MHHHH Največji slovenski dnemik ▼ Združenih državah Velja za ne leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto n AR0DA listisIovenskihidelayceYY AmerlkL The largest Slovenian Daily Id the United States. Issued every day except Stzodays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA $S7S NO. 275. — ŠTEV. 275. 21, INS, at the fort Office at New York, N. I, under Act ef t, 117 • TELEFON: C9KUOA SS7S NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 22, 1930. — SOBOTA, 22. NOVEMBRA 1930 VOLUME XXXVI1L — LETNIK AlAVIIi MCDONALD JE ODGOVORIL INDIJSKIM DELEGATOM ZGODOVINA INDIJE JE DOSPELA DO OBRATNE TOČKE - JE REKEL ANGLEŠKI MIN. PREDSEDNIK MacDonald je svečano izjavil, da bo Anglija držala svojo obljubo. — Delo in razvoj sta njegova parola. — Ustave ni mogoče potegniti iz zraka. Indija naj dobi samovlado, kakršno imajo drugi deli angleškega imperija. — Pretežni del delegatov mu je navdušeno ploskal. LONDON, Anglija, 1 . novembra. — Z besedami, ki so bile namenjene, da vzbude v srcih milijonov Indijcev upanje, je končal danes angleški mi nistrski predsednik MacDonald pet dni trajajočo debato na angleško-indijski konferenci. Zvezna vlada je cilj Indije, in MacDonald je ta cilj toplo pozdravil. Ponovil je pa tudi obljubo, da bo dala Velika Britanija Indiji samovlado, kakoršno uživajo drugi deli angleškega imperija. Veliko vprašanje, na katero bo treba odgovoriti v prihodnjih tednih, je: Kako? Drugo, za indijske delegate še važnejše vprašanje, je pa: — Kdaj bo ta cilj dosežen? V St. James palači je vladalo ozračje napetega pričakovanja, ko je MacDonald začel svoj govor, indij?ki delegati niso hoteli pozdraviti ministrskega predsednika s ploskanjem, boječ se, da bi ne preslišali kake besede. MacDonald je svečano izjavil, da ne bo Velika Britanija nikdar prelomila dane obljube. Skliceval se je prav posebno na takozvano Chekford izjavo izza leta 1 91 7, v kateri je v bližnji bodočnosti zajamčena Indiji samovlada. — Prijatelji moji, — je rekel, — nikdar ne pozabite, da je zgodovina Indije dospela do obratne točke oziroma do novega mejnika in da bo njena bodočnost povsem drugačna kot je bila njena preteklost. Pretežni del delegatov je zaploskal po teh besedah. Le zastopniki indijskih nacijonalistov so mirno sedeli. — Pa naj bo bodoča indijska vlada po obliki taka ali taka, imeti mora dva poglavitna temelja, ki sta delo in razvoj. Ustave ni mogoče dobiti iz zraka. Svečano vam obljubljam, da vaše zahteve niso naletele na gluha ušesa. Konferenca bo trajala najbrž še več tednov, kajti premostiti bo treba ogromna nasprotja. Vladuj oči knezi so izjavili, da ne more nobena sila razlahljati vezi, ki jih vežejo z angleškim kraljem. Nasprotno so se pa drugi zastopniki Indije tako-rekoč vpričo kralja proglasili za republikanca. RDEČA ARMADA nova jahta SE JE SPUNTALA F0RD0VEGA SINA BANKROTI PO JUŽNIH DRŽAVAH Dva finančna zavoda v Louisvillle sta ustavila izplačila. — Slaba poročila iz drug'h držav. Vojaki so umorili več častnikov in tajna poli-cija jih je po krvavem boju premagala. LONDON, Anglija, 21. novembra. Daily Expreasu poročajo te Berlina, da se tekom »makih manevrov v bližini Moskve, pri vasi Izmajlov. uprla dva hataijoaa Rdeče armade. VstaM so pomorili dosti častnikov, a konečno jih je premagala Ogipu (tajna sovjetska policija). V poročilu se glasi nadalje, da je bilo ubitih in ranjenih dosti voja- Mctfkvi aretiranih krof 700 ljudi. WILMINGTON, Del., 21. nov. — Danes je bila tukaj splovljena jah-jta "Onika'% ki jo je zgradila Pusey St Jones korporacija za Fordovega sina Edsela. Jahta je jeklena ter je dolga 125 čevljev. Gonita jo dva Dieselova motorja, kojih vsak ima po 275 konjskih sil. governer se je poročil PERTH AMBOY, N. J., 21. nov.v— Tukajšnje časopisje poroča, da se je sinoči poročil goveraer Morgan P. Forscm z Miss Ado Schmidt. Nevesta je bila zadnja kita 'tajnica njegove matere. ASHVILLE. N. C., 21. novembra. Danes s» zaprli vrata ftuV-Mj šnje Central banke in Trust Company. Njih pcsle bo likvidirala državna nadzorna oblast. Banki raspolaga.u z ulogami v skupnem znesku 18 milijonov dolarjev. Istotako so zuprli tudi tri druge banke, ki so delale skupne kupčije. V vseh slučajih je bila zapečatena usoda bank vsled inflacije vrednosti zemljišč. Inflacija je sledila špekulacij ski orgij i v Floridi. Danes opoldne so zaprli Bank of Lowell, v kraju Istega imena v Gaston okraju. Državni bančni revizor je danes popoldne naznanil, da je tunkarstvo v os'alem delu države povsem "zdravo". LOUISVILLE, Ky., 21. novembra. Obrat je bil danes ustavljen v dveh nadaljnih bankah v Louisville, ki sta prišli v tezkoče radi insolvent Bank of Kentucky. NEW ALBANY. Ind., 21. novem -br. — Državni bančni urad je prevzel danes posle New Albany Liberty Bank. 'Predsednik M. E. Gable je sporočil, da je njegov zavod sol ven -ten, da pa je bilo treba zapreti banko radi strašnega navala ljudi, ki so hoteli hitro dvigniti denar. PREDSEDNIK ČLAN RDEČEGA KRIŽA POSLANICA PAPEŽA PIJA Slika nam kaže sodnika J. B. Payne-a, ko pripenja predsedniku Hoo-verju znamenje Rdečega križa kot potrdilo, da je plačal svoj prispevek tej človekoljubni organizaciji. Božično sporočilo bo proglašalo svetovni mir ter razoroženje. — To bo glavna vsebina encikli- kc. VSAK ITALIJAN NAJ BO VOJAK Na ta način bi se zadostno pripravil za aktivno službo, k: bi trajalo dalj časa. — Sprejem tozadevnih odredb. NOVI POGOJI NEMŠKE VLADE Nemčija bo zahtevala novo konferenco glede razoroženja ter revizijo Versaillske mir ovne pogodbe. BERLIN, Nemčija, 21. novembra. Dr. Julius Curtius, nemški zunanji minister, je izjavil danes v državnem svetu, da se bo vlada, kakor-hitro bo finančni položaj dežele u-stxiljen, zahtevala natačno preiskavo vprašanja glede vojne krivde. Pri tem pa bo prišla posebno vpo-štev ena /točka: — ali je zašel j i vo, da se proglasi moratorij. Youngov načrt vsebuje, kot znano, posebne klavzule, ki dovoljujejo nemški vladi poslužiti se moratoriju kot varnostne odredbe. V svojem nagovoru se je pečal minister s tremi glavnimi vprašanji: prvič z vprašanjem moratorija; drugič, z zahtevo, naj se pozove Ligo narodov, da se peča s pra«ro razorožit veno konferenco, in tretji;, z revizijo Versaillove mirovne pogodbe. Ko se je pečal ž Yungcvim rričr-tom, je rekel zunanji minister, da ga vladla nikakor ne more razve ljaviti, vendar pa ni jamčila, da bi ga bilo mogoče izvesti. — Nik do ne ve danes, — je rekel minister, — da bodo odredbe, katere smo -uveljevili glede našega gospodarstva, tudi zadostne, ali če bomo morali vprizoriti mednarodne koratke. RIM, Italija, 21. novembra. — Kabinet je sprejel danes predlogo, ki določa, r.uj se v bodoče podvrže vse mlade moške v staroa:i 18 let vojaški službi. Izobrazba naj bi jih pripravila, kot se glasi oficijelno, na poznejšo vojaško službo ter jih vspesobi, da bodo telesno in duševno pripravljeni. To bi obsegalo dve leti. Tekom tega časa naj bi bili mladi ljudje v službi le ob gotovih časih. Nedelje, praznike in počitnice naj bi porabili v ta namen in tudi večerne tečaje naj bi ustanovili. Patom te pripravne dobe bi se zelo skrčila poznejša službena doba. Ob istem času bi se zelo povečalo število rekrutov. Starišem in varuhom, ki ne prijavijo svojih otrok k tej službi, pre-te s kaznijo. Istotaiko bodo kaznovani tudi trgovci, ki s svojimi zahtevami ovirajo mladiče, da bi zadostili svoji dolžnosti. DIKTATURA NA ŠPANSKEM Španskemu kralju se zdi, da predstavlja vojaška diktatura edino pot iz splošne zagate. PARIZ, Francija. 21. novembra. Dnevnik "Populaire" poroča, danes, ! da je izvedel iz povsem zaneslji-' vega vira, da je sklenil španski kralj Alfonzo VIII., uvesti nu. Španskem vojaško diktaturo. To smatra za edini izhod iz zagate, v kateri se nahaja španska vlada. Diktatorstvo bo baje ustavljeno v teku 43 ur. Do tegu zaključka je prišel kralj po tajnem zborovanju s svojimi generali. MADRID. Španska, 21. novembra. Iz raznih delov dežele je bilo pozvano vojaštvo, da ojači tukajšnjo posadko, ki ima čez glavo dela s štrajfeirji in študenti, ki vprizarja-jo demonstracije. Kraljeva palača je še vedno močno zastražena. Vladni uradniki zatrjujejo, da so kos situaciji. Iz Barcelone, Seville in drugih most so dospela poročila o ponovnih nemirih. VATICAN CITY. 21. novembra.