo proti odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. vloge v Dinarjih ter jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvrtale nakazila v Urah te dinarjih za Jugoslavijo naooooooo mo d □ □o d□ □ oopan □ □ □ □ □□□□□□□ □ □ a □ a □ a □ a □ f In tO □ * t □ 1 i □ i !qi jo • a |n a ia □ j O o D O □ o □ Gi Z □