--Kct se je izvedelo, pripravlja papež Pij XI. nivo encikliko. k.i se bo pečala z vprašanjem svetovnega miru ter indirektno tudi splošnega razeroženja. V vatmkanakih krogih ne vedo še niče-ur glede pričakovane encikli-ke, vendar pa se glasi da bo božični pozdrav na ves krščanski svet. Obsodila bo oboroževanje za stavo ter opozorila na mir in dobro voljo napram vsem ljudem. Fupež je z velikim zanimanjem zasledoval pogajunja med Italijo in Francijo glede vprašanja mornaric. Papeškemu nunciju v Šviei je dal baje naročilu naj poda natančna poročila glede razorožitvene kori-! ference v Ženevi. rojak je prehudo zamahnil Iz Barbertona poročajo, da so zaprli 22-letnega rojaka Franka Ku-ralita, ker je baje povzročil smrt 41-letnega I. G-ainera. Gainerova kara se je zadela ob Kuraitovo ter ji poškodovala fender je. Geiner je odbrzel z bliskovito naglico, Kuralt pa za njim ter ga dohitel v Wadsworthu. Začela sta se prepirati in med prepirom je u-daril Kuralt Gainera po glavi z nekim težkim predmetom. Gainer je pir dni pozneje umrl v bolnišnici. V Kuraltovi kari se je nahajal tudi zamorec Sunshine Tylor. Policija je d£*i aretirala. Kuraltov tovariš ima baje na ve9ti težak zločin. vihar zadržal d0-x SANTANDER. Španija, 21. nov. — Nemško letalo DO-X, ki se nahaja v tukajšnjem pristanišča, ni moglo 'danes nadaljevati svojega poleta. Poveljnik pravi, da se bo dvign 1 šele tedaj, ko bo nastopilo povsem jasno vreme. Na poletu iz Nemčije na španski polotok je imelo letalo j neprestano veliko smolo, zaradi dež-'ja in viharja. Nameravani polet v Ameriko je definltivno opuščen. DELODAJALCI IŠČEJO PRI VLADI POMOČ Pritožbe nad terorjem stavkuječih delavskih organizacij. — Generalna stavka počasi peša. MADRID, Španska, 21. novembra. Osemf.isoč delodajalcev v Vaienciji je poslalo danes v Madrid delegacijo, da n-aprosi -vLado varstva pred grozovlado delavskih organizacij. V drugih krajih pa očividno peša generalna stavka. Efelegacija iz Valencije je napadla Sindicato Unico, delavsko organizacijo, o kateri se glasi, da je odgovorna za zadnje nemire. Delavce v Vaienciji ps prepodili ž njih službenih mest s pretnjo nasilja. Oblasti ne morejo doseči ničesar. Manjši nemiri si se pripetili danes v Barceloni. Tam se niso hoteli pokoriti nezu-dovoljneži s poveljem, nja se vrnejo na delo. Pri tem je prišlo do manjMh spopadov, a sicer je bilo v mestu še precej mimo. V Albacete, v Huelvi in Cuenca je prišlo danes zopot do novih dijaških izgredov. t Skoro vsa druga vseučilišča dežele so zaprta. Sevilla, Alicante ter druga sre-dnšča stavkarskega gibanja so bila danes povsem mirna. sneg na zapadu CHICAGO, 111., 21. novembra. — V North in South Dakoti, Minne-sotl in za pa dnem delu Nebraske je zapadel sneg. Brzojavna in telefonska zveza sta na več mestih prekinjeni. KOLIKO JE KATOLIČANOV VATICAN CITY, Italija, 21. nov. Danes je bilo objavljeno, da je bilo koncem leta 1929 na svetu tristo-enoiiištrideset milijonov štiristo trideset tisoč in devetsto katoličanov. V Evropi jih je bilo 208,882,000. v Ameriki 109,790,000, v Aziji 16 milijonov 536,900, v Afriki 5,330,000 in v Avstraliji 1,585,000. starodavna vas pri k0l1nu KOLIN, Nemčija, 20. novembra. Izvedenci Wallgraf muzeja so iz&io-pali v tukajšnji bližini ostanke prazgodovinske vasi. Našli so dosti kamnitih predmetov, orodja, posor de itd. To orodje je najstarejše, ker so ga doslej našli na svetu. Vas bodo obnovili /ter bo tvorila del tukajšnjega muzeja. vojno pravo na kubi HAVANA Kuba, »1. novembra. — Senat je danes pooblastil predsed-niltca Machada, da sme proglasiti na Kubi vojno stanje. Za predlog je bilo oddanih 46 glasov, proti pa štirje glasovi. Prejšnji teden mu je dovolil kongres, da sme ukiniti v slučaju potrebe vse ustavne svoboščine, kar je Machado seveda takoj storil. Vojno pravo namerava proglasiti, ker se dijaftU nemiri neprestano Silijo. eksplozija na romunskem BUKAREŠTA, Romunska, 21. novembra. — Včeraj je eksplodiralo v Ploestri 300 tankov bencina, ki so bili laat Astra Romana družbe. Povzročena škoda znaša skoro dvesto-tisoč dolarjev. Zaenkrat se še ne ve, če je eksplozija zahtevala kako človeško žrtev. ZAHTEVE INDIJSKE KONFRENCE LONDON, Anglija, 20. novembra. Na današnji seji anglesko-indijske konference je govorila delegatinja Begum šan Nawaz. — Dejstvo, da sem danes tukaj. — je rekla — dokazuje, da se je ta -kozvanl nespremenljivi Iztok precej tapremen&L Mi nismo priča rojstva, pač pa preporoda velikega, starega i naroda. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obr^stonosno nalaganje in pošiljarge denarja v staro domovino. Naia nakazila se izplačujejo na zadnjih poŠtah naalovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na prt nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres nmud« časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovi j encev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pc&lja-teljem ▼ dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 _________________________ S 9.40 1000 ...___________________ $ 18.60 2000___________________$ 37.00 2500 ___________________ $ 46.25 5000 _______________$ 91.50 10,000............................$181.80 Lir 100 200 S00 500 1000 ^ % 5.75 »11.30 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—t za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo reč jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih. Urah aU dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporaznmo-te glede načina nakazila. Najna nakaitla izvršujemo po Cable Letter n SAKSER STATE BANK n coetlandt street NEW TOM, a S. Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER K, 193f m. & c "Glas Naroda" Frwii Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY C A Corporation) President L. Benedik, Treas. of business of the corporation and addresses of above officers: 21* W. ltth Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Bun days and Holidays Za colo teto vel J a list za Ameriko. 2a New York za celo leto $7.00 In Kanado ----------------------.WJW Zi pol leta ---------------------------43-50 Za pol leta------------------—$3.00 Za inozemstvo za celo leto....._$7.00 Za četrt leta ---------------------.$1.50Za pol leta________________________$3.50 Subscription Yearly $«.00. Advertisement on Agreement. **Qlaa Naroda* izhaja vsaki dan izvzemal nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po&iljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi pre J in je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 AMEEIKANCI 0 NAS Gledališče- Glasba- Kino PRIMORSKE NOVICE druga koncertna turneja tenorista svet. banovca po združenih drŽavah. Eden najbolj popularnih in naj-]je s svojo ljubezajivo nakionjencst-bolj priljubljenih slovenskih pev-jjo marsikdaj pripomogel do lepega cev, ki se trenm:no mudi v U. S. a., uspeha. tenorist Svetczar Banovec, je otvo- Preveč b: bila opisovati in našte-ri Is svojim koncertom 21. septem- i vati vse njegovo plodonosno delo- bra v 6. N. D. v Olevendu svojo drugo kcncerlno sezono. Kakor znano, je potekia njegova prva 10-mesečna turneja z največjim uspehom in zmago jugoslovanske umetnosti. Dasiravno je imel Banovec v samem Cleveiandu že 7 vanje, kajti vsi jugoslovanski časopisi v U. S. A. so skozi celo sezono bili polni najlepših poročil in priznanja kakršnega še nisi dali nobenemu. Kako zna Banovec prikleniti publiko nase. da mu sledi kot oneme- izvrs:no uspelih koncertov v vseh ia, to ve le oni, ki ss je njegovih Slovenskih Domovih, vendar je ma- jkoncen.cv udeležil. Kdor ga je enkrat slišal, dv^irat, trikrat, desetkrat. ,pa pride vseeno, da ga ponovne sliši. Na ;ooredu ima vedno ral na splošno željo prirediti v Cleveiandu še dva koncerta, 21. septembra v S. N. D. na St. dair-ju Eden najuglednejših ameriških dnevnikov "Tlie C hristian Science Monitor", je objavil na prvi strani jako laskav r lane k o Slovencih, v katerem pravi med drugim naslednje: — Čeravno je v vsej Jugoslaviji komaj milijon Slovencev, ki prebivajo v malem hribovitem ozemlju v seve-rozapadnem delu dežele, jih je med njimi nad dvestotisoe, ki so elani številnih zadrug. — Noben drugi narod v jugovzhodnem delu Evrope ni tako dobro rešil svojih gospodarskih zadev kot mali slovenski narod. I spelie tega zadružnega gibanja zanmre o-paziti v sil kdo, ki potuje po deželi. I)asi je dežela hribovita in skoro'brez naravnih virov, nudi izgled bogastva in blagostanja, ki je posledico uzor-liega načina, po kiitcivm je narod organiziral. Slovenci uspešno delajo, štedijo denar ter pomagajo dmg drugemu ter tako navzlic vsem oviram hitro napredujejo. Vsega skupaj je približno tisoč zadrug, ki so razdeljene v tri skupine. V Ljubljani je centrala pod imenom Zadružna Zveza. Njeni ustanovitelji so bili pijoniiji na polju gospodarske organizacije in poljedelskega napredka. , Pred več kot tridesetimi leti, ko je bila Slovenija še pod habsburško vlado, je začela skupina profesorjev in duhovnikov organizirati kmete ter malomeščane. da so postali neodvisni od tujih bankirjev in trgovcev, ki so jih prej nesramno izrabljali. To delo se je vršilo neniotoma naprej navzlic svetovni vojni in dejst vu, da je prišla ena t retina Slovencev pod italijansko vlado. Iransko leto so imele slovenske zadruge toliko prometa, kolikor je znašal ves ek sport iz Jugoslavije, da si tvorijo Slovenci le trinajsti del jugoslovanskega prebivalstva.! Gorenjci prodajo skoro ves svoj i zboren sir potom zadrug. Potom zadrug prodajajo tudi živino, les in seno in potom zadrug kupujejo svoje potrebščine. Skoro vse svoje bančne zadeve opravijo potom zadrug in zadruge preskrbujejo slovenske vasi z električno lučjo in silo. V zadrugah se uce varčevanja, računanja in zmernosti. V Sloveniji izhaja presenetljivo desti časopisov ii* vsako leto izide veliko število novih knjig. Socijalna disciplina in viden uspeh v javnih podjetjih sta dvignila narodni standard samozavesti. Le malokje se vidi raztrganega Slovenca, berača, pr«»-dajalca časopisov ali suažilca čevljev. Vse časopisje prihajajo Čitateljem po pošti. Tovorov ne nosijo na glavi oziroma na hrbtu, ampak jih prevažajo v ličnih dvokolesnih vozičkih. Vsako jutro je videti lia stotine mlekaric. ki do vaza j o mleko v mesta. Slovenci sodelavcu in varčen narod, ki se je naučil sam upravljati svoje zadeve. in v Slov. Narod. Domu v Newburgu- j prave in izbrane bisere ume tnih in Cleveland, 26. oktobra. V obeh je {še posebej narodnih pesmi, ki jih iz-imel že po dva koncerta, najboljše ! vaja popolnoma na svoj način, kar znamenje, da ga hoče publika po- • ni običaij pri drugih pevcih. On ži- bi s pesmijo, jo doživlja, doživi ter tako združi z odgovarjajočo igro, teko cu nam podal cel prizor. Banovec je izvrsten igralec. Kdo ni novno in ponovno slišati. Vsi a meriško-slo venski časopisi so si bili edini v tem, da je Bano-vec eden najboljših umetnikov-pev-cev, kar jih je prišlo iz domovine. Nobenemu pevt?u niso dali toliko odkritosrčnega priznanja, o nobenem se ni toliko por^ralo, nobeden nas ni itako častno in .uspešno zastopal pred ameriško javnostjo in kritiko kakor Banovec. Še nam je v živem spominu veliki zgodovinski dogodek, ko je ta znameniti pevec predstavil nas Jugoslovane v tako častni luči v veliki "Orchestra Hall" v Chicagi 18. maja, kjer nastopajo samo dovršeni in priznani umetniki. Ne turno ame-tiško-slcvenski, nego tudi vsi hrvat- Nezaposleniži je bilo v Julijski Krajini in Zadru dne 30. septembra t. I 12^547. Za Izulo in okolico je dovolil zavod "CrecLto Fondlario delie Ve:ie-zie" v Veroni veLko posojilo. Vršila se je seja, v kateri so razni gospodarski in politični činitelji razpravljal: o medai-tetah za porabo denarja "v podvig kmetijstva v t?i ccni". Omenjeni zaved je sprejel pred par meseci na prizadevanje pulskega prefekta Lecna finančno sodelovanje pri izvrševanju zasnovanega razlaščevainega načrta v i str ski pokrajini. V okolici Bal v Istri je doo ia neka vdova po pošti IO.GOO lir penzije z za stan ki po svojem sinu. ki je padel v vojni. Zvečer je prišel na dopust domov njen drugi sin. ki služi pri vojakih v Puli. Ko sta že počivala. je začula st-arka močno trkanje na vrala. Ko je odprla, sta jo napadla dva maskirana človeka s pozive m: Denar ali življenje! Tacaš se je zbudil sin in skočil materi na poimč. Pograbil je revolver m streljal. Roparja sta padla na tla SLOVENSKO-AMERIKANSK1 KOLEDAR 0 ZA LETO 1931 je izšel CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse cfosedanje. ONIM, KI SO GA NAROČILI SMO GA ŽE POSLALI ZASTOPNIKI NAJ ČIMPREJ JAVIJO, KOLIKO IZTISOV ŽELJ: "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City rožniški postaji, kaj se je zgodilo. Orožniški brigadir se je nemalo začudil. ko je spoznal v enem roparju svojega predstojnika, orožniškega maršala, v drugem pa p Oba sta S*^"* iij-anca. plikal ob njegovih žalostnih pes-!mrtva. Sin je šel nato sporočit c-mih, kdo se ni do razigranosti nasmejal pesmim veselega značaja kdo ni skakal od radosti ob njegovih hudomušnih pesmih? Narodna pesem je njegova edinstvenost, ž njo publiko elekirizira. da je kar u- kovana. Ni čuda. da je bil Banovec y ^jedelnici v Tržiču imajo za že v domovini poznan Gcot najboljši j trf leta zagotovljenega dela. To v interpret; narodnih pesmi in je bil glavnem Z2radi naročil "Shipping stalno angažiran zanje na Radiu. :slundard ccmoany". "Belk ttino Njegova premišljena igra pri izva- j Industriale- izvaja da bodo mC2ie janju pesmi, njegove gesie in mi- ; primor9ke ladiedelnice delati samo, mika. njegova čudovita osebnost in akQ bodo dobivaIe inozemska na-fin na-t^p so lastno.ti, ki so ga rc;ila kajti za -narocJno deio" je ski srbski, če£ki iter največji čika- j poleg drugih sposobnosti napravile y Italiji preVec ladjedelnic in kvo-ški ameriški dnevniki, ki izhajajo j popularnega in priljubljenega ne ta ki se more razdelitl med posa_ dnevno v milijonskih izdajah, so j sam; med Jugoslovani, nego tudi me2ne skUpine, je premajhna, dali našemu pevcu priznanje dovr-;mcd Amerikanci. On ima tudi pra- I senega umetnika. Razne ameriške 1 vb razumevanje za našega naseljen- _ muzikalne revije so mu posvetile ca, njegovo življenje in borbo za ob- i j cele kolone, v kuterih so mu pii- ,stanck v tuj.nl. j zna vali velike sposobnosti. Pevec je nameraval odpotovati o i "Prcjveta", slovcnsiu dnevnik v-Božiču v domovino, ki ga siln^ po-Chicagu je 7. maja 1930 poročal o greša in gu kliče doižnosr. — je pri j tem znamenitem konccrtu: "Kriti- ljubljanski C-peri glavna meč in ste-: ke izpod peresa najboljših ameri- ber opere — ter ljubljenec Ijub-ških kritikov v angleškem časopis- Ijanske publike — toda kakcr hitro j ju so izredno laskave. V g. :2ar.ovcu je prišlo to poročilo v javnost, je; Dopisi. Fly Creek, N. Y. Več rojak-v m: je p^aio. da pri-arja. dejo farme gltda-: v našo okolico. S tem naznanjam vsem. da ima-' jo najlepšo priliko dne 29. novem-ra. ker tukajšnje društvo S. N. P. J. št. 593 bo priredilo veselico. Pri-četek ob 7. uri zvečer. Veselica bo pri dobre znanemu rojaku Franku Korošcu. Tam se spoznajo lahkD z mnogimi farmerji iz bližnje in daljne o-kolice in slišijo vse porobne -ti kako se imamo t-akaj na farmah. Le- DAMA V RESTAVRACJI J vidijo poseben dar v mehkem iziu- prejel psvec toliko novih povabil, žanju svojstvene vrednote, ki je do-;da bo moral svoj ozihod odložiti d3 1 deljena slovenski posmi v besedi in J prihodnjega leta. Zc dvakrat je do- bii cd vlade iz Wash ngtoaa podaljšanje za bivanje v U. S. A., ker se vlada zaveda, da je dovršen umetnik. ki dcj.opno zastopa pevsko u-metnost in vendar bo moral še o-st^ti da ugedi številnim željam na- mclsdiji. Slikali so ga interpretirati islovetnjike narodne popsvke, ki so ta-jko nekaj ljubkega, da se tudi nepo-'mavjlcu slovenskega jezika na mah nasade v srce. Slišali so ga. ko je podajal težke operne arije, s katerimi se je med poznavalci petja še posebno prikupil, kajti njegove glas sega v umerjeno višino in p^-da po-ilagoma nižje kot prijetno padajoči i lup, ki človeka priklene nase, da ostrmi. G. Banovec se je pokazal mojstra tako v opsmih arijah kakor v navadnih pepevkah. Interpretacija. ki jo zna pxiati g. Banovec blagodejno vpliva na slušalca in ga naravnost hipno očara ter zaziblje v sanje krasne dežele, ga panose v Po načelih dostojnosti se dama v družbi ne sme lepotičiti. Istega mnenja je tudi plačilni natakar v neki keelnski restavraciji. O tem se je prepričala hčerka nekega koelnskega vladnega svetnika, ko si je hotela za mizo v restavracij na-pudrati obraz. Pristopil je plačilni natakar in ji vljudno pokazal vrata, češ, naj takoj zapusti restavracijo. Oče javno kompromitirane hčerke i je vložil tožbo proti lastniku re- Peter Zgaga I Iz Oklahoma City.* Okla., mi poroča dragi r^jak: — Iskren pozdrav Petru Zgagi! Pa naj še čez nas moške začne malo udrihati, ne samo čez ženske. Naše ccljše polovice kar ^rgajo njegevo kolone, tako da mi moški nimamo dor t i užitka od nje. dasi nam je njegova kolona najljubša v vašem li-iftu. Tc:ej, Zgaga. le.spravi se tudi male čez na v Prav rad b: ustregel rojakovi želji, toda ne gre in ne gre. Ce bi pisal čez moške, b. samega ^ebe utri-njai po gijiv. Z-a kaj *akesa pa nisem zaenkrat pr.iv nič razpoložen. S služabniki je križ. Zelo ;ežko je dobili pošteno in odkritosrčno kinjo. Pa tudi tisti ki jo ima. ne more vedac brez .>krb; zavpiti. Gc^pcd .ki je imel lep.) in mlada ženo. se- je vrnil domov in vprašal v veži novo sobarico: — No. kako vam kaj u^uja pri nas gospodična? — O. hvala, sem piav zadovoljna. — Ali je bil kda tukaj, ko mene ni bil^ doma? — Da. neki mlad; gc^pci ;e prišel in je vprašal za vas, p-a em mu rekla, da vas ni doma. — Tako je prav. Vedno je treba resnico govoriti. In ka je rekel mladi gospod? — Mladi gespad je rekel: — O. to je pa izvrstno, da ga ni dama. — In je odprl vrata in je šel kaj ne? Taka je prav. Ja. — je odvrnila mlada siu- tes jc zopet kupilo nekaj rojakov, tu farme, in ravno zdaj slis.m, da žabnica. — Odprl je vrata spalnice jih spet več ogleduje in kupuj t- in je šel k vaši ženi. Naše društvo se priporei-a _a obli- | ^ no udeležbo iz biižnje in daljne o- ' kolice, da nas ta večer poselite. Oh. — je zajekala. — Zdaj pa Igrala bo domača harmonika. | vidim, da mc ninvas več rad. Prav Za dobro postrežbo jamu odbor.; nič več me nimaš rad. Zdaj vidim. selbin in da posveti ponovna svoje i sta v racije odnosno njegovemu u-velike sposotoricsU in meči nu oltar j službencu, češ, da je njegovo hčer-naše nove domovine. ko vr§el iz restavracije in jo s tem Minuli teden je imel kar dva iz- j seveda globoko razžalil. Restavra-vrstno uspela koncerta kakor ved- I ter Pa ugovarja, da je izpolnil pia- no med Hrvati 15. novembra v ateeltonu. Pa. in 15. novembra v ItJeKee-- Ro:ks, Pa. Publik? je fclia vsa '.z sebe r.-ad krasnim užitkom in čilni natakar samo voljo gostov. M. Omerzu. Chicago, 111. Zadnje čase imamo v Cliica^i zelo lepa in toplo vreme. Posebno so hvaležni zato tiit. brezposelni reveži. kai.eri morajo spati na pro-stom oziroma pod velikimi mostovi, kjer jim deli Salvation army vsak dan kruh in kavo. Brszpasel-niii je vsak dan več, in sem pa tam še kakšno tovarno zaprejo za nedoločen čas. Kdaj bo kaj boljše, se ne ve. V nedeljo 30. novembra bo velik kcncerr ali 12-letna proslava uje-dinjenja Jugoslovanov v Ashland si so se čutili pikirane s tem. da j Auditorium na 323 S. Ashland Blvd. je hčerka vladnega svetnika izpre- Pričetek ob 7. ur menila restavracijsko mizo v toa- i Vstopnice so v predprodaji ali pr; ljudje so pripovedovali, da še nik- j ^tno mizico. Zanimivo bo, kakšno vratih po 50c. dar v življenju niso culi kaj enakega. Pevec je moral kakor vselej po- stališče zavzame v tem primeru sodišče. prijazni log ob žuberečem pctc-ku ' n oviti skoro vse pesmi, nekatere ce- frugegUJ«—iii nmnii!iiii»uiiLiia«ii .are^^utjEsasai cenjenim rojakom in r0-jakinjam. ki se ipfe jejo naše banke naratnjamo, da smo zadnje dni od-poslali -male koledarčke u loto 1931. ▼sem, ki bivajo sirom Združenih DruT in Kanade. koledarčka ni pre|ei iz katcrtfftkoli razk»ga, ca lahko dobi, ako nam poilje svoj ae-danji točen naslov. aH ako zahteva patUjatre aa 1 se božične praznike, da naj DVA MacDONALDA Angleški ministrski predsednik ima tav- BKEZPLACM POUK. cJGARD OF EDUCATION nudi orezplač^n pouk, ki se žele naučiti angleški In hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite za pojasnila v ljudski soli it v Program prireditve je zelo bogat.; aa mc m maš. On je nekoliko pomislil ter jo zavrnil reke'-: — Praviš, da vidiš, da te ne ljubim I j več. No, če je tako. me pa tudi J nimaš več rada. Kajti prava ljubezen ne vid: ni:- in ne sliši več. Prava ljubezen c sicpa Mussolini je znižal piaee vsem državnim uslužbencem. S tem svojim dejanjem nikakor ni povečal svojega kredita, niti v Italiji ni .1 pred svetem. * Iz Chicaaa prihaja nenavadno poročilo. Neka lumcšnja ž£na je vložila tožbe za ločitev zakona, ker e njen mož neprestana dama in hc:? kuhati ribati in prati ter opravljati ljajo v povsem drugačno luč. kot pa l27 Last 41. cesta ▼ petek zjutraj za kar nas sma»trajo. Njega lahko vedno predstavimo po teh velikih uspehih prve turneje tujercdcem. ker smo prepričani, da nas bo vedno častno in dostojno ko«: doslej predstavil s svojo umetnostjo tuje-rodcem in nam priboril ugled in speštovanje, katerega smo v tej veliki tujini tako zelo potrebni. Dokler bedo prihajali med nas tako resni umetniki kot Banovec. jih bomo vedno radi seprejemali in bomo iposni nanje, ker le z dovršeno umetnostjo lahko zastopajo n-aš jugoslovanski narod pred tujo javnostjo. Vsako polovičarstvo pa nas spravlja le v slabo luč in nam jemlje ugled. Dokler bomo imeli umetnike, kakor Meštrovič, Balakovič in Banovec, ne bomo "zdvaj-ali", ne mi Jugoslovani in ne domovina. rd It. do 12., soba *tv. 3*8, ali pa v pondeljek In sredo ob 3. do 5.. soba «13. Nastopil 00 tudi operni psvec Svetczar Banovec in zapel par lepih pesmi. Vabimo vse Jugoslovane iz Chi- j cage in okolice, da se udeleže tega koncerta. Gatovo ne bo nobenemu žal. Čisti dobiček bo šel za brezposel- j ne Jugoslovane in del pa Jugoslo- ; vanski Matici v Ljubljani. Na gotovo svidenje dne 30. no vembra zvečer! Član odbora. i druga ženska dela. Ako bo sodišče ločilo to nenavadno zakensko zvezo, svetujem loče-|nemu možu, naj pride v New York. Tuk-aj se bodo Marjance kai puhle zanj. * Ponesrečen motociklist. T*e dni se je peljal na svojem mo-tociklu iz Tržišča pri Rogaški Slatini proti Celju 21-letni steklarski pomočnik Jožef Sittig. Hoteč se na cesti izogniti nekemu avtomobilu, je zavezil preveč na desno in se zaletel v brzojavni drog. Pri karam-bclu si 'je zlomil spodnjo čeljust, pa tudi več lažjih poškodb je dobil na glavi in ostalem -telesu. Zdravi se v celjski bolnici. Delegutje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in liranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% iu obresti pripišemo li glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovanje se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. Sakskr State Bank 82 CorUandt Street MXW YOBK, H. Y. _ V New Yorku si je dal nekdo pre-drugaei:i svoje ime. Sodišče je u-godilo njenevi prišnji. Prej se je pisal Enzmkovicz. zdaj se piše Astor. Rekel je, da Amerikanci ne morejo imena Enzinkovicz dobro izgovarjati. Aator je pa staro in znano ameriško ime. Astorji so milijonarji. Izprememoa imena pa nič ne pomeni. Ime je ime, nuj bo tako ali tako. V dolenjem delu mesta New York je na tisoče ljudi, ki se pišejo Rot-šild, pa nimajo ne denarja, ne blaga. * Ta teden sem pričel s klobasami in ga boni tudi s klobasami zašpi-lil. Domaj sem tiste iz Dcwntowna prebavil, me je že prijatelj Joe z Main Street-a s krvavicami obsuL Nekaj sem jih kar s kruhom pospravil, nekaj pa s krompirjem in kislo repo. Krvava oziroma riževa klobasa mora biti taka. da se trese pred teboj in du se cedi cd nje. In ko zasadiš vilice v njo in se je z nožem lotiš, se ne sme cd strahu razliti, ampak mora junaško v kosih o3tati. Joe p jih dela po vseh prsdpisih klobasarske umetnosti, zakar mu izrekam vso čast in vso zasluženo slavo. m ULa&š r NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 22, 193« LARGEST BLOTKRI DAIil tz> » Zena mu — Dragi, icS. Mlad Lv, močan 'Ia:ujes rr ai iiv s-ndarlc ie neštetokrat dejala: i si naravnost idealen i, simpatičen. Ijubee-dostl zasluž'5. vednj je račune.... Skratka, vzor zakonca — a imaš eno napako. — je vprašal mož — K&kino? začudeno. — Romantičen nisi Torej mu Je manjkalo romantike! Zakaj? Kako? In čemu je treba. da je nekdo romantičen? Razmišljal Je nekaj dni. potem je šal ženo: vpri PRVI DVOBOJ zgodaj v stanovanju. Dejstvo, da so prišli sekundanti v navadni sivi obleki, je napravilo na voditelja dvoboja slab vtis. Kako more iti človek na dvoboj v tako prozaični obleki? — si je mislil. Ti ljudje ne ' poznajo najpreprostejših pravil bontona. i NaS junak, ki se je pripravljal na i tako imenitno funkcijo, se je pojavil v črni salonski cbleki. v redin-gotu. s črno kravato in v lakastili čevljih. Koliko je bilo njegovo iz-nenadenje, ko je uzrl na bojišču ' duelante v sivi. vsakdanji obleki. Kaj razumeš prav besedo "romantičen? Romanfčen je čin, o za prav Glede orožja so se bili hitro do-i menili. Vodja dvoboja je s koraki katerem * odmeril razdaljo med nasprotniko- čitamo v romanih ali ga vidimo v kinematografu na piitnu. — je razlagala žena — Torej neka« nenavadnega.— N. pr. ljubezenska pustolovščina — Dragec, ne rogaj se moji razlagi. Ostanem pri svoji razlagi. Romantične je tisto, kar »/živa zvedavost v;ega sveta Mož. ki je v svoji mladosti prečrtal mnogo romanov, je dobro poznal takšne prigode V knjigah so se odigravali dvoboji, nastopali so ma-kirani razbojniki, lepe plemenita >inje m trubadurji s hrtom. Kakšen romantičen čin pa naj bi pre slavil nJega po tolikšnih letih trgovanja z bombažem? Nekega večera se je vrnil domov i/bojevati na ves preplašen. Žena je opazila nje- prostoru, pod govo duševno stanje in se je zbala zaradi vznemirjenosti. Vprašala je: — Kaj se je zgodilo, dragec? Odvrnil je s prisiljeno ravnoduš- nostjo: Nič. Neke malenkosti me skr- be* I Zena Je pa slutila, da noče govoriti zavoljo nje. — Kaj ti je, povej vendar, — ie j tiščala vanj. Mož ni rekel besedice. Samo objel je svojo ženo in jo pritisnil na srce. Nekaj časa i.ta ostala tako | prižeta v objemu, potem so se cbe-.na vdrle solze po licih. — Bože moj. kaj se zgodilo? — je hiipala žena. In inež, ki je slutil, da je prišla ura priznanja, je rekel: Jutri ajutraj imam dvoboj. — Kaj ti? S kom? Čemu? Morala je počakati, da ga je minilo jecljanje. — Prialo je čisto nepričakovano, — je začel. — Grem po ulici in sre- ma. Bil je tako hladnokrven, da so se vsi čudili njegovi flegmi. Dvo-bojevalca sta bila do pasu gola. — Ko bo sunil prvi? — je vprašal eden izmed sekundantov. Počakajte, je rekel drugi. — Imate dva novca? Vrgli ju bomo v zrak in tistemu, ki dobi "glavo", pripade pravica za prvi izpad. Vcdja dvoboja, ki ni poznal te navade, je debelo gledal, kaj delajo. Vendar je molčal v prepričanju. da ravnajo piav in pametno tudi brez njega. Naposled so mu prinesli sabljo, ki je imela, kakor so mu povedali veliko moč. Saj je lahko vsak trenutek prekinila borbo, ki se je imela razmeroma tesnem nekim pristreškom. Stisnil se je h podu in stopil na -redo med nasprotnika, dvignil sabljo in obžaloval, da ga ne more videti žena v tej moški pozi takšnega kakor ie: črno oblečenega, vihtečega v roki goli meč. Dal je povelje: — Gospoda, naprej! Sablje so zažvenketale. Zdeio .>e mu je celo, da se je konica obregnila ob njegov nos. Navdal ga je silno prijeten občutek človeka, ki je prišel v veliko neprijetnost ne da bi bil česa kriv. To ga je bilo t s ko zmedlo, da je jel že čisto resno razmišljati, ali ne bi kazalo prekiniti borb?\ Toda žvenket mečev. ki sta se bliskovito križala pred njim. ga je opozoril, da je stvar zelo važna m da ne velja razmišljati. marveč zasledovati potek borbe, sunke obeh duelantov in njune odmore. Nenadoma pa je za-klical: — Stoj! Bilo je že prepozno. Sablja enega izmed dvobojevalcev ga je že Pomagala mu je v posteljo in za-piakala: — Tak je vendar resnica, kar sem slutila! Ti si se dvobojeval! In si mi tajil, da se boš sabljal samo zaradi tega, da ne bi se prestrašila. Zdaj je razumel mož ,da se mu nudi izvrstna prilika, pokazati vso svojo romantičnost. — Ti si tako občutljiva, dušica, — je rekel. — Stvar pa bi se lahko bila končala se strašnejše.... Žena je imela vtis. da je šele zdaj postal njen mož po polen človek. V zavesti, da docela odgovarja njenemu okusu, ga je poljubila na lice. — Tako silno te ljubim! —Nje vzkliknila vzhičeno — toda obljubiti mi moraš, da se ne boš nikoli več dvobcjeval. Mož ji je rad obljubil, kar je zahtevala. Pristavil je še: — Nikoli več ne sežem po sablji. Verjemi mi, da ni dvoboj prav nič rcmaiitična zadeva. PRI ŠPANSKIH BORBAH Z BIKI San Sebastian. Sredi avgusta, z desno pa prime meč in ga nasta- pozabljeni izumi Kljub drobnogledu in kemični a- Mesto je polno tujcev. Deloma letoviščarji, deloma pa taki. ki prišli z bližnjih krajev gledat velike bikoborbe. Po mes.u vise plakati, ki naznanjajo, da se bedo vršile borba tri dni zaporedoma: v petek in nedeljo se bo bojevalo po esem bikev. v sebe to pa šes t. Debelo so natisnjena imena malador-jev :n gcjlteljev za b;rbo pripravljenih bikov. Spodaj so navodiia za gledalce, da ne b: na katerikoli način motili peteka borbe, sicer bodo esire kaznovani. Kdaj se pričnejo predstave, ni nič napisa;. Najbrž? ni tre tu. saj menda že vsak p:glavec ve. da se 'ccrridc de teros" pričenjajo vselej c'o tr:h popoldne.. Tričrt:; na tri. Cesta, ki drzi proti "Plaza de Torcs", kar bobni. Avto za a v.cm, na cbeh straneh in med njimi pešci; vse v i = to smer. Arrr.u se pclni. Sedeži s; razdeljeni po legi pnxi solncu. Oni v senci so rsdražji. Sc.nce pripeka, ljudje side tesno drug poleg drugega. Tudi v senci je vroče. Pogled je krasen: same žive barve. v s ax a dama giblje pahljačo. Ura kaže že štiri minute čez tri — pa se ^e ni pričelo. Ljudje že vpije-jc in žv žgajo. Teduj se vendar od-pro vrata in prikažeta se najprej dva jezdeca v starešpanski viteški opravi. Ustav ta se pod glavnimi ložami. Nato prikorakajo torej — oikcborci. in sicer matadorji in ban-deriijerji v svojih slikovitih oblekah. so i vi vodoravno proti biku, ki ga vabi so z lahnimi poskoki. Bik se res zule- | ti, matader pa se spretno umakne rogovom in mu zasadi meč do ro- J 3P čaja v tilnik. Smrtno začeta in *kr- i jui vaveča se zgrudi težka žival ... Lju- ' flf dje pa vpijejc, m-ahajo z rokami in ^ cepetajo z negami. ; Gorje pa matador j a. če se je zoal rogov in zasadil meč le z j nekaj ccn-- ^ff timetrov. Bik meč takoj otrese in jo ^ udere za matador j srn, ki se komaj reši z urnim skokom -tez cgrijo. Ljudstvo pa žvižga, grozi in se glas- i J* no norčuje iz matador j r ! 3P V če tre ure je vsakega bika ko- 1 nem. Potem sledi brez premera tiru- i »5* gi. tretji.... Lju i je gledaje s čiras.joj Naj bo vesel Božič :ro?na. cam prijatelja Tita. Ustavil me je bila vsekala po čelu. Struja krvi in dejal advokat Tainta in inže-; »e je razlila čez obrvi po obrazu in nir Tisti sta si za jutri napovedala dvoboj! Potreben nam je ravnatelj boja in takoj smo imeli na mislih tebe. Ne smeš nam odbiti te proinje. Pristal sem že v tvojem i-I cbrisal kri in dejal: mu povrhu še presekal redinkot. Nasprotnika sta šele zdaj pobesila sablje 111 obstala vsa preplašena. Vodja borbe je spustil sabljo. nalizi strokovrijaki še vedno niso za jezdijo pikaderji na sta- o d krili skrivnosti egiptskih mumij, rih* napol živih konjih, za njimi ki so ostale neizpremenjene tekom prikorakata še dve trojki, ki jimu 5000 let. Zadnji dokaz ie Leninova določena naloga odvažati mrtve mumija, ki je komuniste slala ne-ib:-orbe" - kravami, kar pa je dosti bolj nevarno, ker je krava pametnejša od bika. Bik namreč pri napadu glave pobfs". in divja rraprej kar na slepo, krava pa ima oči vedno uprte v sovražnika, kar napravi borbo seveda nevarnejšo-. Mora biti že španska narava t*a-ka. da ljubi krvave igre Nič čudnega — saj so se bikoborb? začele te-da, ko je prenehala "delovati" in-kv zicija. 31 Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela. Na podlagi te izkušnje smo uverjeni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike. Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljal-vpmi, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovanceni pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortiandt Street New ^ 01*k, N. ^ . 1 £ % % i & % « i u 99 Tctuj pa zadone bobni, vrata se :dpro in prvi bik priteče v areno. Črn. močan je. No tihiiku mu plapolajo jtrakovi v barvah njegovega gespedarja. Ljudje ploskajo in kri-čc. Bik pa. ernoten od temnega zapora. iučudeno gloda vso 'o svetlo mncžicc. potem pa se obrne in išče izhoda. Tedaj ?teče banderiljero naprej in mu pokaže viinjckavlcast ^ etasod: KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLIT VE NIKI: Marija Varhiajs: v platno zvezano ... v fino platno ..... v usnje vezano ... v fino usnje rezano plalj. B k takoj pobesi glavo in ^e zadrvi vanj. Banderiljero obstoji, a v trenutku, ko bi morah rogovi prebegi plašč, ga irmakne in steče. Od druge strani pa nastopi v tem trenutku drug banderiljero in zvabi bika na svojo stran. Tako se potem ponavlja igra in draženje. Največ užilka nudi gledalcem izredna gibčnost in eleganca nastopajočih in pa njih napeta medsebojna pozornost; kaker hitro je eden od njih v nevarnosti, skuša takoj drugi zvabiti bikevo p:<7cmcst na>e. To traja ne-Lai minut. Ljudje ca kriče. plos-jkajc. žvižgajo, kaker pač nanese, i Tudi godba igra, a ne pride do ve v platno rmno —, v fino platno vezano v usnje \ezauo .... v fino usnje veznno Nebesa Naš Dom: ▼ usnje vezam..... v fino usnje rezano Kvišku .80 1.00 1.50 1.70 1,— 1.10 1.511 1.70 1.50 l.SU platno vezano ..... eeloiff vezano ..... fino usnje vez..... .80 l.tiO L50 j 70 LETNICA PADEREW- j SKEGA i , Slavni poljski pianist in skladatelj Jan Ignac Paderewski je praznoval te dni 70 letnico. Poljaki >0 se ga spomnili ne same kot velikega umetnika, temveč tudi kot moža. ki je bi 1 prvi voljeni preži-dent poljske republike po svetovni vojni. Paderev. -ki je plemič iz Kurylow-ke v ruskem Podolju in kot pianist ie zaslovel že pred svojimi veliki-j mi turnejami p: inozemstvu. B . 1 je profesor 110. varšavskem kon-zervatoriju. P-zneje je poučeval v Strassbourgu, kamor je bil povab I jen po zmagovitih turnejah po Franciji in Angliji. Višek svoje slave je pa dosegel v Ameriki* kamor se ie nedavno z d pet napotil. Paderewski je eden najboljših inter- j pretov Chopina. Tudi kot sklada-1 teli je Chopinov učenec, dasi š daleč ni tako globok. LATINICA V RUSIJI 15. decembra se sestane v Moskvi komisija jezikoslovcev, da reformira ruski pravopis, zlasti pa da pripravi prehod od cirilice k latinici. Sovjetski iist: poročajo, da bo trajal ta prehod samo leto dni tako, ua b: b.lu latinica v Rusiji uvedena ze s 1. januarjem 1032. Seveda je pa težko verjeti, da bi sla tako temeljila m važna izprememba tako gladko od rok. Najbrž bo trajalo več let. predno obvelja latinica v Rusiji .splošno. Toda nekaj let ne igra tu nobene vloge, glavne je. da opušča nepraktično cirilico Rusija, kar bo prej ali slej vplivalo odločilno tudi na cirilico pri Srbih in Bolgarih. Hrvatski molitveniki: Ctjeha starost!, fina naj fine jSa vez . Kako se postane ameriški državljan .15 j Knjiga o dostojnem vedenja .... J>0 Kat. Knteki/em .................6« vez.........1.— 1 iabfralizem .....................50 .............1.60 Malt-rija in rneržija ............1.25 _ Slava Basu » mir Ijudetn. fina vea 1.50 nrjflnejs ^vez ..............l.tiO drugega vsebovala tudi čudno po-j1^- & Zliiadi prevelikega ne- j ^^ v ^i* sodo. ki uhu P* debele usnjene blazine, ronu v dar sličen vrč neki rimski! 'Včasih rega ni bilo Ln tedaj so bi- je, :a-rra Nasledixj i dan so poiskali prijatelji voditelja dvoboja že na vse Odpeljali so ga domov. Glavo ie imel povezano. Zdravni ga je tolažil, da sta se nasprotnika takoj pobotala, prišedši do hiše pa je zahteval, naj ga puste samega, češ, da bo že našel pot k ženi. Pozvonil je, odprla mu je žena. i Vsa prestrašena je odskočila. ko je videla, kakšen prihaja iz klanja. le bikoberoe še dosti grozne-jše». Ko bik zagleda novega sovražnika, se zakadi vanj. Pikador mu hoče za- stekiar. Vrgel ga je pred prestol na tla in se ni razbil, temveč se je samo upognil. Mojster ga je dvignil in mu dal z udarcem kladivca zopet1 saditi sulico v hrbt. -a bik zasadi ro-prvotno obliko. Cesar je vprašal, ali ge. dvigne konja in ga vrže ob o-pozna še kdo to skrivnost. — Sa-j&rajo. Jezdec odleti s sedla. Z dru-I mo jaz! To je moj izum! — je po- Ige^trani pa mahajo s plašči in sled-nosno odgovoru steklar. A Neron AJič bik vendar odneha ter se žaga je dal obglaviti, ker se je bal, dajane tja. Kcnju pomagajo kvišku, zi zmanjšal zaslužek drugih stek-joo rampi si je nekoliko odgrnil ko-larskih mojstrov. Iz tega vzroka je Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prmyerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano .......... 1.10 Come Unto Me fino vezano .30 .35 rs S ! I imajo velik uspeh baje 1. 1630 popolčal z doživljen-sko ječo izumitelja mehkega stekla tudi kardinal Richelieu.... Med svetovno vojno je našel Američan Adams novo kovino "talij", ki je bila povsem enakovredna jeklu, a dvakrat lažja in trikrat cenejša. Mogočni jekleni trust se je prestrašil izuma in sklenil uni£4ti Adamsa. Ta je podlegel preganjanju in razočaranju ter la-| ni umrl v umobolnici, ne da bi komu zaupal svoje skrivnosti.... Vča-fii izginejo izumi prav kmalu na skri^vnosten način. Pred 25 leti se je n. pr. pojavil ruski elektrik Filipov, ki je iz Petrograda po brezžičnem potu prižgal lestence v carjevi rezidenci, Carskem selu. Izum je izzval veliko zanimanje. Saj je ponovil Matrcani ta "čudež" veliko pozneje. Nekoliko dni potem so našli izumitelja mrtvega v njegovem stanovanju. Zdravniška preiskava le ugotovila "smrt zaradi delovanja nepoznanega strupa/" Vsi načrti in riabe 5 popisom izuma ao iaginIH takrat brez sledu in nobena policija ni bilo zmožna pojasniti zadeve. žo. Če ne bi imel usnjenih blazin, oi bil grozno razmesarjen. Ko sta dva pikador ja opravila svojo nalogo, nastopi banderiljero z dvema kratkima palicama, opremljena z bodičastimi kavlji. To so banderilje. Ti dve palici mora zasaditi biku v tilnik tako da ne izpade. Ce bik eno otrese, žvižga in vpije vsa arena. Bik je že izmučen, v tilniku ima šest banderilij. Tedaj zadone bobni in nastopi matador — elegantne, čudovito gibčne postave. Ban deri-jarji njegove kadrilje se umaknejo nekoli v stran, da ne bi motili, vendar pa so pripravljeni, priskočiti na pomoč, če bo treba. Mattador drži v desni roki škrla-tasto ruto, v kateri je skrit meč. Nekaj časa draži bika ter ga skuša spraviti v ugoden položaj. Bik. ves besen, skače sem «1 tja, pa vedno se mu zopet prikaže sovražna rdeča barva. In čim bolj groteskno skače bik, tembolj divje kličejo gledalci. Ce pa se matador z bikom predolgo igra in zamudi kak ugoden trenutek, mu žvižga vsa arena. Naposled onemogli bik ostane. Matador vzame rdečo ruto v levico, Key of Heaven: fino vezano .........................35 v usnje vezano ............. 70 t najfinejše usnje vezano ....1,20 (Za adnule) Be j •( Heaven: v celoid fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje vezano Catholic Pocket Manna*: v fino usnje veaano 1.60 1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: .Mlada tir. Janeza Ev. Kreka ."5 MiaUrnifem. I. 7v, ...............50 Mladeničem. II. zv............. -50 . (oba zvezka skupaj .90) Mlekarstvo ......................t— Nemško-angle&ki tolmač ........1.40 Najboljša slov. Kuharica. 668 str. lepo vez. iKalinsekj ..........5.— Našteti za hi.>o in dom, trd. ve*. 1.— Nemščina brez učitelja: Z rusko cirilico izgine nekaj, kar i je veljalo doslej zu specifično rusko alt bolje pravoslavno posebnost in kar je tvorilo visoko ograjo o-krog ruskega idejnega sveta. Učiti tujega jezia je navadno težko, toda desetkrat težje je učiti se ruščine. .-;ajti človek mora žrtvovati mnogo časa in truda, da se nauči cirilice. Pa ti^di ruska inteligenca sama ima zaradi cirilice hude preglavice. ker M -m^ra poleg nje u-čiti tudi latinice Tudi drusi narodi so že sprejeli latinico, ker je najboi; razširjena in že zato tudi najbolj praktična. V Nemčiji gre ta proces via facti. Turčija je segla pa radikalni reformi, ki ji je odprla okno v svet. obenem pa svetu okno v Turčijo. Za Jugoslavijo bi bil prehod srbskega dela naroda od 1. del ...................... J« -- del .......................30 cirilice k latinicitu di važnega kul- Angteško sUveiuko berilo .... Z, (Dr. Kern) Angležke iUt. in slav. aacL slovar Ji AaMrika in Amerikaoei (Trunk)..5. Aageljska služba ali nauk Itako ae naj strele k sv. aaa&i.......... .It Bej nalezljivim boleznim ...... .75 Cerkniško Jezero................IM vnfk, trd. ves. . .l.M vnik. broS. ____1.25 Deamči zdravnik po Kaaiyu: trdo ves. ...................1J* broSirano....................1.SS Domači vrt .................... 1.2® Govedereia ......................1J« Cespsiujntvo...................1.2§ Hitri računar ...................75 Melik 1. svesek ....1.50 2. svesek. 1—2 snopič ......lil (gfcalickj) ......-...2*0 N>ni>ku slovrnsKn slot ar .. ......'i.Zo Največji spisovnik Ijuhavnih in drugih pisem ................. .13 Slovensko nemški slovar .........1.— Ojačen beton ...................50 Bolgarui Obrtno knjigovodstvo ............2J»0 _ Perotninarstvo, trd. vez. ........ 1.80 ~ Perotninarst vo. broS. ............1.50 Prva čitanka, vez................75 Pravila za oliko ...............65 Prikrojevanja perila po iivotnl meri s vzorel ..................1.— Psihične motnje na alkohoiski pod- lajfl ........................ .7» Praktični računar ...............75 Pravo in revolucija (Pitami« * .. Predhodniki In idejni utemelji ruskega Idejalizma ..............1.50 Radio, osnovni pojmi lz Radio teh. nike, vezano ..................2.— brodrano ....................L76 Bačiinar v kronski in dinarski veljavi ..........................75 So točenje .....................................J>0 Slike iz živalstva, trdo vezana .. M Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .............130 Spretna kuharica, trdo vezana____1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .....................40 Spolna nevarnost................25 Sadje v gospodinjstvu............75 Učna knjiga in berilo la&kega Jezika ..........................«» Uvod v Filozofijo (Veberr) ......i.50 Veliki vsevedež ................ .80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 Voščilna knjižica ................M Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................LU Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zgodovina Umetnosti pri Sloven- eih, Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje mladine ................L2S Zdravje In bolne«« v domači Mftl. > . - - ' turnopolitičnega pomena. Ce bi o-pustili cirilico še v Jugoslaviji, bi morala storiti isto prav kmalu tudi KJE JE MOJ SVAK JOHN KORDISH. doma je iz Hriba pri Laškem potoku. V Ameriki biva blizu 20 let. Zadnja 4 le-:a se ni več oglasil. z*ato prosim rojake če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se sam javi. Marija Kretiz. 181 Floyd Street, Brooklyn, N. Y. (4x 21—25» SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. se val It stare ta stanovttaa \ NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 22, 193« tLGTIfl O&ELI to B. ft Čarovniško zlato. ROMAM a fimjRRJ A. Zm Glas Naroda priredil G. P. i« marcel dupont: v ŽENSKA LOGIKA (Nadaljevanje.) Maxim Le Tillet je užival tis te- Orožniki! i -----Lahko bi jih opoco- ga dne sladkosti življenja kakor še rili, da M nastopili proti posurove-nikoli. In kko bi jih ne! Ilemu možu. Tistega krasnega poletnega jutra' Zares dva orožnika ata jo maha-je drvel s hitrostjo 60 km v svojem la počasi, po cesti. Maxim je ustanovam šesjci 1 i n derskem avromobi- vil pred njima, izstopil, vzel iz list- On jo je pogledal povsem resno v oči. Pod tem pogledom pa je izgubi1 miren izraz v svojih. Kot, zamaknjena t ta zria drug v drugega. Močna, rdečica je stopila v obraz Jute. In njegovo čelo se je pordečilo. ' Mehanično je prijel za rcbec.Ttaterega mu je ponudila, ne da bi odvrnil pogleda od nje. Pri tem se je dotaknil njenih rok. Oba stu se stresla ter obrnila poglede proč. Oootz j« pritisnil svoje ustnice na njeno roko ter od hi tel proti studencu. Ctt'ila je, da ji Je reka žarela od tega poljuba. Kot v sanjah je zopet pogledala nanjo v blaženem nevrjetnem presenečenju. Ta iziuz je ležal na njenem obrazu tudi sedaj, ko se je vrnil. Nepopisna slrdkcst je bila razlita preko njega. Imel pa je čas, da se pomiri ter se* ni hotel podvreči sladkosti te ure In tega trenutka. S šaljivo besedo ji je ponudil r^bec. — Vidite moj recept je pomagal, krjujti sledovi solza si popolnoma izginili, — je rekel, ne da bi Jo pogledal. Uredil je ftremena na kenju ter ga za jahal. Nato pa sta juhala s podvojenim tempom proti d ;mu. Kramljala sta, o brezbrižnih stvareh, da izbrišeta vtis onih trenutkov. Spomin nato pa je osrtal živ v obeh. Ko -rta se ustavila pred stopnicami, jima je grof Ravenau pomigai skozi okno. Sprejel Ju je z motrečimi pogledi. Juta mu je sporočila, vsa razburjena, o slovesnem sprejemu, o go-irtljl, katero je dala prirediti ter ga vprašala, če je kaj jezen. On pa Jo je pobožal po licu. — Nikakor ne. Juta. Smatratj se že sedaj za gospodinjo v Schon-rode. Meni Je p^av ljubo, <£i stopaš z ljudmi v stike! Ooetz se je takoj nato poslovil. Ravenau je ujel pogled, katerega je izmenjal mladi par pri slovesu. Veselo je udaril Goetza pa rami ter mu pokimal. * Poteklo je par tednov. Ooetz in Juta sta bi>a skupaj skoro vsaki dan in sta se dosti približala drug drugemu. Vedno bolje se spoznavala, a obenem tudi spoštovala. Orof Ravenau pa se je čutil vsaki dan slabšega. Z nemirom je pričakoval, kadar sta se vrnila s kakega izprehoda, če ni izgovorjena še odločilna beseda. Zakaj pa se je še vedno po miši j al? Da sta si bi>a iskreno udana. je lahko zapazil vsakdo iz njunega obnašanja. Nobeneaa treznega razloga ni bilo, da bi se obotavljal nadalje. Ravenau je čutil, da je skrajni čas. da uredi svojo zadeve. O lede zaroke ni mogel govoriti nič več z Goeftzcan, ker nista bila nikdar sama. V njegovih pogledih pa je tičalo stremljenje, naj se odloči za to stvar takoj, Goetz je to razumel, a čim bolj prijazen je bil napram Juti. tembolj mučr.i mu je bila misel na to, kar je razpravljal z gTofom pred po-vratkom Jute. Čutil se je nesvobodnim napram nji. Fogoino jo je hotel objeti, a Odločilno besedo je vendar zadrževal. Grof Ravenau Je preživel zelo mučno noč. Močnejši kot ponavadi no fciii napadi bolečine, in težko mu je tekla kri po žilah. Kljub temu pa je vstal, zajtrkoval z Juto ter se veselil njenega kramljanja. Kakcrhitro so penehade bolečine, se je čutil zelo lenim, a ne tako . labim, da bi moral ostai.i v postelji. Vedel je, da bo zopetni napad gaU>ro povzročil smrt. Juta mu je rekla pri zajtrku, cla Goetza ne bo radi nujnih opravkov. Dan peprej se je peljala sama v Gerlachhausen, obiskat njegovo mater, ki jo je zeh> vzljubila. Grofu se Je mudilo, da se hitro izrazi glede svojih namenov glede poroke. Sklenil je vsled tega pisati mu. To je storil takoj po zajtrku ter končal pismo z naslednjimi bese-danl: — Ne obotavljajte se predolgo in prosite za roko Jute. Vrje-mne mi da se zelo mudi! Zadnji tedni so popolnoma izčrpali mole življenjske sile. Jutri morate z Juto v Schonrode in želim, da bi se vrnila kot zaročenca. Odgovorite mi. če hočete izpolniti mojo željo. S prisrčnim pozdravom, moj ljubi sin. Vaš Ravenau. Goetz je dobil pitmo bas v trenutku, ko je hotel odjahati na polje. Ker Je hotel služabnik takojšen odgovor, se je vrnil v hišo. Ko je prečital pismo Ruvenaua, ga je izroči! svoji materi, da odgovori nanj. Mati je prečitala pismo, ga vrnila Goetzu ter es dotaknila njegove ruune: — No, Goetz? — Izpolnil bom njegovo želji, m ama. Najprej pa mora postati jasno med menoj ter Juto. To sem dolžan nji in samemu sebi! Pobotala g& je po licu ter mu poloma hi. Goete je pričel pisati: Moj dragi, očetovski prijatelj! Soglasno z vašo željo, bom govoril jutri z Juto, ko bova jahala v Schonrode. Prepričati se hočem, če me Juta ljubi tako, da mi bo oprostila, čeprav bi rad še nekoliko čakal. Jaz ljubim Juto neizrečeno, moj očetovski prijatelj! Vem, da mi brezpogojno zaupa ter je nočem vsled tega varati. Vrlo žal mi je, da ste bolni. Raditega razumem tudi željo, da se hit«) od&očl vsa stvar. Ce bo šlo vse po sreči, se bom vrnil jutri domov kot ženin. Naj raj ie bi spremil Juto domov kot ženo, ne glede na to, če Je lastnica Revenaua ter Schonroda ah če Je berači ca! 8 prisrčnimi pozdravi Vaš vdani Goetz Gerlachhausen. Ko Je prečital grof pismo, je zadovoljno sedel ca mizo. Jute je bila vama v rokah Goetza. za trenutek ni dvomil, da mirt» odpustila. Sploh pa ni bilo odpustkti. Je bil gotovo preveč vesten. Dobro bo za oba. še enkrat pismo. (Dalje prt Ijodnjlč.) lu v družbi dveh dražestnih žen. Prva, sedeča nra njegovi desnici, je bila Jeanne Syivere, soproga njegovega najboljšega prijatelja, druga pa Helena Martial, Jeannina sestra. Peljal ju ie na njuno posestvo Deux Fontaines, kamor je bil namenjen Paul Sylvere za njimi v soboto. Bil je ponosen, da mu je bil poverjen tako dragocen zaklad, tem bolj ponosen, ker se je njegova petintrideseta pomlad sladko gin j ena klanjala Heleni, izredno lepi, in:e-ligentni mladenki, pred katero bi povesil tudi prapor svojega celibata. Odpeljali so se zgodaj zjutraj in zajtrkovati so nameravali v Mansu. Maxim je že vnaprej sestavil izbran jedilni list, s katerim poiasti svoji spremljevalki. Smehljal se je pri misli na nemir, ki se pojavi v temnih Heleninih očeh. ko zmoči svoje ustnice v hladnem vouvpay-skem vinu. Kako krasen dan! Na ovinku je moral Maxim nepričakovano zadržati -avtomobil. Se dva metra, pa bi bil povozil dva človeka, ki sta se prepirala sredi ceste. — Mrcine! — je zaškripal z zobmi. Po čelu so mu pritekle debele potne srage. Toda '■mrcini'" se nista zmenili ne zanj, ne za njegov avtomobil, kakor da ju ni. Preveč sta bila zaposlena sama s seboj. Mož, orjak, visok dobrih šest čevljev, pravi atlet, je dajal duška svoji nadvladi nad družico, mlado ženo v razcapani obleki. Pod skuštran mi lasmi so se ji divje svetile oči. Udarci so padali težko, moževa pest, podobna kladivu, je opisovala v zraku velik lok in liki težak tol-kaž je padala na upognjeni hrbet ženice. Sirota je bolestno ječala, klicala na pomoč in se zaman u-mikala udarcem. Pest je padala po nji neprestano. Orjak je potisnil siroto celo h komedijantskemu vozu ob ceati in jo začel neusmiljeno biti po obrazu. Ženski v avtomobilu sta prestrašeno kričali: — Kakšna surovina! To je grozno! Saj jo ubije.... Ustavite. .. Jezen, da sita ga zdramili iz prijetnih misli, je Maxim molče nadaljeval pot. Jearaie si je zakrila obraz z rokami vročekrvna Helena je pa potegnila Maxima za rokov in zaklicala: — Kaj, in vi mirno gledaite takole početje? Niti s prstom ne mislite ganiti, da bi rešili to nesreč-nico strašne smrti? — Toda, toda, ne pretiravajte.... Navaden zakonski prepir. Vedno je nevarno vmešavati se v zadeve, ki se nas nič ne tičejo.... — Oh! Bojite se, to je itisto! Čestitam! — N bojim se, toda riskirati udarec zavoljo neumnosti..., — Že dobro. Recimo, da sploh nisem odprla ust. Peljali so se nekaj časa. Židana volja se je umaknila mučni tišini in Maxim je na tihem preklinjal to vražje srečanje. Kar je Jeanne vzkliknila: VOJNA ZVUACA nice vizitko rezervnega častnika in se predstavil: — Kapitan 9. husarskega polka Le Tillet. Orožnika sta sal utirala in Maxim je povedal, kaj so med potjo vi-videli. — Pot naju iitak vodi tja, — je dejal stiožmojster. — Sama se prepričava. kako in kaj je. Toda Heleni ni bilo dovolj. Surovino je treba zasačiti pri zločinu. Sedla je sestri na kolena in povabila orožnika, naj sedeta jfx njeno mesto. Maximu, ki je bil čedalje bolj ogorčen, je pa velela obrniti. Kmalu se je ustavil avtomobil pred komedijantkam taboriščem. Moža ni bilo nikjer. Žena je pa sedela rra □topnicah voza in lupila krompir. Vsi so izstopili. — Torej kako je mamica? — je vprašal stražmojster in stopil k vozni. — Slišal sem, da je vas nekdo pretepal. Ženica ga je srdito pogledala. — Pretepal? Koga? Mene? Taka nesramnost! Kdo je vam pa natve-zil to? — No, no. gospod kapitan in ti dve dami so vse videli iz avtomobila. Povejte nam vse po pravici. Vzravnala se je liki f uri j a in zakričala : — Kaj so videli? V kaj vtikata ti goski svoje nosove? Kaj ne zadostuje tem ljudem, da povozijo na oesti siromaka? Še tega je treba, da bi pahnili v nesrečo mojega molu ! In kaj jih briga, če me je pretepel? Mar nimam pravice pustiti se pretepesti, kadar se mi zljubi? Kar zlezita v svojo barko, lepi dami. in pustita pri miru ljudi, ki ničesar nočejo od vaju. Stražmojster je skomignil z rameni, rekoč: — Vidite, kaj dobi človek, če je s tukimi beštijami prijazen. Dami sta bili takoj po prvih besedah ogorčene ženice vstopih v avtomobil. Maxim je sedel, prijel za volan in pognal motor. — Saj sem vam dejal, da ni pametno vmešavati se v tuje zadeve, — je zamrmral. Helena je vzkipela: — Oh. vi! Molčite! Če bi ne bili tak strahopetec, bi bih sami uredili to zadevo. Kapitan, pa potrebuje orožnike! In do večera ni odprla ust. Maxim je spoznal, da so njegove akcije na borzi njenega srca močno padle. Oh, zakaj ni bil Herkul, kakor mož. ki je pretepal ženo* Pariška dopisnica "Frankfurter Zeitung" poroča o sledeči, iz življenja zajeti zgodbici: Hitela sem zvečer po ulici St. Honore in zagledala od daleč oguljeno, majavo postavo ubogega starca, ki. ni bil v nobenem skladu z razkošnimi izložbami, dragimi avtomobili in jahtami drago oblečenih Američank. Dohitela sem ga in mu pogledala v sestradani, nagubančeni obraz -dolgo razmršeno brado. V razcapan površnik zavit, raztrgano kučmo na očeh je komaj vlekel debel sveženj zelenih zvezkov. Opazil je moj pomilovalni pogled in se spoštljivo odkril. "Madame," je zahropel, "usmilite se pozabljenega starega pesnika! Nekoč sem slovel po Parizu, a po vojni se je svet streznil in nima zanimanja za lepoto in ljubezen. Prodajati moram po ulicah svoje pesmi, da ne bi umrl od lakote." Starec se mi je smilil. Da- f la sem mu desetfrankovski bankovec in si vtaknila v žep enega njegovih zvezkov. Doma, preden sem šla spat, sem se spomnila ubogega • pesnika ljubezni in lepote". Odprla sem njegov zvezek in se zelo začudila. Namesto pesmi sem naletela na trezno in bojevito prozo, francoski prevod sovjetskega propagandnega spisa. Pariška polici j a hudo preganja komuniste in ti so si v boju z njo izm: lili opisano novo zvijačo. J pVljk^ ~ t r Kretanje Parnikov ■j,— Shipping N«w» — F 23. novembra: Coni« Uramla, N&polL Genov* 25. novembra: Euro pa. Cherbourg, Bremen — 26. novembra: Mauretania Cherbourg America, Cherbourg. Hamsurg 28. novembra: S a. _t ur iiia. Trst Homeric, Cherbourg Druuchiand, Cherbourg. Hamburg 29. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 3. decembra: A'lui.ania. Cherbourg President Harding. Cherbourg, burg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 27. decembra: r*fit, Havre Leviathan. Cherbourg 31. decembra: President Harding, Cherbourg. Hamburg Ham 5. Pur's, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen Olympic, Cherbourg Augustus. Napoli, Genova 6. decembra: Leviathan, Cherbourg zanimiva obravnava V Berlinu se je pričela te dni zanimiva obravnava. Neki mož je zahteval sodno ločitev, češ, da mu je žena nezvesta. Žena sicer ni mogla tajiti, da se je možu izneverila, zagovarjala se je pa, da je duševno bolna in da se je udala drugemu v hipu duševne zmedenosti. Višje deželno sodišče je priznalo upravičenost tega vzroka in je moževo tožbo zavrnilo. Mož pa s tem ni bil zadovoljen, j Zahteval je ponovno ločitev, toda I ne več zaradi ženinega zakonolom-j stva, temveč zaradi njene duševne bolezni. Višje sodišče je pa izjavilo. da duševna bolezen žene še ni tako napredovala, da bi preprečila vsako duševno vez med'zakoncem a. Mož se je pritožil na vrhovno sodišče, toda tudi brez uspeha. Vrhovno sodišče je iajavilo, da je duševna bolezen sicer zadosten vzrok za zakonsko nezvestobo, da pa ne zadostuje za ločitev zakona. 10. decembra: Vulcariia. Trst iJerengaria, Ch»»rbf.urg George Washington. Cherbourg. Hun burg Conte Bianeamano, N&foll. Genova tt. decembra: Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Rotita. Xapoll. Genove - 12. decembra: I!e de France, Havre St Louis, Cherbourg. Bremen 15. decembra: Eurupa, Cherbourg. Bremen SEZNAM KONCERTOV: 30. nov.: Ashland Bouleward Auditorium, Chicago, I1L 30. nov.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. dec.; Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio. 31. dec.: Lorain, Ohio. Banovec Svetozar, 933 E. 183. St., Cleveland, Ohio. tn ADVERTISE 'GLAS NARODA' 16. decembra: JIaurelarwa, Cherbourg 17 decembra: President Roosevelt. Cherbourg, Hi burg New York. Cherbourg. Hamburg 18. decembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 23. decembra: Albert Ballin, V JUGOSLAVIJO PREKO H A M B T R G A z znanimi, hitrimi para i ki HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN Redna teoer»*ka odplutja. ZMKJiNK CEN K Pripravne železniške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Tudi odplutja znanih kabinskih parnikov: ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND >IU* kuhinj slultta v J h. /.a na v K li U >ku'.n.s« xs HAMBURG-AMERICAN LINE ^39 BROADWAY. NEW YORK Cherbourg-. Hamburg | 24. decembra: America. Cherbourg, Hamburg 26. decembra: firemen, Cherbourg, Br«rn«»n Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajla In najbolj ugotfn« pot u ootovanj* nc o^romnlb ^arnlklh: PARIS 5. dec.; 24. dec. (4 P. M.) (4 P. M.) I!e de France 12. dec.; 6. febr. (10 P. M.) NajkraJSa pat po teiantet. Vukt< J« » posebni kabtot s vaeml Modern) -ml udobnosti — PlJaCa In alavna francoaka kuhinja. laredno nlake ease Vprmlajta k&t«raga*oll poobI*JC*n»ga agaata FRENCH LINE It STATE ITRKKT NtW YORK. N. Y. Hi DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" na članstvo, pač pa ni Slovenci v vali okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE KDOR 2ELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 12. decembra 1930 potovati U Je postavnim Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavtjan, doiel t te deželo. Za cene. sa pojasnila In navodila glede potnih listov, vizejev, per* mitov itd., pičite na najstarejio slovensko tvrdko, preko katere so te sto in sto-tisoči potovali ▼ popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse ▼ tem posla Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo In pav kar je najvaineje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST., NEW YORK TeL Barclay 0380 Kako se potuje v stari kraj id nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila irv priporočamo vedno le prvo»*sme brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Fermlt)iz Wash-Ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku G. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko i New Torka je najbolj*, da v proš-' nji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N- KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je siopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost ▼ kvoti in ti so: Starisi ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; zene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene In neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne državljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK gZ CORTLANDT STREET NEW TORK POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista.