Tudi vlada in zastopniki večinskih strank v občinah za skupno zastopstvo Slovencev
Vlada in stranke: potrebujemo legitimnega zastopnika Slovencev
Dragi odborniki!
Ne oddajajte odgovornosti iz svojih rok!
ODDAJTE
svojo glasovnico!
Zadnji rok je 26. nov. 1993
Iniciativa za skupno demokratično zastopstvo koroških Slovencev
rm

Številka 46 Letnik 45
Cena 10,— šil. (25,— SIT)
petek,
19. november 1993
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P.b.b.
Erscheinungsort
Klagenfurt/
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec
„Neenotnost koroških Slovencev, dvotirnost pri pogajanjih z vlado in strankami so vam v zadnjih letih zelo škodovale.“ To je v bistvu stališče zastopnikov večinskih strank v južnokoroških občinskih sobah. Izkušeni dolgoletni občinski politiki Socialdemokratske stranke svetujejo, naj Slovenci na zunaj nastopajo le z enim zastopstvom.
V občinah čaka na rešitev vrsta odprtih vprašanj glede dvojezičnosti, od otroških vrtcev do napisov. Brez ustreznih za-
konskih podlag pa v večini občin niso pripravljeni ukrepati, ker si po njihovem mnenju niti Slovenci niso edini, saj ne nastopajo dosledno z enim stališčem.
Skupno zastopstvo je prav zaradi tega nuja, če hočemo v stvarnih vprašanjih končno doseči resen napredek.
Tudi deželni glavar dr. Christof Zernatto je še enkrat jasno poudaril, da si želi deželna vlada oficialnega pogovornega partnerja s strani koroških Slovencev.
Stališča politikov na strani 2/3.
Letošnjo Einspielerjevo nagrado sta prof. Phillipu Rauscherju podelila podpredsednik Narodnega sveta dr. Pavel Apovnik (levo) in predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer (desno).
Več na strani 5.
STRAN 10/11
Ob 160-letnici Franca Ledra-Lesič-jaka njegova vnukinja Ida Bolterl obujä spomine na svojega dedeja.
STRAN 12/13
Naše potovanje na martinovanje v Ormož se je končalo tragično.
V prometni nesreči je izgubila življenje Magdalena Lampichler z Radiš, številni potniki so morali v bolnišnico.
Bo BKA končno plačal dvojezične vrtnarice?
Urad zveznega kanclerja (BKA) je v preteklih letih pospeševal dvojezičnost v občinah s tem, da je prevzel stroške za dvojezične otroške vrtnarice. Vendar občine v zadnjih dveh oziroma treh letih niso več dobile te podpore.
Medtem, ko je bila zadeva pospeševanja dvojezičnih otroških vrtnaric v preteklih letih jasna, in je Urad zveznega kanclerja povrnil občinam stroške za dvojezično vrtnarico (letno pribl. 230.000,— šil.), trenutno dela finančno ministrstvo največje težave pri izplačevanju teh sredstev. Tako na primer občina Bilčovs podpore za dvojezično otroško vrtnarico od leta 1991 naprej ni več dobila.
Dalje na strani 2
peieK,
19. november 1993
2
Politika
Politika
3
INICIATIVA ZA SKUPNO DEMOKRATIČNO ZASTOPSTVO KOROŠKIH SLOVENCEV
p/n I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0463/512528, faks 0463/512528-22
Spoštovana odbornica, spoštovani odbornik!
Pri temeljnem glasovanju imate pravico glasovanja tudi Vi osebno, enako kot vse druge odbornice in odborniki vseh slovenskih društev in organizacij. Na osnovi javno dostopnih podatkov o funkcionarjih društev smo ugotovili 1102 glasovalna upravičenca/upravičenki, od katerih pa ima vsak(a) samo en glas, tudi če je zastopan(a) v več društvih in organizacijah. Vaš glas izraža Vaše osebno mnenje, ne mnenja Vašega društva ali organizacije.
Nekaj besed o NAČINU glasovanja:
Zagotovljena je tajnost glasovanja in izključena je vsakršna možnost manipulacije ali ponaredbe. Postopek glasovanja poteka pod nadzorom pooblaščenega javnega notarja dr. Arturja Roßbacherja iz Borovelj.
Veljavno lahko glasujete samo z glasovnico, ki nosi originalni žig in podpis notarja (levo od napisa „Glasovnica“). Važno je, da glasovnice ne založite ali ne izgubite; nadomestne glasovnice ni.
Poleg tega pisma in proglasa Iniciative ste prejeli:
e glasovnico
• prazno modro kuverto (brez napisa)
e prazno frankirano belo kuverto z naslovom notarja
Tako veljavno glasujete:
1. Najprej osebno
izpolnite glasovnico s tem, da označite ® s križcem DA ali NE.
■ 2. Glasovnico dajte v modro kuverto brez napisa.
3.	Zaradi varovanja tajnosti dajte modro kuverto v že frankirano belo kuverto z naslovom pooblaščenega notarja.
4.	Belo kuverto čimprej, oz. pravočasno dajte v poštni nabiralnik ali jo oddajte na pošti, najkasneje 26. novembra 1993 (odloča poštni žig).
Pod strogim nadzorom notarja se bodo odprle vrnjene kuverte in se bo ugotovil rezultat glasovanja. Vaš glas je pomemben za uspeh prvih neposrednih demokratičnih in tajnih volitev med koroškimi Slovenci in bo soodločal o nadaljnji usodi slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje in Vas lepo pozdravljamo!
Za Iniciativo za skupno demokratično zastopstvo
koroških Slovencev:
Fric Kumer, Mihi Antonič, Marija Wakounig in Franc Rutar
Celovec, 10. novembra 1993
Dodatne informacije, če želite, Vam lahko posredujejo sodelavci Iniciative pod tel. štev. 0463/512528 ali po faksu štev. 0463/512528-22.
Kaj pravijo kooškf občinski politiki SPÖ?
Tini■ r ■ "liniumili milil1 "rr— CDAMfx r;ACQCD	1 OTHMAR RAMRFnHT Rktrinfl v Rn7ii
Naš tednik je povprašal vidne občinske politike Socialdemokratske stranke, kaj menijo o zastopstvu koroških Slovencev in glasovanju o skupnem zastopstvu.
Iz praktičnih občinsko-političnih razlogov bi vsi pozdravljali skupno zastopstvo koroških Slovencev. To bi bistveno pospešilo reševanje še odprtih vprašanj in bi strankam in vladi vzelo večni argument „zedinite se enkrat sami medseboj in pridite potem na konkretne pogovore“. Povprašani komunalni politiki s svojega zornega kota seveda zagovarjajo in-
tegracijo Slovencev v svojo stranko, kljub temu pa so si vsi edini, da naj bi Slovenci imeli na zunaj eno zastopstvo, ki naj bi bilo demokratično izvoljeno.
Škoda, ki jo povzroča razcepljenost in organizacijska dvotir-nost, je občutna celo v občinski politiki, torej na ravni, kjer se politiki in prebivalci dnevno srečujejo z dvojezičnostjo.
Samovoljni akt predsednika Združenja staršev na Slov. gimnaziji
Odbor nikoli ni sklepal o bojkotu glasovanja
Te dni je predsednica Združenja staršev na Javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu dr. Maria Štukelj - Novak v izjavi za tisk ogorčena ugotovila, da so protagonisti za skupno politično zastopstvo koroških Slovencev vključili tudi imenovano društvo.
V imenu Iniciative je izjavil tajnik Franc Wedenig, da je kritika docela brezpredmetna. Funkcionarji tega društva staršev — kakor tudi funkcionarji društev staršev na vseh drugih javnih dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem - kot taki niso prejeli nobenega dopisa Iniciative s pozivom za sodelovanje v temeljnem glasovanju z izjemo tistih, ki so v odborih slovenskih društev ali organizacij.
Višek pa so poskusi manipulacije javnega mnenja v tej diskusiji dosegli v poročilu Republike dne 17. novembra 1993. Na avstrijski strani časopisa
zavaja urednik javnost s sledečim poročilom: ... Združenje staršev na
slovenski gimnaziji, na trgovski akademiji kot tudi na javni dvojezični ljudski šoli so po objavi seznama zahtevali takojšnje črtanje..."
Tako zahtevo, je potrdil za Iniciativo Franc Wedenig, je postavil v telefonskem pogovoru z njim edinole predsednik ZS na Slovenski gimnaziji Ivan Lukan. Da pa očitno ni mogel govoriti v imenu odbora dokazuje dejstvo, da drugi odborniki Združenja ničesar ne vejo o kakem tozadevnem sklepu. Odborniki Združenja staršev na Slovenski gimnaziji in na Trgovski akademiji so namreč povedali, da to vprašanje nikoli ni bilo tema kakšnega pogovora v odboru in o takem vprašanju nikoli niso sklepali.
Gre torej za nameren in samovoljen akt predsednika Združenja staršev na Slovenski gimnaziji, ki je obenem tudi urednik Republike.
Vrhu tega pa je znano, da izražajo funkcionarji, ki se udeležijo glasovanja svoje osebno mnenje, ne pa mnenje kakega odbora.
Bo BKA končno...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nekatere občine so subvencijo leta 1991 sicer še dobile, vendar je finančno ministrstvo začelo delati v zadnjih dveh letih največje težave, tako da do izplačila predvidenih podpor sploh ni več prišlo. Da je to za vsako občino velik problem, je jasno. Po drugi strani pa je subvencioniranje dvojezične vrtnarice za marsikatero občino morda edina spodbuda za ureditev dvojezične skupine v vrtcu.
Pri Uradu zveznega kanclerja
smo zvedeli, da je medtem že končana razprava o vprašanju podpiranja dvojezičnih vrtnaric in s tem tudi juristično vprašanje, ali je taka podpora upravičena. Trenutno pa ni na razpolago dovolj sredstev, da bi Urad zveznega kanclerja, ki je sicer naložil rezerve v višini dveh milijonov šilingov, občinam lahko v celoti izplačal zadržano vsoto za zadnji dve oziroma tri leta. V pogovoru za Naš tednik pa je pristojni uradnik pri Uradu zveznega kanclerja potrdil, da bodo občine vsekakor še v tem letu dobile vsaj del neizplačane vsote za dvojezične vrtnarice.
FRANC GASSER st.,
bivši podžupan (SPÖ)
„ Volitve so v demokraciji nekaj normalnega“
Mnenja sem, da so volitve v demokraciji nekaj povsem normalnega in logičnega, tako tudi volitve za zastopstvo koroških Slovencev. Toda ne vem, ali je bil postopek s strani inciatorjev do konca premišljen, kajti vprašanje je, a bo možno zagotoviti, da se bodo vsi Slovenci čutili zastopane.
JOSEF WIESFLECKER,
župan obč. Bistrica na Zilji (SPÖ):
„Stranke in vlada si želijo legitimirano zastopstvo Slovencev“
„Mislim, da na osnovi dolgoletnih političnih izkušenj tako na deželni kot tudi na občinski ravni lahko upravičeno zavzamem stališče k vprašanju skupnega zastopstva koroških Slovencev. Sam sem večkrat doživel naporna pogajanja z zastopniki slovenske narodne skupnosti, ker člo-vek ne ve, kdo je s slovenske strani sploh legitimiran pogovorni parntner za stranke ali pa tudi za vlado. Pogostokrat je to bil tudi vzrok, da v marsikaterem vprašanju ni prišlo do nobene odločitve,
Prepričan sem, da bi bila pogajanja s Slovenci lažja, če bi stranke oziroma vlada imele legitimiranega pogovornega partnerja. Da pa to ni vsem strankarskim funkcionarjem po volji, je razumljivo, ker potem ne bi imeli izgovora, naj se Slovenci zedinijo, in bi morali slovenskega pogovornega partnerja jemati resno in odločati tudi v vprašanjih, ki so morda bolj kočljiva."
OTHMAR BAURECHT, Bistrica v Rožu, župan v pokoju in bivši član sosveta ( SPÖ)
„Sturmu in Grilcu sem že zdavnaj prdlagal glasovanje“
„V sosvetu sem vedno spet doživljal, kako težavna so pogajanja z zastopniki slovenskih organizacij, ker jim pogostokrat ni uspelo priti na skupni imenovalec. Sam sem v sosvetu predlagal Grilcu in Sturmu, naj izvedejo volitve o skupnem zastopstvu na osnovi drugega volilnega lista pri deželnozborskih volitvah. Mislim, da bi bilo za narodno skupnost potrebno, da bi govorila skupni jezik. Da je za to potrebno demokratično odločanje v narodni skupnosti, je jasno. Ali bo trenutno glasovanje osnova za dosego zastavljenega cilja, se bo izkazalo. Osebno sem mnenja, da bi se moralo udeležiti 75°/o pozvanih funkcionarjev volitev, da bi bil rezultat reprezentativen."
ALBERT SADJAK, župan obč. Globasnica (SPÖ) „Skupno zastopstvo bi olajšalo delo v občinah“ „V komunalni politiki smo v dvojezičnih občinah dnevno konfrontirani z vprašanji dvojezičnosti. Na žalost prepogosto manjkajo zakonske osnove za izpolnitev želja slovenske narodne skupnosti. Mnenja sem, da bi morala v teh vprašanjih nastopati slovenska narodna manjšina enotno in solidarno nasproti zakonodajalcu. Zato bi kot župan dvojezične občine pozdravili, če bi dobili Slovenci na zunaj enotno zastopstvo. To bi posredno olajšalo tudi naše delo. Kar se tiče strankarskega zastopstva, pa sem slej-koprej za integracijo v večinske stranke, ker se po mojem tako lahko doseže več, čeravno mnogi trdijo nasprotno.“
Koroška bi lahko bila posrednik med Slovenijo in Dunajem
Področje delovanja se je za novi generalni konzulat razširilo z zvezne dežele Koroške še na Solnograško, Tirolsko in Predarl-sko, kjer živi 3.000 slovenskih državljanov. Generalni konzul Jože Jeraj je dejal, da so se v teku tega časa bistveno izboljšali odnosi med Slovenijo in zahodnimi avstrijskimi zveznimi deželami.
Pričakovanja. Tudi odno si med Koroško in Slovenijo so se poglobili, pri čemer Slovenija še v posebni meri skrbi in se trudi za slovensko narodno skupnost na Koroškem, kateri slejkoprej velja vsa podpora, tako generalni konzul. Kar se tiče gospodarskih, kulturnih, šolskih in društvenih odnosov med Slovenijo in Koroško, je Slovenija pričakovala več, predvsem pa hitrejšo konkretizacijo dogovorov.
Podobno je na gospodarskem področju. Tako ima Slovenija v poslovanju z Avstrijo letno trgovinski deficit v višini 4 milijarde šilingov. To je nevzdržno stanje za
Po osamosvojitvi Republike Slovenije je pred letom dni v Celovcu odprl svoja vrata slovenski generalni konzulat. Vsa pričakovanja na žalost niso bila izpolnjena.
slovensko gospodarstvo, pravi Jeraj, ki je najavil, da se bosta o tem vprašanju še letos na Dunaju pogovarjala minister Schüssel in slovenski minister Kračun. Slovenija pričakuje, da bo Avstrija nudila slovenskemu gospodarstvu ugodnejše pogoje, saj so le-ti trenutno celo slabši kot med Evropsko skupnostjo in Slovenijo.
Na bančnem področju je Slovenija prav tako pričakovala, da se bodo avstrijske banke, ki so se naselile v Sloveniji, v večji meri trudile za razvoj slovenskega gospodarstva. Na žalost pa svoje poslovanje vidijo le v bančno-poslovnem smislu, ugotovlja generalni konzul. To je bil tudi eden izmed razlogov, da je slovenska Narodna banka z relativno viso-
kim depozitom omejila nadaljnje naseljevanje avstrijskih bank.
Medvladni odnosi, s
tem, da je za slovensko vlado kompetentni pristojni partner v meddržavnih odnosih postala avstrijska vlada na Dunaju, je Koroška v neki meri izgubila svoj bivši status. Kljub temu pa bi lahko Koroška naprej igrala pomembno vlogo v odnosih med Avstrijo in Slovenijo, pravi Jeraj, namreč, če bi se še v večji meri vključila v vlogo iniciatorja. Možnosti je veliko. Koroška sama pa bi lahko intenzivirala odnose na ravni občin. Prvi poizkusi niso bilo ravno' uspešni, prav zaradi tega nameravajo s slovenske strani ponovno izreči vabilo južno-koroškim občinskim odbornikom.
Tudi v delovni skupnosti Alpe-Jadran želi Slovenija v prihodnje nadaljevati in ohraniti kontinuiteto 15-letnega sodelovanja. Morebitne zimske igre treh dežel bi doprinesle h krepitvi sodelovanja, je prepričan generalni konzul.
Bivši konzulat. Prostori, v katerih je generalni konzulat v Kolodvorski ulici v Celovcu, ne ustrezajo ravno vsem potrebam konzularnega zastopstva, zato si generalni konzul prizadeva dobiti v uporabo poslopje bivšega generalnega konzulata SFR Jugoslavije.
Medtem ko so na Dunaju dobili bivšo konzularno poslopje Jugoslavije Hrvati, v Gradcu Srbi, pa v Celovcu Slovenija še vedno ni dobila poslopja. Avstrijska birokracija dela nepotrebne težave, oz. je očitno odložila reševanje zadeve na dolgo klop, kar pa gotovo ne more biti v smislu dobrega meddržavnega sodelovanja.
Silvo Kumer
4
Politika
Simpozij o manjšinah v prostoru Alpe-Jadran
Po velikem preobratu v Evropi leta 1989 so se prvič spet srečale manjšine iz prostora Alpe-Jadran na simpoziju, ki ga je priredil inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, 21. in 22. oktobra na Bledu. Zastopniki skoraj vseh narodnih skupin, ki so kjer koli v prostoru Delovne skupnosti Alpe-Jadran manjšina, so razpravljali o socialno-ekonomskem, pravnem in kulturno-jezikovnem položaju posameznih skupin ter o razvoju v okviru političnih sprememb zadnjih let.
Državni sekretar Republike Slovenije dr. Peter Vencelj je že v pozdravnih besedah orisal pomembnost urejanja medsebojnih odnosov različnih narodov in narodnih skupnosti, kajti „rešitev današnjih problemov bo oblikovala podobo Evrope jutrišnjega dne”.
Predsednik DS Alpe Jadran, Ištvan Gyenesei, je opozoril na gospodarske probleme manjšin v meddržavnjih odnosih, ki so vsakomur izmed nas bližji kakor kdajkoli prej in ogrožajo mir in stabilnost. Prenekateri težko prenašajo drugačnost soseda in netoleran-ca do tujcev se pojavlja vsak dan na vseh koncih.
Zaradi množice referatov so udeleženci samo poslušali sporočila zastopnikov vseh manjšin, ki so se potrudili, da bi Evropa slišala njihov glas. Vsak pa je dobil celotno podobo perečih problemov, ki čakajo na skorajšnjo rešitev. Oblikovali so se trije sklopi problemov, ki so se vsem vtisnili v spomin: Italijani se zavedajo, da se javljajo drugi narodi v mladi, politično nerazviti državi, ki se bori za notranjo enotnost. Madžari komaj obvladujejo svojo kipečo samozavest in težko uravnavajo pravice lastnih in drugih manjšin. Slovenci in predvsem Korošci imajo večje izkušnje z multikulturnostjo in so začeli resno razmišljati o pravnem in ustavnem zasidranju človekovih pravic za narodne skupine.
Italija išče svoj odnos do manjšin. Kdor ne pozna zgodovine razmeroma mlade italijanske države in trenutnih političnih razmer, se je verjetno čudil, da so samo zastopniki večinskega naroda govorili o manjšinah v Italiji. V resnici je dobro obveščeni opazovalec ugotovil, da se končno Italijani sami zavedajo
svojih problemov in poskušajo prvič v duhu strpnosti in tolerance urediti svoj odnos do „barbarskih“ narodov. Vsi govorniki so pokazali precej politične zrelosti:
Ulderico Bernardini - primer Veneto: „Upoštevamo pravice narodnih skupnosti, kajti stare avtohtone manjšine so za nas stabilizacijski faktor pri težavah z novimi manjšinami - priseljenci iz drugih držav, ki se želijo stalno naseliti v Italiji. Evropa še ni našla prave poti, ker slovi samo po prepovedih in omejitvah.“
Dr. Alberto Gasparini, Trst: „Kako integriramo narodne skupnosti v multikulturno Evropo? Obmejna mesta imajo vlogo posredovanja in povezovanja. Obmejna območja so topilnice narodov, pogoj za mirno sožitje pa je enakopravnost vseh kultur, jezikov, socialnih slojev itd....“
Sergio Urbanesi, Istrafflalija-ni so tako kakor Slovani domačini v Istri; gospodarski razvoj je spremenil vse socialne strukture; vendar je sodelovanje med obstoječimi skupinami na obali nujno kot zaščita proti priseljevanju novih narodov.“
Adriano Paoli, Trentino-Juž-na Tirolska: „Evropska kultura
zahteva demokratizacijo narodnih skupin in ravnotežje in sožitje velikih narodov; Italija je problem Nemcev vzorno rešila; pozivamo evropske države, naj se preusmerijo na kulturne regije meddržavnega značaja.“
Mariselda Tessarolo, Trst: „Sociološka študija med mladimi Tržačani kaže na samozavest in oblikovanje narodne identitete pri starejših Italijanih in vedno bolj tudi pri mlajših Slovencih; razviden je predvsem poudarek na materinem jeziku.“
Velika Madžarska. Madžari so nastopali na simpoziju najbolj napadalno, nestrpno in zahtevno. Drugi udeleženci so dobili vtis o velikih težavah, ki nastajajo po vsej Panonski nižini, kjer noben narod nima izkušenj v medsebojnem sporazumevanju. Manjšine same so se šele sedaj zavedle svojega obstoja in šele iščejo skupen jezik.
Ištvan Hooz, županija Baranja: „Na narodnostno identiteto vpliva uporaba jezika (trojezič-nost - domače narečje, materin jezik, uradni jezik), vera, javna občila in gospodarska struktura.“
Mikloš Marnaj, iz Vojvodine,
zastopnik madžarskih Nemcev:
„Manjšinska pravica ni samo na-rodno-političen, je tudi človeški problem. Vsak zakon je vreden toliko, kolikor je izvedljiv; načrtovana samoupravna ureditev na Madžarskem je praktično nemogoča.“
Najbolj pretresljivo je Padar Laszlo rotil evropske države, naj se zavzamejo za Rome in Sinte, ki „so zamolčani in potisnjeni v socialni geto. Na Madžarskem je 80 % Ciganov brezposelnih, zanje ni razumevanja in ni možnosti izobraževanja. Podjetja jih ne zaposlujejo zaradi predsodkov, zato silijo v mesta, kjer se povečuje socialna beda. .Romsko gibanje' skuša organizirati skupno zastopstvo in prepričati svet, da so Cigani narodni in še bolj socialni problem.“
O Korošcih, ki so bili na simpoziju zelo dobro zastopani, bomo posebej poročali, ker je bil vsak referat naših strokovnjakov za manjšinska vprašanja po svoje pomemben. Govorili so v vzornem medsebojnem sporazumevanju dr. Pavel Apovnik, mag. Peter Karpf, dr. Avguštin Malle, Franz Sturm, Valentin Sima in prof. H. Dieter Pohl.
Politika
Tinje - težišča izobraževalnega programa 1993/94
Katoliški dom v Tinjah je na tiskovni konferenci, 17. 11. predstavil program obdobja jesen 1993 / pomlad 1994, ki se po obsegu in vsebini lahko postavi ob stran drugim koroškim izobraževalnim ustanovam. Čutiti je, da načrtno zbuja slovensko zavest, lahko bi celo rekli, sprašuje vest slovenskim izobražencem: Kaj so sami pripravljeni prispevati h ohranitvi slovenske kulture in slovenske besede na Koroškem.
Poleg običajnih predavanj in tečajev, za katere se ljudje na Koroškem kar precej zanimajo, ponuja tinjski dom letos sledeči glavni težišči - slovenska literatura in koroška zgodovina.
Kulturni publicist Horst Ogris je prevzel odgovorno, a potrebno delo seznaniti nas s sodobno slo--vensko literaturo, „ki je povprečni koroški Slovenec skoraj ne pozna“. Na šest literarnih večerov je povabil avtorje iz Slovenije in italijanskega zamejstva (namenoma je izpustil koroške avtorje), da bodo brali iz svojih del in pripovedovali o nastanku in pomenu knjige.
Igor Torkar bo bral v ponedeljek, 22. 11., iz romana „Umiranje na obroke”, ki obravnava Dachauske procese v povojni Ljubljani.
Boris Pahor iz Trsta bo januarja podal poglede na koroško dogajanje s svojega vidika.
Februarja bomo spoznali kras in kraški svet izpod peresa in besede Miroslava Košute. Marca bo bral mlad pesnik Milan Jesih in
aprila bo predstavil Feri Lainšček svoj novi roman.
„Slovenci so nezgodovinski narod,” je pred kratkim rekel prof. Poniž. Koroška se še posebej rada umika problemu objektivne presoje pretekle in polpretekle zgodovine. Skrajni čas, da se odkrito in vsestransko pogovarjamo tudi o tem. Zbral se je krog domačih zgodovinarjev in kulturnikov, da bi narodna skupnost sa-
ma razčistila svoje spore.
Sreda,1.12. - dr. Avguštin Malle bo govoril o dolžnostih vernikov in o narodni disciplini; v tridesetih letih je bila napetost med Cerkvijo in narodno skupnostjo usodna, danes opažamo bolj pomanjkanje dialoga.
Sreda,12.1.94 - prof. Andrej Moritsch bo razložil svoje mnenje o narodnosti in narodni zavesti. Predaval bo (v nemščini): Das
PRIREDITELJ:
Katoliiki dom prosvete SODALITAS, Tinje
SOPRIREDITELJ:
Slovenski znanstveni inštitut, Celovec
DISKUSIJSKI VODJA POSAMEZNIH PRIREDITEV:
univ. prof. dr. Andrej Moritsch, univerza Celovec
SERIJO PODPIRAJO:
Ministrstvo za pouk in umetnost, Dun;
Posojili
KATOLIŠKI DOM PROSVETE KATHOLISCHES BILDUNGSHEIM
SODALITAS
A-9121 Tainach / Tinje, Telefon: 0 42 39 / 26 42
SERIJA PRIREDITEV	lOOlfe/OdL
VERANSTALTUNGSREIHE 15? SFÄT SF6»1
Dileme
KOROŠKE SLOVENSKE
ZGODOVINE
> za pouk in umetnost, Dunaj Inka - Bank Podjuna, Oobrla vas
GEDANKEN und FRAGEN über die TABUS und DILEMMATA der SLOWENISCHEN GESCHICHTSSCHREIBUNG in KÄRNTEN
[SS
RAZMIŠLJA! v SLOVENSf
In VPRAŠANJA O TABUJIH In DILEMAH KEM ZGODOVINOPISJU na KOROŠKEM
Windische - eine nationale Hilfsideologie?
Sreda, 9. marca - dr. Theodor Domej se bo dotaknil leta 1938: Avstrija ali Nemčija?
Sreda, 4. maja - dr. Valentin Sima in dr. Avguštin Malle bosta obravnavala partizanstvo na Koroškem: „Z odporom preživeti in kaj po tem?
Sreda, 11. maja, okrogla miza o razdvojitvi koroških Slovencev.
Posebnost letošnjega programa so še jezikovni tečaji za nemščino, specifični del izobraževanja za ženske (15. 1. -vloga žensk v raznih religijah, in 30.1.-12.2. seminar za ženske), predavanje o desnem ekstremizmu v Avstriji ( 16. 3.) in seveda odlične priprave na zakon in duhovne vaje.
Posebna skrb rektorja J. Kopei-niga je seveda gradnja, ki zahteva izredno prizadevanje vseh in odprta srca tudi vsakega posameznika. Od potrebnih 30 milijonov manjka sicer „samo" še 26 milijonov, ampak Kopeinig je optimist. Koroški Slovenci čutijo vendar v sebi odgovornost za svoj izobraževalni dom, za svojo kulturo, za svojo osebno izobraževanje!
A. Angerer
PISMO IZ SLOVENIJE
Če bi sodili resnico po pojavljanju in ne po njenem bistvu, bi bil prvi novembrski teden v Sloveniji — teden presenetljivih resnic. V torek, takoj po prazniku, je vlada za zaprtimi vrati pretresla poročilo Službe družbenega knjigovodstva, nekakšne socialistične finančne policije — še sreča, da jo sploh imamo — o nepravilnem lastninjenju v še vedno družbenih podjetjih in o odlivu denarja v tujino.
Po peturni razpravi vlada ni sprejela sklepov, niti ni govorila na novinarski konferenci. Zaradi alarmantnih podatkov se je pač težko odločiti, kaj storiti. SDK je namreč opravila revizijo v 71 podjetjih in kar v 43 odkrila nepravilnosti — gre za krajo 12 milijard tolarjev, ki so večinoma „odšli“ v tujino, nad čimer pa očitno ta hip nobena finančna institucija nima pregleda. Centralna banka je že ob osamosvojitvi z novimi zakoni prenehala beležiti finančne odlive v tujino.
Podjetja so, kot kaže, na račun privatnega bogatenja nepravilno delila dobiček in odpisovala terjatve. Med ukrepi, kijih napoveduje vlada za četrtek, se največ govori o tem, da bi vse, ki bi kapital vrnili, pomilostila. Saj veste, to je nekako tako, kot če krajevna knjižnica enkrat letno obljubi, da ne bo zaračunala kazni za nevrnjene knjige, samo da bi jih prinesli nazaj. Ha,
Piše Vida Petrovčič
že teden prej. Na pogovoru z novinarji je predstavil domnevno obremenilne dokumente za vse slovenske politike, ki naj bi jih
Kraja stoletja
Bodo lopove pomilostili? Specialna vojna Udbe
ha . . . mentar.
-tudi to bi bil lahko ko-
Beograjska Udba deluje proti Sloveniji. Za drugo presenečenje pa je poskrbel novi v. d. direktorja Slovenske obveščevalne službe — SOVA-
v specialni vojni proti Sloveniji posredoval na sončno stran Alp Božidar Spasič, nekdanji udbovec, zadolžen za propagandne akcije v tujini. Ker so mu jih zasegli na madžarsko-srbski meji, jih je slovenska tajna služba dobila prek beograjskih operativnih zvez. Direktor Sove je papir-
je ocenil kot amaterske ponaredke. Povejmo le to, da v papirjih, poleg vrha slovenske politike, nastopa tudi nekaj Avstrijcev. Zgodba v ponarejenih papirjih med drugim tudi govori o domnevni trgovini z orožjem, dogaja pa se tudi na Dunaju. Mediji so posvetili tem papirjem toliko pozornosti kot drugorazrednemu filmu.
Sicer pa je tisti teden Slovenija resno trkala na vrata Efte, pri čemer se resni ekonomisti sprašujejo, kaj bo Slovenija ponudila svobodnemu trgu in kako se bo ubranila izdelkov z zahoda, saj ima že zdaj v zunanjetrgovinski menjavi s temi državami primanjkljaj.
«JUL,
kratko
Kotmara vas:_______________
Bo vrtec dvojezičen?
Dela pri zidavi otroškega vrtca v Kotmari vasi krepko napredujejo. Pičakovati je torej, da bo vrtec odprl vrataza začetek šolskega leta 1994/95.
Otroški vrtec bo imel dve skupini. Upamo in pričakujemo, da bo ena dvojezična. Prav pri dvojezični oskrbi in vzgoji v otroških vrtcih pa se kaže velikanski problem. Primanjkuje ustrezno usposobljenih vrtnaric. Slovenci smo predolgo zanemarjali to področje. Veliko premalo Slovenk in seveda tudi Slovencev se je odločilo za ta poklic. Utegne se nam torej zgoditi, da se bo tu pa tam pa še kje oglasila želja staršev po dvojezični, nemško-slovenski skupini, da pa ne bo ustrezno izobraženih oseb, ki bi te skupine lahko vodile in oskrbovale.
_ Tega se vsi premalo zavedamo. Če opazujemo sedanji razvoj v naši narodni skupnosti, moramo priznati, da vsi skupaj zanemarjamo temeljno področje.
Pliberk____________________
Kanalizacija: odločitev v sredo
V sredo, 24. novembra bo ob 19.30 -v pliberškem občinskem svetu padla odločitev o gradnji čistilne naprave, ki bo po vsej verjetnosti med Vo-grčami in Dobrovo. Na dnevnem redu je namreč tudi kupna pogodba za potrebna zemljišča.
Občini Globasnica in Bistrica se bosta s Pliberkom združili v zvezo odplak, ki bo gradila kanalizacijo.
Globasnica_________________
Javne poti
Na minuli občinski seji je v Globasnici tekla razprava o asfaltiranju dveh poti v Strpni vasi, o katerih sta bila podžupan Janez Hudi in član predstojništva Robert Ersehen mnenja, da sta privatni in da jih naj ne bi asfaltirali z denarjem občine.
Župan Albert Sadjak s tem v zvezi poudarja, da sta poti javni in ne privatni. To pa zaradi tega, ker je šest metrov široka pot pri parceliranju 23.10.1980 avtomatično pripadla občini. To pomeni, da bo občina tudi v bodoče oskrbovala samo javne poti in ni pristojna za privatne.
Občinska politika
Gradnja otroškega vrtca v Kotmari vasi napreduje. I/ vrtcu naj bi bilo prostora za dve skupini.
Bilčovs: javna sredstva za dela na črno?
Zaradi manjkajočih razpisov in suma, da je občina uporabila javna sredstva za dela na črno, se bo EL s pritožbo obrnila na nadzorno oblast deželne vlade.
Črna dela? Ker se je
Splošni občinski red grobo kršil pri oddaji del za gradnjo športnega poslopja in za izvedbo asfaltiranja na Potoku in v Velinji vasi, sta odbornika EL Bilčovs Ingrid Zablatnik in Matevž Mischkulnig na zadnji občinski seji, dne 11. novembra 1993, glasovala proti sprejetju tretjega dopolnilega proračuna za leto 1993. Ingrid Zablatnik je poleg tega ugotovila, da razen tega obstaja sum, da so se javna sredstva izdajala tudi za dela na črno.
Predlog EL na občinski seji je bil, da bi točko o glasovanju za dopolnilni proračun z dnevnega reda odstavili, ker ustrezne podlage niso bile na voljo. Pri razpravi te točke je prišlo do močnega vznemirjenja, ker je občinski tajnik trdil, da je imel vse podlage zbrane, a da jih Zablatnikova ni zahtevala. Ta pa je ostala pri svoji trditvi, da dva dni pred sejo ni mogla preveriti ustreznih računov. V nadaljnji razpravi pa je moral tajnik občine priznati, da je celo obračunski seznam, ki so ga dobili vsi občinski mandatarji, nekorekten.
Asfalt. Dela za asfaltiranje v Velinji vasi so se izvedla
brez sklepov in brez razpisa, čeprav je znašal strošek nad 100.000,- šilingov.
Na Potoku pa se je občinsko vodstvo odreklo celo dvema javnima razpisoma, in sicer pri asfaltiranju in pri zidarskih delih. Obe deli presegata posamič strošek pol milijona šilingov. Splošni občinski red namreč izrecno prepoveduje razdelitev kakšne storitve z namenom, da se obide javni razpis. Nadalje predpisuje Splošni občinski red, da se morajo pri razpisih nujno upoštevati domača podjetja. Tudi tu je vodstvo občine kršilo predpis. Konkretno -podjetja Kapus za izvedbo inštalacijskih del občina ni kon-taktirala.
Kansl. Poleg tega je občinski odbor na svoji zadnji seji sklepal tudi o oddaji del za načrtovanje, merjenje in nadzor izvedbe krajevnega omrežja naprave za odvajanje odplak. EL je zahtevala javni razpis tega dela. Občinsko vodstvo je do seje poskrbelo samo za eno ponudbo, in sicer od biroja Schnattler. Predvideni stroški za ta dela znašajo 9,409.075,79 šilingov. Frakcije SPÖ, ÖVP in FPÖ niso bile pripravljene poskrbeti za dve na-
daljnji ponudbi, in so proti glasovom EL oddale to delo biroju Schnattler.
Iz teh razlogov se bo Enotna lista z ustrezno pritožbo obrnila na nadzorno oblast deželne vlade. Nadalje je občinski odbor še sklepal o prodaji javnega zemljišča^ pred cerkvijo zasebnikom iz Želuč.
Kot zadnja točka je sledilo poročilo nadzornega odbora. Pri subvencioniranju društev je ta odbor ugotovil, da trenutni ključ ni umesten, ker ne upošteva dejavnosti posameznih društev. Vsa društva, ne glede na svojo aktivnost trenutno prejemajo od občine enake podpore.
Spomenik.Ta čas gradi na Gori Österreichischer Kameradschaftsbund sporni nad-regionalni spomenik žrtvam obeh svetovnih vojn. Na vprašanje EL, ali to občina podpira, je županja odgovorila, da je dala gradbeno dovoljenje in odobrila podporo v višini 5.000.- šilingov. Čudno pa je, da se dela vse čisto na tiho. Kot smo zvedeli, sta občini Št. ja-kob in Škofiče odklonil podporo za ta spomenik, in to v obeh občinah na predlog SPÖ.
stih
Reportaža
Regulacija
potokov
Občini Globasnica in Grebinj se že nekaj časa ukvarjata z regulacijo potokov.
Letos je globaški potok predvsem na območju Štebna ogrožal nekaj stanovanjskih hiš s povodnijo. Zaradi tega je občina Globasnica ukrepala in je dala izdelati študijo za gradnjo kotline, ki bi ustavila del globaškega potoka. Podobne gradnje (Rückhaltebecken) so si na tridnevni ekskurziji po Zgornji Avstriji ogledali pristojni občinski odborniki Globasnice in Grebinja. Najnovejše naprave so odbornikom dokazale, da je možna izgradnja brez onesnaževanja okolja.
Za takšne variante pa je potrebno primerno veliko zemljišče. Nakup zemljišča pa je bil glavni problem projektov na Zgornjem Avstrijskem. Podoben problem je tudi v obeh občinah. Kljub temu bo potrebno najti rešitev, ki bo zadovoljila posestnike zemljišč, kakor tudi zagotovila stoodstotno varnost prebivalcev pred vsakršno povodnijo.
Seveda pa gradnja takšne naprave ne sme ogrožati okolja. Na Zgornjem Avstrijskem so vanjo vključili tudi izgradnjo umetnega jezera, in za to varianto so se posebno zanimali Grebinjčani.
Nagrada za Phillipa Rauscherja tudi iz rok mlade Ziijanke v ziljski noši.
Nagrada osebi, ki deluje v duhu Andreja Einspielerja
Letošnjo Einspielerjevo nagrado, peto po vrsti, je prejel prof. Phillip Rauscher, tajnik Katoliške prosvete (Katholisches Bildungswerk). 25 let je v tej službi in se je v tem času posebno prizadeval za sožitje med obema narodnimi skupnostima v deželi.
To je bil tudi povod za Narodni svet koroških Slovencev in Krščansko kulturno zvezo, da sta za letošnjo nagrado izbrala to osebnost, tega moža, ki v svojem delokrogu med obema narodnima skupinama velja kot mož sprave in sožitja.
Ziljanu Phillipu Rauscherju so na podelitvi zapeli v pozdrav pevci z Zilje. Družina Zwitter iz Za-homca je s pesmijo „Pr Žili rožce
Kulturni spored na podelitvi je oblikovala družina Zwitter iz Zahomca.
Slavnostni govornik Janko Merkač pozna nagrajenca iz službenega življenja, kjer si je nagrajenec v zadnjih 25 letih pridobi! velike zasluge za sožitje.
rasajo“ pospremila nagrajenca in številne častne goste v zanimiv in vsebinsko globok slavnostni nagovor Janka Merkača, ki že leta
dela z nagrajencem v „isti delavnici“, kakor je sam dejal. Pri tem je spoznal Phillipa Rauscherja iz bližine in videl, kako si nemško govoreči Korošec zgledno prizadeva za sožitje v Cerkvi in celo preko nje.
Pri škofijski sinodi leta 1972 je bil Rauscher vodja sestanka, ki je ob koncu položil temelje za sožitje med obema narodoma v Cerkvi. Merkač je dejal, da si Rauscher dejansko zasluži nagrado in je primerjal duh njegovega dela s tem Andreja Einspielerja, slovenskega duhovnika, ki je v deželnem zboru zastopal interese koroških Slovencev. Kot novinar in izdajatelj časopisov je merodajno koval narodno identiteto, pri tem pa ni pozabil na svoje sosede nemškega materinega jezika.
Do danes se položaj ni spremenil, Einspielerjevo delo še vedno živi med nami. Nosilci tega duha naj bi bili tudi vsi, ki delajo v ustanovah izobraževanja odraslih, h katerim šteje tudi nagrajenec.
Prav tam se je v zadnjih letih mnogo premaknilo na pozitivno, kar je nenazadnje tudi zasluga nagrajenca.
8
Rož — Podjuna — Zilja
ČESTITAMO
Višja šola za gospodarske poklice St. Peter
Dan staršev in občni zbor Združenja staršev
v soboto, 4. decembra 1993
Ob 8.30 se bo pričel občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1.	Pozdrav
2.	Ugotovitev sklepčnosti
3.	Poročilo predsednice Združenja staršev
4.	Poročilo ravnatelja šole
5.	Poročilo blagajnika
6.	Poročilo preglednikov računov
7.	Razprava in raz resnica staremu odboru
8.	Volitev novega odbora
9.	Razno
Od 9.30 do 12. ure se bodo starši lahko pomenili z učitelji o šolskem uspehu svojih otrok.
Predsednica Združenja staršev mag. Marina Einspieler
Ravnatelj šole dr. Janko Zerzer
Društvo upokojencev Podjuna
vljudno vabi vse člane na tradicionalno
SREČANJE V ADVETNU
ki bo v nedeljo, 5. dec. 1993, pri RUTAR-LIDO v Dobrli vasi
Spored:
ob 11. uri sveta maša ob 12. uri kosilo in nastop skupine mešanega pevskega zbora „Danica“
Vsi prisrčno vabljeni!
65-letnico je obhajal Alojz Waldhauser iz Trabesinj pri Kotmari vasi. Slavljencu želimo vse najboljše in še mnogo zdravih let v krogu družine. Čestitkam se pridružujeta tudi SPD „Gorjanci“ in EL Kotmara vas.
Štefki in Matevžu Nachbar
iz Čirkovč se je rodila hčerkica Mateja. Presrečnima staršema iskreno čestitamo, mali Mateji pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti!
Osebni praznik je obhajal Lukas Petschnig iz Grabalje vasi pri Škocijanu. Za minuli praznik mu iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
Abrahama bo srečala Marija Smrečnik iz Čepič pri Globasnici. K temu jubileju iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje še mnogo zdravja, veselja in osebne sreče! Čestitkam se pridružuje domače kulturno društvo.
19. pomlad je te dni obhajal Herbert Posegger z Žirovnice pri Sinči vasi. Vse najboljše!
Srebrno poroko obhajata Antonija in Franc Kosmak. Čestitamo in še na mnoga srečna in zadovoljna skupna leta!
Naslednje voščilo je namenjeno Kati __ in učitelju Jošku Wrulich iz Žitare vasi, ki obhajata 50-letnico življenja. Ob tem okroglem osebnem prazniku obema prav prisrčno četitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in skupnega zadovoljstva.
Rojstni dan in god obhaja te dni župnik v Železni Kapli Pol-dej Zunder. Iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje trdnega zdravja in Božjega blagoslova. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi farani, še posebej pa člani cerkvenega zbora. Še na mnoga leta!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike: Karlu Laurenčiču z Žirovnice, Valentinu Troheju iz Škocija-na, Francu Pegrinu iz Mlinč in Amaliji Gregom iz Dul pri Miklavčevem. Društvo upokojencev Podjuna vsem slavljencem iskreno čestita ter kliče še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Na Metlovi je obhajala rojstni dan Zofija Orgl. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in Božjega blagoslova!
21. pomlad obhaja Marica Prunč iz Mokrij. Čestitamo!
Rojstni dan in god je pred nedavnim obhajal Andrej Boroč-nik iz Libuč. Za dvojni praznik vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva!
Za 36. rojstni dan čestitamo tudi Mariji Krainz iz Gorič pri Galiciji. Vse najboljše in še na mnoga leta!
V cerkvenem zboru Št. Jakob obhajajo osebna slavja Kati, Leni in Boris. Naš tednik in ostali člani cerkvenega zbora slavljencem iskreno čestitajo!
Na Bistrici pri Št. Jakobu obhaja 40. življenski praznik Milan Rasinger. Ob tem okroglem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta!
Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebne praznike: Reziki Leder.er iz Št. Jakoba,
Katici Fuger iz Svate n in Han-ziju Egartnerju iz Gorinčič. Ostali člani društva upokojencev Št. Jakob slavljencem iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Pred kratkim je v krogu domačih slavila 70. rojstni dan Klari Stöcklitsch iz Železne Kaple. Ob tem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, zadovoljna in sreče polna leta!
Naslednje voščilo je namenjeno Hermanu Francu, po domače Ženovčevemu očetu, ki obhaja 65. rojstni dan. Vse najboljše ter tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
Na Letini pri Šmihelu praznuje rojstni dan in god Karli Lunder. Za dvojni praznik vse najboljše, zlasti zdravja in osebne sreče!
V	Dobrovi pri Proboju obhaja rojstni dan Marija Wuttej. Vse najboljše!
85. rojstni dan obhaja te dni Elizabeta Žagar z Blata pri Pliberku. Ob tem visokem življenjskem prazniku prav prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava, zadovoljna in milosti polna leta!
Prav tako 85. rojstni dan obhaja Jožef Gregori iz Št. Petra pri Št. Jakobu. Tudi njemu iz srca čestitamo ter mu želimo še mnogo lepih in zadovoljnih let!
30-letnico poroke slavita te dni Tini in Lojz Male iz Borovelj. Vse najboljše in še mnogo srečnih in veselih skupnih let!
V	Selah obhajata osebna slavja Urša Mak pri Grosu in Rezi Oraže, po domače Božičeva. Iskreno čestitamo!
Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike: Janezu Pernatu iz Bistrice za 85. rojstni dan, Katarini Kordeš iz Globasnice za 80. rojstni dan, Mariji Jernej iz Črgovič, Dragici Zehner iz Gornje vasi in Katji Krištof iz Dvora pri Šmihelu za 65. rojstni dan. Čestitke pa veljajo tudi Antonu Pucklu iz Dvora in Mariji David iz Vogrč. Vse najboljše! Čestitkam društva upokojencev Pliberk se pridružuje uredništvo Našega tednika.
ČESTITKA TEDNA
70. rojstni dan - v to
rek, 23. 11. 93, bo na Klopcah pri Škofičah slavil 70., jubilejni rojstni dan Martin Rekar.
Gozdni delavec v pokoju je s srcem in dušo lovec ter tudi član in celo blagajnik domače „jogrske druščine“. Po značaju je jubilant resna osebnost, kar sploh ni „jogrsko“, saj so lovci po navadi vse drugo kot resni.
Kljub temu je Martin Rekar priljubljen in občudovan pri svojih lovskih tovariših, kajti njegove „jogrske kvalitete“ so nadvse uspešne.
Gozdnemu delavcu v pokoju in aktivnemu lovcu Martinu Rekarju ob tem visokem jubilejnem prazniku iskreno čestitamo ter mu želimo trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in predvsem mnogo lovskih uspehov. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo žena Frida ter sinova Martin in Maksr, ki mu kličejo še na mnoga leta! Želja vseh domačih pa bi bila, naj bi se jubilant Martin čimvečkrat nasmejal in se poveselil z najdražjimi.
PISMO BRALCEV
SK Puntigamer Aich/Dob
Ein Fan des SK PUNTIGAMER AICH/DOB meldet sich zu Wort:
Herzliche Gratulation allen Spielern, Funktionären und Fans des SK Puntigamer Aich/Dob zum ausgezeichneten Saisonstart. Mit einem bombigen Publikum im Rücken, mit den ausgezeichnet arbeitenden Funktionären im Hintergrund und mit groß aufspielenden Spielern, ist das Team des SK Aich/Dob wieder im Spitzenfeld der Bundesliga zu finden.
Jedoch nicht nach den ausgezeichnet sportlichen Leistungen, sondern nach der Schreibweise des Vereinsnamen in Kärntner Zeitungen oder bei Tondurchsagen am Bleiburger Fußballplatz beurteilen gewisse „Wortklauber“ diesen Verein. Nicht Sieg oder Niederlage führen bei „einigen-wenigen sich angeblich SK Puntigamer Aich/Dob schimpfender Fans!?!“ zu Beifall oder Mißfallen, sondern für diese „Wortklauber“ zählt nur - ob der slowenische Ortsname mitangeführt bzw. mit-durchgesagt wird.
Alls Abonnent des Naš tednik muß ich mit Verwunderung feststellen, daß diese Personen aber andererseits nicht aufschreien wenn im Naš tednik nur die Bezeichnung DOB und nicht wie richtig AICH/DOB angeführt ist. Mich stört es eigentlich nicht, aber jenen kritischen Personen sei ins Stammbuch geschrieben im Sport zählt nur Sieg oder Niederlage - und für Wortklauber, die anscheinend Verständnis und Miteinander als eine Einbahnstraße sehen, ist kein Platz vorhanden.
Michael Jernej Graben 1, 9150 Bleiburg
Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ vabi na
SREČANJE V GLOBASNICI
v soboto, 20. novembra, ob 19.30, v gostilni Hudi (Štekl), Globasnica 55
z mešanim zborom „Griffen“, ki ga vodi Kircher Michael in z duom Christian Filipič in Silke Ronjak na flavtah
Razstava slik Ivana Klariča Dražba ene slike v dober namen
Okrogla miza:
„Integracija-Etnična zbornica?“
Dr. Marjan Sturm (ZSO)
Mag. Marjan Pipp (NSKS)
00 Bernard Sadovnik (EL) Ana Blatnik, župan Albert Sadjak (SPÖ)
00 Stefan Pototschnig (FPÖ) Moderacija: Andrej Mohar (ORF)
Rož — Podjuna — Zilja
9
METLOVA
Umrla je Marija Kumer
V začetku prihodnjega leta bi dočakala Riharjeva Mica devetdeset let, pa jo je Bog nekoliko prej poklical k sebi.
Rajna Mica je s šestnajstimi leti prišla od Kumra v Priblji vasi k svoji sestri Rozini k Riharju na Metlovo, da bi pomagala mladi vdovi gospodariti na kmetiji, saj je gospodar padel v prvi svetovni vojni. V drugi vojni je šla gospodarit k sorodnikom pd. pri Kazanu v Replje, kjer je ostala celo desetletje. Nato se je vrnila nazaj na Metlovo. Začela je kupčevanje z
jajci, da je imela svoj dohodek. Ko so ji pošle moči za težke jer-base, je šla v pokoj, zraven pa še pomagala nečakinji na kmetiji. Nečakinja Ljudmila je svoji teti stoterno povrnila s tem, da ji je v bedi starosti več let vzorno stregla.
Pogrebne obrede v soboto, 13. novembra, v Kazazah je opravil domači župnik Florian Zergoi.
Cerkveni pevci pod vostvom spet ozdravelega organista Toneja Mucherja so peli žalostinke v mrtvašnici, pri maši in ob grobu. Gospod župnik, ki je leta vsak teden nesel umrli sv. obhajilo na dom, se je pri slovesni pogrebni sveti maši lepo zahvalil Mici za molitve in darove za cerkev in za misijone. Naj rajna prejme za to plačilo pri Bogu!
IZŠLA JE NOVA KASETA
Adventne in božične pesmi
Pripravili smo Vam kaseto slovenskih adventnih pesmi naših krajev z namenom, da bi ohranili tudi to zvrst naše kulturne dediščine.
Predvsem pa naj bi kaseta pomagala našim ljudem pri poživitvi družinske skupnosti in ustvarjala praznično vzdušje ter odpirala srca za globlje doživljanje adventnih in božičnih skrivnosti.
MePZ Podjuna Pliberk in Mlada Podjuna
Kaseto lahko kupite pri pevcih Podjune, v Posojilnici Pliberk, v Mohorjevi knjigarni, ter v sklopu knjižnega daru
Koroška dijaška zveza vabi na diskusijo
"im «pTmadlir
Tokrat se bosta znašla na grmadi
dr. Marjan STURM,
predsednik ZSO in
dr. Matevž GRILC,
predsednik NSKS
v ponedeljek, 29. nov. '93, ob 19.30 uri
v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu
Celovec
RAZSTAVA PARA VANOV IN ŠPANSKIH STEN
Petra Lourina
Kdaj: v torek, 23. 11. 1993, ob 20.00
Kraj: Pri Joklnu Klub tre popoli
vabi na predavanje na temo:
,RACIONALIZEM IN VOJNA“
Cas: v torek, 30. 11. 1993, ob 19.30
Kraj: Europahaus - Celovec
Slovenska gospodarska zveza vabi na
Predstavitev Technologieparka
in ogled nekaterih podjetij v Technologieparku
ki bo v ponedeljek, 22.11.1993, ob 17. uri Kraj: Technologiepark Celovec, Primoschgasse 3 (Südring, v bližini BP-črpalke)
Po ogledu je družabno srečanje v BIT-u (Bistro v Technologieparku), kjer imate v osebnih pogovorih možnost za izmenjavo izkušenj. Prosimo za prijavo, tel.: 0463 / 51 25 28 - 29, faks: 51 25 28 - 22.
Ida Bolterl, rojena Leder
Ida Bolterl se je rodila 3. septembra 1907 in je vnukinja Franca Lederja Lesičjaka
Naš tednik: Franc Leder Le-sičjak je bil Vaš stari oče. Ali ste ga osebno poznali?
Ida Bolterl: Bila sem stara komaj dve leti, ko so moj dedej Franc Leder Lesičjak umrli. Zato se ga osebno skorajda ne spomnim. Toda kar mi je pozneje pripovedovala mama in predvsem oče, ki je bil Lesičjakov sin iz drugega zakona, mi je ostalo globoko v spominu. Vendar sem stara že 86 let, tako da me oči in ušesa že zapuščajo, toda jezik še ne - ker je pač na mokrem. Katero Lesičjakovo dogodivščino, ki so jo pripovedovali starši, se še spomnite? Vedela sem jih mnogo, vendar se jih težko _________________
Dedej (Lesičjak) je rekel: „Nisem lisica in tudi ne lisjak, temveč lisičji drek, torej sem lesičjak!“
Ida Bolterl o dodatnemu imenu Franca Lederja
spomnim. Toda nekaj mi leži pri srcu, kar bi rada že večkrat povedala javnosti.
V knjigah se je že mnogo pisalo o Le-sičjaku, večinoma resnične stvari, žal pa tudi neresnične oz. napačne. S tem mislim na dogodek, ko leto dni ni spregovoril besede. V knjigah je zapisano, da si je Lesičjak prav zaradi nesrečnega uboja sam naložil težko pokoro. Toda to ne drži. Lesičjak se je namreč že v mladostnih letih odpovedal govorjenju. Zakaj si je naložil to pokoro, mi pa ni znano. Mama je namreč napačno pripovedovala, ker je s tem mislila njegov življenjepis olepšati oz. ga narediti zanimivejšega.
Tudi o uboju samem (Hudni-kovega kmeta) so bila menda različna mnenja!
To se je zgodilo takole. Hudnikov kmet in Lesičjak sta bila v sporu zaradi nekega stavbenega sveta, katerega je hotel Lesičjak kupiti v Globasnici, da bi si postavil hišo. Toda Hudnik je temu nasprotoval. Nekoč pa sta se sre-
čala v Šmihelu pri Likebu, kjer sta se kar precej kregala in celo spopadla, nato pa jezno zapustila gostilno. Preden se je Lesičjak napotil peš v Globasnico, so ga ljudje svarili, da naj ne gre, kajti Hudnik je tako jezen, da ga bo na poti čakal. Oba sta imela namreč enako pot. Toda Lesičjak je menda le dejal: „Ne skrbite, ne bom šel po isti poti kakor Hudnik.“ No ja, nekje v Štebnu pa je Hudnik res čakal in Lesičjaka napadel. Le-ta pa se je branil. Vzel je pri poti ležečo palico in ga udaril, tako da je Hudnikov kmet obležal. Lesičjak je to svoje dejanje storil le v silobranu. Ko so domačini zvedeli za ne-____________ srečo, so se z „Istrskim vozom“ napotili v Šteben ter težko ranjenega odpeljali domov. Po treh dneh pa je ranjenec umrl. Lesičjak pa se je takoj javil sodniji v Pliberku, kjer je bil _____ le malenkostno kaznovan.
Kakšne narave pa je bil Lesičjak, Vaš dedej?
Nadvse vesele narave. Rad je igral citre, prepeval in se veselil pri moštu ali vinu. Bil je zelo priljubljen, ker je pač znal ljudi s svojimi pesmimi zabavati. Tako je v Pliberku na jormaku igral in pel vedno pred veliko množico. In še to. Lesičjak nikoli ni klel.
Zakaj si je Franc Leder dodal še ime „Lesičjak“?
O njegovi materi so pravili, da je bila zvita kot lisica, zato so ju tako tudi imenovali. Dedej pa je menda rekel: „Nisem lisica in tudi ne lisjak, temveč lisičji drek, torej lesičjak!“
Ali se spomnite tudi njegovih pesmi?
Gotovo! Mnogo jih še znam na pamet in jih do konca svojega življenja ne bom pozabila.
Hvala za pogovor!
Ob 160-letnici rojstva globaškega Ijgkega pevca in vižarja
Spomini na vtikega bukovni-ka Franca Leerja Lesičjaka
Franc Leder Lesičjak je bil eden najbolj žnih ljudskih pesnikov ali bu kovni kov, ki je hodil po koroški deželi ter prepeval svoje ljudske peslob spremljavi citer. Nekateri starejši Globašani še vedno vedo kaj o njem povedati.
Besedilo in slike ripravil Franc Sadjak
V nedeljo, 21. 11. 1993, ob 14.30 bo v Globasnici pri Šoštarju koncert, katerega je ob svoji 20-letnici pripravil MoPZ „Franc Leder Lesičjak“ iz Štefana. Sodelovali bodo tudi domači globaški zbori ter kvartet oz. MoPZ iz Libuč. Ob tej priložnosti pa se bodo spomnili tudi 160-letnice rojstva globaškega bukovnika Franca Lederja Lesičjaka.
Ljudski pesnik in pevec Franc Leder Lesičjak se je rodil leta 1832 v Globasnici. Bil je eden najbolj znanih ljudskih pesnikov ali bukovnikov, ki je hodil po koroški deželi ter na svatbah, shodih in sejmih prepeval svoje ter ljudske pesmi ob spremljavi citer, ki jih je imel vedno s seboj.
Odkod je dobil Franc Leder
še ime Lesičjak, pod katerim je splošno znan? Menda zaradi brade, ki je imela v njegovih mlajših letih lisičjo barvo. Ali pa zaradi tega, ker so njegovi poslušalci večkrat zahtevali, naj jim „napravi še lisico“. Tedaj si je baje segel v obraz in z obema deloma brade napravil popolnoma lisici podoben obraz. Tretja in naj pogostejša govorica pa pravi, da je neka soseda zmerjala njegovo mater z lisico, kar je potem podedoval še sin.
Iz mlajše dobe Lesičjakovega življenja je le malo znano. V šolo ni zahajal, saj je takrat v Globasnici pač ni bilo. V poznejših letih pri vojakih pa se je menda naučil brati (bil je 12 let pri vojakih, dvakrat je moral celo v vojno v Italijo).
Nekaj let po .vrnitvi z vojašči-
ne pa se mu je zgodilo nekaj, kar ga je globoko potrlo: namreč spor in nesrečen uboj Hudnikovega kmeta, zaradi česar je moral nekaj mesecev v zapor (glej pogovor z Ido Bolterl).
Lesičjak je bil dvakrat poročen: prava žena je umrla nenadoma in predčasno, druga žena je bila kar 33 let (!) mlajša od njega. Toda zakon je bil do konca srečen. V zadnjih letih je živel Lesičjak v precejšnjem uboštvu. Moč ga je bolj in bolj zapuščala, tudi glas mu je odpovedal, tako da ni mogel več prepevati. Po dolgem bolehanju je umrl dne 23. januarja 1908, star 75
let. Pokopan je na globaškem pokopališču.
Lesičjak je bil ljudski pesnik v pravem pomenu besede. Odkod je jemal snov svojih pesmi? Ni mu bilo potrebno segati daleč, saj mu je življenje nudilo dovolj gradiva. In prav zaradi tega je ljudstvo tako vzljubilo njegove pesmi. Najbolj priljubljena in znana je „pesem o rojstvu“, kjer v enajstih kiticah opisuje usodo novorojenčka, ki pride na svet ves nebogljen in brez moči. Nič manj priljubljena pa ni tudi njegova pesem „od žitrajskih jagrov“, kjer opisuje življenje lovca, ki po planinah strelja srne.
Spomini
Franc Leder Lesičjak
pred svojo hišico s citrami, ki so ga spremljale na njegovih poteh.
Janez Writz:
Nekoč sta se Lesičjak in njegova žena sprla, tako da je ona zagrabila vse svoje stvari in se napotila k staršem, mislim, da proti Podjuni. Lesičjak pa je rekel: „Če vzameš vse svoje stvari, potem moraš vzeti s seboj tudi mene!“ Med potjo pa jo je vprašal, ali ji je že žal, in da se potem lahko zopet vrneta domov. Malo sta šla še naprej in kmalu ji je bilo res žal. In tako sta se zopet srečna vrnila domov.
In še nekaj se spomnim. Mislim, da se je zgodilo pri Gregoriču v Globasnici. Včasih so prodajali žito v velikih sodih.
Zgodilo pa se je naslednje: sod so namreč tako obdelali, da je bil videti poln žita, v resnici pa ga je v njem bilo le nekaj litrov. Zamisel za to goljufijo pa je menda prišla od Lesičjaka.
Ljudmila Writz:
Nekoč je sestavil in pel neko šaljivo pesem, v kateri so bili omenjeni nekateri kmetje iz Strpne vasi. Ali pa je bila morda druga pesem? Natančno ne vem več. Na vsak način so ga tožili in moral je na sodišče v Pliberk. Le-tam pa je pred sodnikom odprl nahrbtnik, iz njega vzel citre ter s tisto
pesmijo pripovedoval sodniku svoje stališče. Sodnik je bil tega tako vesel, da mu je dal celo nekaj „krajcarjev“ ter ga za kazen le malenkostno opomnil.
Franc Schatz (najstarejši občan v Štebnu pri Globasnici - rojen 3.
12.1902) Nekoč je Lesičjak na jormaku prodajal žganje. Naenkrat pride Hudnik in mu prevrne celo kramo. Pomisli, kako je bil Lesičjak jezen! Ni čuda, da sta se tako sprla, da je moral eden v smrt. Samo nekaj sto metrov proč je tedaj prišel Hudnik v smrt. Kar tam pri „Zanklnu“ je obležal, ko ga je Lesičjak s palico zadel. Menda pa ga je najprej Hudnik sam napadel.
(Zgoraj). V spomin na velikega ljudskega pesnika Franca Lederja Lesičjaka so v Globasnici postavili doprsni kip.
(Spodaj): Življenjepis Lesičjaka, je napisala njegova hčerka Matilda Košutnik.
Z,	''•«Ve , Z-h.	’
cVUj SU —	>—ü -i-
// .
'Z'	’f* 2£j***~* ZZ tPSJ
- '-=•»/, ./»u-7 1/33. L ti. y,
.f, { ...y, ™/’ Vlil/. .	v
J-L/,' Ut -..'..L/ ./'it. Jit.... y
y ^	t	Upi
'zav yT/--.z	** <uul/ u. .zu.*/, u. -*
„Z'Z	— -ttU	"-6—, r*U. >■ vy—Z--
ti/, /t Itn,	,-,Z ttttP -tyt	/t/ t,./
ttt.ttn..	t,..,.
tUttit/,/. ti t, ntntuz.U Zt/i nttt/tv'	AV.
/Hf *t/ /it . tU m Ut.!, npttjn—.,W,.tt
UtUtL tt/f U'i./?Zt/, ,! f.t/tt,- .Itt.f. ! 1 !''
,	tr fv. 1	/• 'n/	t., ./. V!
tj. J., .itf tC/., tttnit	., ...	■/'.n,/, ttir! >
/tj* -	jC/V«
-V.*/ X«#*	-»MHi
fU -i	V
4« -«n	,
t* dr"**

Naši potniki so se peljati na martinovanje s popolnoma novim avtobusom. Slabe vremenske razmere pa so prekrižale načrte in na tragičen način predčasno končate vožnjo v Ormož. Na sliki je avtobus, v katerem čakajo naši potniki na rešilce, ki so bili že v nekaj minutah na kraju nesreče.
Huda prometna nesreča je terjala življenje Leni Lampichler
Iz leta v leto več udeležencev je bilo pri potovanju, ki ga vsakič ob prazniku sv. Martina prireja Naš tednik za svoje bralce in bralke. Za letošnje martinovanje v Ormožu je bilo nad 80 prijav. Srečno do svojega cilja pa je prispel le podjunski avtobus. Za potnike iz Roža in Celovca se je končala vožnja s tragično prometno nesrečo, pri kateri je izgubila življenje vsem znana in priljubljena Leni Lampichler z Radiš.
Na žalost so morati nekateri potniki ostati nekaj časa v bolnišnici. Dan po nesreči so bili prepeljani v koroške bolnišnice, kot tukaj na sliki gospa Rozalija Ljebnik. Foto: Eggenberger
Rahlo je snežilo že v jutranjih urah, ko je avtobus v soboto pobiral udeležence potovanja po Rožu in v Celovcu. Še močnejše so bile padavine v Sloveniji. Na zasneženi cesti, nekaj kilometrov pred Mariborom, je začelo luksuzno opremljeni avtobus podjetja Korotur zanašati in se je prevrnil. V rahlem desnem ovinku se je voznik hotel izogniti osebnemu avtomobilu, ki mu je prišel nasproti, zavil še bolj na desno in s sprednjim kolesom zadel ob rob ceste, nakar je na zasneženi in gladki cesti začelo avtobus zanašati. V hipu se je avtobus zasukal okoli lastne osi, treščil je z levimi kolesi ob rob ceste in se prevrnil na svojo levo stran.
Nesreča se je zgodila v Bre-sternici točno pred gostilno Sobočan, tako, da so bili rešilci in mariborska bolnišnica v hipu obveščeni. Grozljiva je bila prva slika - številni potniki so zaradi udarca ob kakšen oster rob oz. razbite šipe močno krvaveli, večinoma na glavi. Kljub nekaterim težjim poškodbam so se lahko v najkrajšem času rešili sami iz avtobusa; zaradi močnega šoka v prvem hipu skoraj nihče ni čutil bolečin.
13
Reportažni zapis
Zelo hitro so bili na mestu rešilni in zdravniki mariborske bolnišnice, ki so nudili ranjencem prvo pomoč. Kljub temu za Leni Lam-pichler ni bilo več pomoči. Zelo nesrečno je morala zadeti s celim telesom ob kakšen trd predmet. Čeprav so storili zdravniki vse, kar je bilo v njihovi moči, je umrla pri operaciji zaradi močnih notranjih poškodb.
Skupno 17 oseb so prepeljali rešilci v mariborsko bolnišnico, devet je bilo hudo poškodovanih. Zdravniška oskrba v bolnišnici je bila izvrstna. Kljub temu pa je ostal položaj nepregleden, saj nesreča z našim avtobusom zdaleč ni bila edina v okolici Maribora. Cel dopoldan so vozili rešilci še druge ponesrečence v bolnišnico.
Še sredi popoldneva ni bilo popolnih informacij o poškodbah naših potnikov. Zato tudi spremljevalci niso dali obvestila v Celovec. Nepopolni podatki bi pri svojcih gotovo povzročili še večjo zaskrbljenost in negotovost.
Večina ranjencev je lahko že isti dan po prvi zdravniški oskrbi zapustila mariborsko bolnišnico. Vrnili so se s posebnim avtobusom. Pet huje poškodovanih je moralo ostati v Mariboru. V torek jih je Rdeči križ pripeljal v celovško bolnišnico, razen Martina Sečnjaka, ki bo moral zaradi poškodbe hrbtenice ostati še nekaj dni v mariborski bolnišnici.
Minister Lojze Peterle obiskal ponesrečence
Še isti dan je v bolnišnici v Mariboru obiskal ranjene potnike slovenski zunanji minister Lojze Peterle, ki se je v globoki skrbi za koroške rojake prepričal na kraju samem, da vsi dobijo največjo možno pomoč. Peterle se je pri zdravnikih informiral o stanju ponesrečencev in je s strani zunanjega ministrstva zagotovil čimhitrej-šo in nebirokratsko pomoč v vseh zadevah.
V bolnišnico je prišel tudi tajnik Kluba koroških Slovencev v Mariboru Jože Natek, ki je zaželel vsem hitro zdravljenje in okrevanje.
Nekaj dni po nesreči pa sta prišla zastopnik podjetja Koro-tur in šofer avtobusa na Lam-pichlerjev dom na Radiše, ter sta izrekla sožalje možu pokojne potnice, otrokom in svoj-certi.
Njeno srce je bilo odprto za vsakogar
Nepričakovana smrt Magdalene Lampichler ni pretresla le Radiš, ampak tudi druge rojake na Koroškem in v Sloveniji.
Leni Lampichler s svojimi šestimi vnuki
Magdalena Lampichler se je rodila aprila 1933 pri Rokovniku v Zgornjih Rutah na Radišah. Majnika leta 1957 seje poročila z Andrejem Lampichlerjem, s katerim sta vzgojila tri otroke: Nadiko, Leni in Andreja. Vsi so aktivno vključeni v narodno in kulturno življenje. Pokojna se je držala v pravem smislu Cankarjevih besed „mati, domovina, Bog“. Kot žena in mati je skrbela z možem za lastni dom, v katerem so bili otroci deležni vse ljubezni in skrbi. V tem duhu je bilo vzgojenih tudi njenih šest vnukov. Do njih je imela posebno iskren odnos in jih je bila vedno zelo vesela, če so prihajali na obisk ali če so nastopali pri otroški in mladinski skupini. Zadnjič jih je tako videla na prireditvi Dober večer sosed v farni cerkvi.
Kot narodno zavedna ženska se je Leni Lampichler takoj po vojni vključila v domače prosvetno društvo. Nešteto iger je igrala, saj ji je bilo gledališče srčen konjiček. Spremljala je tudi druge gledališke predstave širom po Koroški, z možem sta bila prisotna tudi na vseh kulturnih prireditvah celovških kulturnih central.
Njen dom je bila hiša srečanja in dialoga. Ni bilo nedelje, ko se ne bi po maši pri njej srečali znanci in prijatelji. Vsakega je sprejela v svojo hišo. Med takimi gosti je bil tudi sedanji pomožni škof Alojzij Uran. Prihajali pa so k Lampichlerje-vim tudi režiserji, igralci, glasbeni učitelji in drugi kulturni ustvarjalci, ki so v teku let prihajali na Radiše.
Pokojna Leni pa je bila tudi globoko zakoreninjena v farno življenje. Kakor je bodo zdaj pogrešali doma, tako jo bo pogrešala radiška fara. Bila je podpredsednica farnega sveta in desna roka domačega župnika, kateremu je bila predvsem v zadnjih letih v veliko pomoč. Pomagala je pri sestavljanju farnega pisma, pri pripravljanju farnega praznika, pri raznih zbiralnih akcijah in tudi pri čiščenju in lepšanju cerkve. Farni praznik letos ob 90-letnici župnika Ludvika Janka je bil nedvomno višek njenega delovanja v fari. Pokojna je bila tudi članica dekanijskega sveta v Tinjah, kjer je v domu veliko pomagala. Ta-
ko jo bodo zdaj seveda tudi v Tinjah zelo pogrešali. Predvsem pa bo še manjkala na številnih izboraževalnih potovanjih, kjer je bila rajna priljubljena vodička.
Njen socialni čut se je izražal v številnih obiskih bolnikov ter starejših, pomoči potrebnih faranov. Rajne domačini nikoli niso videli žalostne ali potrte, vedno je bila vesela in je izžarevala optimizem in življenje. Z možem sta rada zahajala v družbo, tako tudi pretekli konec
tedna na martinovanje v Ormož, kjer je rajno Leni tragično dohitela smrt.
Domačim in vsem, ki so stali rajni Leni blizu, naj bodo v tolažbo besede, ki so ji jih zapisali otroci in mož na osmrtnici:
„Mama - Tvoje življenje je bilo preprosto. Tvoja vera globoka, velika Tvoja ljubezen. Hvala Ti.“
Takšno smo jo poznali in takšno bomo ohranili v trajnem spominu.
Od rajne Magdalene Lampichler se je na pogrebu poleg svojcev poslovila velika množica faranov, prijateljev in znancev z Gur, iz Roža, Podjune in z Žile. Med njimi tudi sopotniki nesrečnega potovanja in številni romarji, ki jih je rajna spremljala na razne Božje poti. Le majhen del pogrebcev je dobil prostor v farni cerkvi. Pogrebne obrede je vodil ob asistenci 17 duhovnih sobratov - med njimi kancler krške škofije msgr. Michael Krištof in kanonik dr. Stanko Čegovnik - prijatelj Lam-pichlerjeve hiše, pomožni škof msgr. Alojzij Uran iz Ljubljane. Poleg njega so spregovorili v cerkvi in ob grobu dir. Jože Kopei-nig, domači župnik Ludvik Jank, zastopnica farnega sveta Neži Oraže, podpredsednik SPD Radiše Nužej Wieser in predsednik SPZ dr. Avgust Brumnik. Vsi so ob besedah zahvale orisali svetli lik pokojne Leni, ki je tako v fari kakor tudi v društvu nesebično delovala in veliko naredila, bodrila in združevala, bila priljubljena in cenjena med domačini in rojaki.
V slovo sta ji ganljivo zapela domači zbor pod vodstvom mladega Rupija Wrulicha in moški zbor iz Krope pod vodstvom Egi-ja Gašperšiča.
14
Kultura
petek,
19. november 1993
Kultura
15
BEGUNJE
Galerija Avsenik
Franz
BERGER —
Robert
PRIMIG
Oba umetnika imata že uveljavljeni imeni na območju Alpe-Jadran, saj redno razstavljata in sodelujeta na različnih slikarskih natečajih, ex-temporih in kolonijah ne le v Avstriji, temveč tudi v slovenskem, italijanskem in hrvaškem prostoru.
Berger je za svoje stvaritve, s katerimi na sebi lasten, a prodoren način opozarja in svari človeštvo pred onesnaženjem našega planeta, prejel že nekaj vidnih priznanj (Opatija 1986, Piran 1987) in nagrad (Beljak 1988, Piran 1989, Rogaška Slatina 1989, Brugnera 1991). Kot likovno gradivo uporablja odpadke, ki jih današnji neodgovorni in ne-osveščeni Zemljani odlagajo oziroma odlagamo kjersi-bodi. Izpod njegovih rok prihajajo nekakšne lepljenke, kjer umetnik sestavi in zloži odpadno gradivo v posrečene kompozicije, katere nato še dodatno obdela. To je Bergerjev način izraza, ki pa nosi v sebi in še posebej
Še do konca meseca
novembra se v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem s svojimi najnovejšimi deli slovenskim ljubiteljem likovne umetnosti predstavljata avstrijska slikarja Franz Berger in Robert Pri-mig.
podčrtuje vodilno noto sporočilnosti njegovih del: Varujmo in ohranjajmo naše okolje!
Primig svojemu starejšemu kolegu Bergerju predstavlja zanimivo nasprotje — tako v miselnem kakor tudi v izraznem smislu. Pretežno se ukvarja s problemom figure. Pomembno vlogo pa v njegovih stvaritvah igra tudi miselno-filo-zofska komponenta, s pomočjo katere ustvarja nov svet. Primig se izraža s črto in ploskvijo, kar podkrepljuje in dramatizira z uporabo svetlo-temnih kontrastov oziroma svetlobe in sence.
Franz Berger in Robert Primig torej solidno zastopata tendence stremljenja sodobnega slikarstva. Obiskovalca begunjske galerije pa njuna dela vsestransko bogatijo, saj posegajo tako v miselni (Berger) kakor tudi v čutni (Primig) svet gledalčeve intime.
mag. Mojca Uršič
Zajčji festival v St. Jakobu
SPD „Rož“ in Katoliška mladina Št. Jakob sta priredila v soboto, 13. novembra, zvečer muzical „Zajčji festivar; farna dvorana je bila natrpano polna navdušenih gostov.
Prizori s Prežihom v Št. Primožu
Ljudstvo ima „dober nos“ in vnaprej začuti kvalitetne prireditve. Medtem ko se včasih peščica funkcionarjev dolgočasi na „imenitnem" srečanju v Celovcu (ali drugje), so obiskovalci kar drli v farno dvorano v Št. Jakobu, ko je domača mladina povabila v gledališče. Med njimi so bili tudi ugledni gostje. Tudi med igro mafih zajčkov so navdušeno ploskali, ker je marsikateri prizor segel v srce gledalcev, marsikatera priredba zadela vzdušje domačega ljudstva. In ko je „zajčje ljudstvo" na koncu festivala spontano vzkliknilo „Go-ga, Go-ga, Go-ga" in priklicalo priljubljeno Gordano Schmidt na oder, so si bili vsi, gledalci in igralci, edini: To je bil Gogin festival. Ne čudimo se, če pogledamo vabilo na festival: režija, scena, kostumi in prva med zajčjim ljudstvom — povsod ime Gordane Schmidt. In če upoštevamo še, koliko truda je vložila izkušena voditeljica gledališke skupine v pripravo in s kakšno vnemo in pedagoško iznajdljivostjo je mo-
tivirala mlade igralce, je veselje Šentjakobčanov razumljivo. Seveda moramo ravno tako omeniti Hanzeja Stickra in Edija Oražeja, ki sta pomagala na vseh področjih; glasba in tehnika sta bili na tako visoki ravni, kot to zmorejo samo profesionalne skupine.
Iz preproste pravljične zgodbe — kraljična išče ženina in se poroči po običajnih zapletih z zmagovalcem tekmovanja — je nastala privlačna igra, gledalcem v razvedrilo, igralcem v korist. Skoraj 40 otrok se je ob tej priliki učilo dobre slovenščine, izražanja v plesu in pesmih, odrskega nastopa in pravil medsebojnih odnosov. Ne nazadnje so mladi in stari znova doživeli, da sta slovenski jezik in slovenska kultura vrednoti, za kateri se je vredno potruditi. Vedno bolj jasno je, da sta to vrednoti, ki ju ne smemo prepustiti samo šoli in staršem; tudi gledališka dejavnost ima zasluge, da se ohranja slovenstvo na Koroškem.
V kulturnem domu v Št. Primožu bo v soboto, 20. nov., ob 20. uri premiera velikega gledališkega projekta ob stoletnici rojstva koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Izvedbo je prevzelo Gledališče ob Dravi in pod režijo
Petra Militarova se je zbralo okrog 60 igralcev iz Podjune in domovine Prežihovega Voranca, okrepljeni s poklicnimi igralci iz Ljubljane. Meta Hočevar je v sceno vključila dve tretjini kulturnega doma; zato ostane za gle-
dalce samo še 130 sedežev. Priporočajo rezervacije vsaj za premiero in za ponovitve 21., 27. in 28. 11.
Prireditelj in nosilec projekta je Slovenska prosvetna zveza, ki hoče tako rojakom približati
domačega pisatelja in se poglobiti v vedno veljavne resnice v Prežihovem opusu. V ta namen je naročila pri publicistu Jerneju Novaku besedilo za značilne scene iz zbranih del Prežihovega Voranca, ki jih povezuje socialno in narodnostno vprašanje. Osnova scenarija za „Prizore s Prežihom“ sta kmečka povest „Jamnica" in vojni roman „Doberdob“, v katerih sta glavni temi: vojna ter človek na zemlji. Skupna jima je aktualna tematika: preživetje, bodisi kot boj za golo življenje in vsakdanji kruh bodisi boj za obstanek, boj za lastno zemljo, ki ga bijeta tako posameznik kakor celotna skupnost. Človek kljubuje naravnim silam, pa tudi političnim, gospodarskim in socialnim procesom in z izredno notranjo močjo vztraja v tem boju.
Prvič so poskusili prikazati Voranca ločeno od partijskega aktivizma, kot pisatelja, ki združuje v dveh osebnostih, v Vorancu in Starem Munku, ljubezen do zemlje in okrepitev samozavesti koroškega kmeta.
K odlični gledališki predstavi prispevajo še: Tanja Zgonc, koreografinja, domači strokovnjaki Kristijan Sadnikar, Hanzi Ke-žar, Anita Hudi, Boris Kap in drugi.
Ljubljana: 11. slovenski knjižni sejem
Naj živi slcninska knjiga!
Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije je v sodelovanju s Cankarjevim domom letos pripravilo že 11. knjižni sejem. Pomembno poslanstvo imajo tudi zamejske založbe, ki zgledno skrbe za plasma slovenske kulture na tujem.
Poroča mag. Mojca Uršič
Knjiga je izraz vrednotenja slovenske kulture
V Sloveniji je približno 60 založb, od velikih državnih do manjših privatnih; tako slovenski avtor za dobro napisano delo zagotovo najde tudi založnika. Ker kultura izraža notranjo moč naroda, se ni bati za slovensko knjigo: slovenske založbe na leto izdajo okoli 2000 naslovov, od katerih jih več kot polovica pride izpod peres slovenskih avtorjev. Paleta izdane literature je zelo bogata, saj najdemo vse zvrsti od leposlovja, humanistike, leksike, stvarne,
strokovne in otroške literature pa do bogatih in izjemno ličnih bibliofilskih izdaj.
Mlado slovensko podjetništvo in množica privatnih založb sta kljub ekonomski krizi, ki jo še posebej občuti tudi slovenska kultura, poskrbela, da zavzema slovenska knjiga zelo visok nivo. Pa tudi bralci ji kljub pomanjkanju denarja niso obrnili hrbta. Bralna kultura na Slovenskem je zelo visoka, saj nas v Evropi v tem menda prekašajo le Islandci. Tako je kljub borni
podpori države in „nezaslišanemu“ 5 °/o prometnemu davku strah za slovensko knjigo odveč.
Doslej največji slovenski knjižni sejem je spremljala tudi vrsta specialnih prireditev. Še posebej veliko pozornost založniki in knjigotržci posvečajo mladim bralcem. Zanje so pri-
Založbe se morajo obnašati tržno.
Sposobni, pridni, delavni avtorji preživijo.
Svetlana Makarovič
Produkcija je kljub ekonomski krizi nadpo-
preČna.	Andrej Hieng
pravili 20 glasbeno-literarnih srečanj s pisci otroške in mladinske literature. Strokovno spremljevalno prireditev je letos predstavljal seminaroavtorskih pravicah. Za prihodnje sejme imajo v načrtu še več podobnih strokovnih srečanj, saj na tem področju v Sloveniji vlada precejšnje zatišje.
Slovenski knjižni sejem, ki je v bistvu promocijsko-tržne narave, je letos prvič spremljala razstava slovenske knjižne ilustracije v Galeriji Cankarjevega doma. Ilustracija pogosto veliko prispeva k uspehu posamezne knjige, vzadnjih dveh letih pa na različnih prireditvah na tujem skrbi tudi za solidno promocijo mlade slovenske države. Bienalu knjižne ilustracije, ki podeljuje tudi Nagrado Hinka Smrekarja in dve plaketi avtorjem najboljših ilustratorskih stvaritev, zatorej zaželimo: Srečno tudi v prihodnje!
Referat za izobraževanje odraslih Katoliške prosvete je povabil v ponedeljek, 15. novembra, na novo obliko kulturnih prireditev, na Knjižno presojo.
Vinko Ošlak je, tako kot mnogi drugi slovenski kulturniki, premišljal, kako približati ljudstvu slovensko knjigo, sodobno in klasično literaturo, slovensko besedo. In si je izmislil obliko, ki obeta že po prvem poskusu uspeh. Kljub pomislekom in običajnemu pomanjkljivemu obveščanju se je v prostorih Slovenskega pastoralnega centra v Celovcu zbralo dovolj vedoželjnih obiskovalcev. Po zanimivi predstavitvi knjig, strokovni razpravi o avtorjih in vsebini, živahni udeležbi publike pri splošni diskusiji je bila želja vseh, da se „knjižna presoja" nadaljuje.
Prof. dr. Denis Pčniž, Anja Muck in Vinko Ošlak so na prvem večeru predstavili štiri knjige sodobne slovenske literature oz. zgodovine, ki so res vredne, da jih spozna širok krog ljudi. To so: Himna večeru, pesniška zbirka (avtor Ivan Hribovšek, urednik F. Pibernik), Čudežni Feliks, roman (avtor Andrej Hieng), Goričanec, roman (avtor Stanko Kociper) in Slovenski narodni vzpon, zgodovinski oris narodne politike (avtor Janko Prunk). Knjige je mogoče kupiti v slovenskih knjigarnah.
„Knjižni presoji“ želimo po uspelem prvem poskusu še večji obisk, da se bo knjiga res spet udomačila v slovenskih družinah, razširila obzorje in prispevala k ohranitvi lepe slovenske besede.
16
Radio / TV / Prireditve
HORTUS MUSICUS - L AMFIPARNASO (O. Vecchi)
glasbena komedija z lutkami
Čas: v soboto, 20. novembra 1993, ob 19.30
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu
Prireditelj: KPD „Šmihel“ in Krščanska kulturna zveza
„DAS VERLORENE ORCHESTER“ - Spektakel za otroke Čas: v torek, 23. novembra, ob 8.30 Kraj: v farnem domu v Šmihelu Nastopa: gledališka skupina LUKS
„POTEP“ — Priredba ljudske pripovedke o treh medvedih Čas: v nedeljo, 28. novembra, ob 11. uri (po maši)
Kraj: v farnem domu v Šmiheu
Nastopata: Maja in Brane Solce/Lutkovna skupina PAPILU
Ponovitev:
v soboto, 20. 11. 1993 ob 17. uri
v farni dvorani v Št. Jakobu
Mladinska gledališka skupina: šrik-šrak-šruk/Št. Jakob
- ^	Prireditelj:
Slovensko prosvetno društvo „Rož“ in Katoliška mladina Št. Jakob
Šmihel
Predavanje: ETERIČNA TERAPIJA in NARAVNA ZDRAVILSTVA Predava: znani terapevt Helmut Bachmann
Težišče: eterična olja in zdravilna prst kot zdravilna moč za telo, dušo in duha
Čas: v sredo, 24. 11., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prispevek: šil. 30,—
Po predavanju boste pri terapevtu lahko kupili razna eterična olja. Prireditelj: KPD „Šmihel"
Bilčovs
Kabaret „MARTIN KRPAN“ (Bogomir Veras)
Čas: v soboto, 27. 11., ob 19.30 Kraj: pri Miklavžu v Celovcu Nastopa: Gledališka skupina SPD „Borovlje"
Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu
Freie Theatergruppe LUKS — Petr Tomanek iz Prage
Gostovanje na Koroškem od 22. do 24. 11. 1993
Ponedeljek, 22. 11.: ob 12. uri v Mo-destovem domu v Celovcu. Predstava: „TRÄUME/SANJE" — pantomima Torek, 23. 11.: ob 8.30 v v farnem domu v Šmihelu predstava za otroke: „DAS VERLORENE ORCHESTER" Torek, 23. 11.: ob 10.45 v kulturnem domu Danice v Št. Primožu predsta-
va za otroke „DAS VERLORENE ORCHESTER"
Dom v Tinjah
od sobote, 20. nov., od 15. do 18. ure do nedelje, 21. nov., od 10. do 13. ure
HUI CHUN GONG („Vaje za povrnitev pomladi“)
Voditelj: dr. inž. Dušan Nendl, Maribor
v nedeljo, 21. nov., ob 14.30
Predstavitev knjige
TAKO SMO ŽIVELI — Življenjepis
koroških Slovencev
Uredila: dr. Marija Makarovič
Izdajatelja:	Krščanska kulturna
zveza in Dom v Tinjah
v ponedeljek, 22. nov., ob 19.30
IGOR TORKAR — „UMIRANJE NA OBROKE“
Spremljevalec večera: Horst Ogris, radio Celovec
Soprireditelj: ORF-Slovenski spored
v torek, 23. nov., ob 19.30
Slikovna meditacija z glasbo SODOBNO VERSKO SLIKANJE IN NJENA LITURGIČNA UPORABNOST
Referent: p. Cornelius DINGS SSS
v sredo, 24. nov., ob 19.30
Forum za vzgojna vprašanja OTROKE VZGAJATI BREZ SLABE VOLJE
Predavatelj: Hansheinz Reinprecht
Gledališka predstava ob 100-letnici rojstva koro-škega pisatelja Prežihovega Voranca
PRIZORI S PREŽIHOM (Jernej Novak)
Premiera: v soboto, 20. novembra, ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu Ponovitve: v nedeljo, 21.11, v soboto, 27.11, in v nedeljo, 28. 11. 1993, vedno ob 20. uri Režija: Peter Militarov Scena: Meta Hočevar Koreografija: Tanja Zgonc Izvedba predstave: Gledališče ob Dravi Prireditelj in nosilec projekta: Slovenska prosvetna zveza
DER INSTALLATEUR
j Ihr Energiefachmann.
INSTALLATEUR - INŠTALATER
DKKSo (§(Lfj|][D)©
C§/ä\LLD\¥7©[d)^\
BLEIBURG/PLIBERK Tel. 0 42 35 / 21 82
17
Prireditve
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na
osrednjo gledališko predstavo
„ZA NARODOV BLAGOR“
komedija v štirih dejanjih (Ivan Cankar) Čas: v sredo, 8. decembra, ob 14.30 Kraj: v Mest. gledališču v Celovcu
Nastopa:
DRAMA — Slovensko narodno gledališče v Ljubljani
Režiser: Boris Kobal
T A	PETEK, 19. nov. Kulturna obzorja.
	SOBOTA, 20. nov. Od pesmi do pesmi —
	
T	od srca do srca.
E	NEDELJA, 21. nov. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna
D	misel (žpk. Jurij Buch). 18.10—18.30 Dogodki in odmevi.
E B 1	PONED., 22. nov.
N	Od ideje do realizacije: Načrtovanje kulturnih pro-
	jektov.
V	TOREK, 23. nov. Partnerski magazin.
R	SREDA, 24. nov. Glasbena sreda.
A r-x	Večerna: Srednjeevropska obzorja.
D |	ČETRTEK, 25. nov. Rož — Podjuna — Zilja.
U	
	
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 21. novembra, ob 12. uri v TV 2 Poned., 22. novembra, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki
Pisateljica, pesnica, pevka . . . — Svetlana Makarovič navdušuje najstrožje kritike, otroke.
Glavna šola je glavna hiba: po dvojezičnem pouku v ljudski šoli, prijave v Beljaku upadajo.
Knjižni sejem v Ljubljani: ni lepšega od dobre knjige.
„Prizori s Prežihom": gledališki projekt, poln namigov na preteklost in sedanjost.
Pred 180 leti se je rodil v Svečah Andrej Einspieler, „oče koroških Slovencev"
In peli bodo še naprej . . . — cerkveni zbor „Gorotan" v Šmihelu je obhajal 100-letnico obstoja.
Radiše
REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „RADIŠE“
Čas: v soboto, 20. novembra 1993, ob 19. uri
Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Po občnem zboru predvaja Tomaž Ogris dia-slike o kulturnem delovanju na Radišah
PREMIERA IGRE:
„IGRAMO ZASE ... IN ZA VAS“
(Alenka Bole — v ljubeznivi kompani-ji z Astrid Lindgren in zgodbo Willia-ma Shakespearja o Romeu in Juliji) Čas: v nedeljo, 28. nov., ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Nastopa: mladinska igralska skupina SPD „Radiše"
Režija: Alenka Bole Prireditelj: SPD „Radiše"
Št. Jakob v Rožu
Kabaret
„MARTIN KRPAN“
(Bogomir Veras)
Čas: v nedeljo, 28. nov., ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu
Nastopa: gledališka skupina Slovenskega prosvetnega društva „Borovlje“
Prireditelj: SPD „Rož"
St. Janž
VEČER JAZZA —
„LES TROIS ARTS“
Čas: v soboto, 20. novembra 1993, ob 20. uri
Kraj: v stari šoli v Št. Janžu Nastopajo: Tonč Peinig — piano, Štefan Thaler — bas, Klaus Sauli — drums, Marko Lackner — sax Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo „Št. Janž"
Celovec
RAZSTAVA SLIK JOŽICE SERAFIN
olje in akril
Čas: od 19. 11. do 10. 12. 1993 Odprtje: v petek, 19. 11, ob 18.30 Kraj: v prostorih Mohorjeve knjigarne v Celovcu
Prireditelj: Mohorjeva galerija
Slovensko planinsko društvo Celovec
„PLANINE V SLIKI“
Kot vsako leto, tudi letos vabimo vse planince-fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo: slike pošljite najkasneje do 31. 12. 1993 na naslov:
Slovensko planinsko društvo Celovec
Predstavitev knjige:
TAKO SMO ŽIVELI -
življenjepis kor. Slovencev
Uredila: dr. Marija Makarovič Izdajatelja: Krščanska kulturna zveza in Dom v Tinjah Čas: v nedeljo, 21. nov., ob 14.30 Kraj: v Domu prosvete v Tinjah Knjigo bo predstavila dr. Marija Makarovič. Pripovedniki bodo brali odlomke iz svojih življenjepisov.
Razstavljene bodo tudi ilustracije akad. slik. Jane Dolenc za knjigo.
Glasbeni okvir: Moški kvintet pevskega društva „Gorotan“ iz Šmihela
Tarviser Str. 16 A-9020 Celovec
Slike bo ocenila tričlanska žirija. Razstavljene pa bodo od 22. 1. 1994 naprej v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Čakajo Vas lepe nagrade.
Dobrla vas
REDNI OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „SRCE“
Čas: v nedeljo, 28.11. 1993, ob 9.30 Kraj: v prostorih kulturnega doma v Dobrli vasi
Globasnica
KONCERT
ob 20-letnici obstoja moškega pevskega zbora „Franc Leder-Lesičjak“ in 160-letnici rojstva ljudskega pevca in vižarja Franca Lederja-Lesičjaka Čas: v nedeljo, 21. 11, ob 14.30 Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Sodelujejo: MoPZ „Franc Leder-Lesičjak" iz Štebna, MoPZ „Kralj Matjaž" iz Libuč, MePZ „Peca" iz Globasnice, Gemischter Chor Glo-basnitz, Kvartet „Kralj Matjaž“ iz Libuč
Prireditelj: SPD „Edinost" v Štebnu
Pliberk
BENEFIČNI KONCERT za spomenik kaplanu Antonu Kuteju
Čas: v četrtek, 25. novembra, ob 19.30
Kraj: pri Brezniku v Pliberku Prireditelj: Komite za postavitev spomenika kaplanu A. Kuteju
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik dr. Matevž Grilc, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/III.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22.
CELOVEC—TINJE
KULTURNO DRUŠTVO „PETER MARKOVIČ" ROŽEK in MOHORJEVA ZALOŽBA V CELOVCU vabita na
ogled razstave likovnih del
ČLANOV LIKOVNE SEKCIJE „VIR“ KULTURNEGA UMETNIŠKEGA DRUŠTVA RADOVLJICA
Razstava slik, ki vsebujejo motive iz znanih krajev južne Koroške, je v prostorih MOHORJEVE KNJIGARNE V CELOVCU, Viktringer Ring 26 v času do 19. novembra 1993 in v prostorih katoliškega doma prosveta SODALITAS V TINJAH v času od 29. novembra do 18. decembra 1993.
ODPRTJE
v Domu v Tinjah bo 29. novembra 1993 ob 19. uri
Umetnike bosta predstavila dr. Cene Avguštin in akademski slikar univ. prof. Rudi Gaberc
18
v KRATKI ŠPORTNI VESTI
Sport
Jesen Selanov in predvsem branilcev
ŠAH V ŽELEZNI KAPLI
Natopilo je komaj 20 šahistov
Slovenski športni klub „Obir“ je pretekli teden v gostilni Piroutz izvedel občinski turnir, katerega se je udeležilo 20 šahistov.
Odgovorni kluba so bili s potekom tekmovanja zadovoljni, toda pričakovali so večjo udeležbo. Predvsem mladincev, saj je bil eden od namenov turnirja najti nove igralce, ki bi dolgočasno okrepili obe tekmovalni ekipi.
Po treh dneh napetih dvobojev sta sekcijski vodja Johann StoBier in predsednik Jožko Maloveršnik lahko podelila lepe pokale naslednjim zmagovalcem:
Mladinci:
1.	Andreas Ojster (4 točke)
2.	Thomas Soukup
3.	Hannes Topar
Igralci brez elo-točk:
1.	Andreas Karner (5 1/5)
2.	Engelbert Kornberger (5)
3.	Ewald Soukop (3)
Igralci z elo-točkami:
1.	Christian Wolle (6)
2.	Harald Wolle (5)
3.	Johann Wolle (4)
NAMIZNI TENIS
Po 5 kolih Selani na 1. mestu
Po lanskoletnem povzdigu iz 3. razreda, tekmujejo Selani letos v 2. razredu vzhod, kjer pa žanjejo uspeh za uspehom. Čeprav na tujem igrata le Stane Bec in Mirko Oraže (doma pomaga še Marti Uschnig-Oraže), v letošnjem prvenstvu še kljub temu niso podlegli nasprotnikom. Le prvo tekmo so Selani odigrali neodločeno (proti LKH Celovec), ostale štiri pa zanesljivo zmagali.
S to zbranostjo in prizadevnostjo, je ob koncu nedvomno možno postati celo prvak v 2. razredu vzhod. To pa bi bilo gotovo veliko presenečenje.
2. razred vzhod
1.	DSG Sele	5	4	1	0	31:19	9
2.	LKH	5	4	1	0	34:16	9
3.	Velikovec	6	2	3	1	34:26	9
4.	Št. Vid	6	3	2	1	29:21	6
5.	Bilčovs	6	2	2	2	28:22	6
6.	Wolfsberg	5	2	2	1	27:23	6
7.	REKO Čelov.	5	2	1	2	27:23	5
8.	Gurnitz B	6	1	3	2	25:25	4
9.	Weitensfeld 4 112 19:14	3
10.	Liebenfels	6	114	13:35	3
11.	Gurnitz	5	0	0	5	11:49	0
(f
is/
c y

N*
V
'Aleksander Mak upravičeno najboljši
m
ir-..
m
18-letni libero selske nogometne ekipe Aleksander Mak je bil v jesenskem delu prvenstva najboljši igralec naših ekip v 1. razredu oz. v podligi. To jasno podčrtuje najvišje povprečje (4,2) vseh naših igralcev. Njegov trener Travnik: „Visoko povprečje Maka je nedvomno upravičeno!“ Opaziti je tudi, da so dosegli najvišje povprečje branilci oz. vratar-
ji (Šumar, Parti, Kreutz, E. Oraže, Baloh...). Gotovo je bil to jesen branilcev.
Kot pričakovano je doseglo največ golov selsko „strašilo vratarjev" Igor Maver, ki je zadel kar 10-krat v črno. V podligi pa sta bila najuspešnejša W. Kuess in Albert Ouantsch-nig (5 golov). Najvišje povprečje Bilčovščanov pa je dosegel Partl.
A. Mak - Mladi libero Selanov je zre! za višje naloge. To je nedvomno dokazal v jesenskem delu prvenstva, slika NT/Fer^
Povprečno oceno smo izračunali za igralce, ki so bili najmanj trikrat ocenjeni v času jesenskega dela prvenstva.
Ostali pa so navedeni ob koncu posameznih ekip.
			
Kreutz	4,0	Sumar	4,1
Matavž	3,7	Baloh	4,0
Dlopst	3,6	Magie	3,9
G. Šadjak	3,6	S. Grubelnik	3,8
Tratar	3,4	Germadnik	3,7
Hren	3,3	H. Grubelnik	3.6
P. Sadjak	3,3	Schurtl	3,6
Fera	3,2	Bašič	3,5
Pasterk	3,2	Köck	3,5
Pleschgatternig	3,1	Schorli	3,5
Kert	3,0	Wicher	3,5
Kordesch	3,0	Kukoviča	3,3
Micheu	2,9	F. Ošina	3,2
Silan Jammer, Fritz Sadjak	2,8	J. Ošina	3,1 Sporn	3,1 Luschnig	2,8 Nerz	2,7 Kuchar, Lipusch, Rozman	
ŠMIHEL	SELE
Lopinsky	3,9		
W. Motschilnik	3,9	A. Mak	4,2
Lutnik	3,7	E. Oraže	4,0
H. Motschilnik	3,6	F. Oraže	3,7
Polzer	3,6	Travnik	3,6
Gros	3,5	M. Oraže	3,6
Keausler	3,5	Božič	3,5
Krewalder	3,5	A. Čertov	3,5
Ch. Figo	3,4	Maver	3,5
Petrič	3,4	Radosavljevič	3,4
B. Figo	3,3	D. Oraže	3,2
Kapp	3,3	S. Užnik	3,1
Leitgeb	3,3	A. Oraže	3,0
Buchwald	3,2	Z. Oraže	2,8
Wriesnig Grobelnik	3,1 3,0	Kelich, Dovjak, H. Olip, K. Hribernik, M. Mak,	
Berchtold, Brezovmk, Hribernik, Podgornik		S. Gregorič	
Legionar Selanov Igor Maver je bil najuspešnejši strelec v jesenskem delu. V črno je zadel 10-krat.
Kapetan Bilčovščanov Joži Partl je dosegel najvišje povprečje (4,1) svojega moštva.
DOBRLA VAS
Schimik
Opietnik
Marin
Rigo
Sturm
Zunder
Bukovec
Herburger
Knees
Radif
Vemitznig
Dobeitz
Jörg
Dollinger
Lesjak
Schippel
Koraschnig
4.0 3,6
3.5 3,3
3.3
3.0 2,9 2,9
2.6 2,6 2,6
2.4 2,4 2,3 2,3 2,3
2.0
E. Golautschnig, Karel, Lang, R. Marin
• Lista Strelcev (naših ekip v 1. raz.)
Igor Maver (Sele)	10
Walter Motschilnik (Šmihel)	9
Repi Pasterk (Globasnica)	9
E. Pleschgatternig (Globasnica) 8 Nanti Travnik (Sele)	7
Ahim Oraže (Sele)	6
Albin Dlopst (Globasnica)	4
3 golov: Baloh (Železna Kapla), Dollinger (Dobrla vas), Hren, Kordesch, Ch. Micheu (Globasnica)
2 gola: Kert (Globasnica), Herburger, Marin, Opietnik, Schippel (Dobrla vas), W, Kräusler, Petrič .(Šmihel), Basic, Kukoviča, Sporn, Wi-cher (Železna Kapla), S. Užnik (Sele)
1 gol: A. Čertov, A. Mak, M Ora^e (Sele), H. Grubelnik, S. Grubelnik, Sumar (Železna Kapla), Berchtold, CJi. Figo, Kapp, Krevralder, Lopinsky, Lutnik (Šmihel)
BILČOVS
Partl
Kuess
Ouantschnig
Smeraldo
Schaunig
Weichboth
Durnik
Rajnovid
Schlemitz
Mitterbacher
Paulitsch
Slapnig
Hobel
Olipitz
Ramusch
Einspieler
4,1
4,0
3,9
3,8
3,7
3,6
3,5
3,5
3,5
3,4
3,4
3,4
3,3
3,3
3,3
• Lista strelcev (Bilčovs)
Kuess	5
Ouantschnig	5
Smeraldo	2
Partl	1
Ramusch	1
Schaunig	1
Schlemitz	1
Weichboth	1
19. november 1993
19
v
Sport
Trener SAK dr. Ivan Ramšak ocenil igralce SAK
Igralci z vidika trenerja
Tokrat je trener dr. Ramšak z besedami ocenil igralce SAK, ki so bili v jesenskem delu sicer nekajkrat uspešni, toda manjkal jim je napadalec.
Al
Po teh kriterijih je dr. Ramšak ocenil igralce:
1.	) Nastop igralca v jesenskem delu prvenstva
2.	) Slabosti oz. kaj mora igralec v prihodnosti popraviti
3.	) Perspektive in cilji posameznega igralca
Drug del kadrskih igralcev SAK bomo objavili v naslednji števiki.
| V	•
Adi Preschern (vratar):
1.	) To je bila gotovo njegova najboljša polsezona pri SAK, predvsem v pokalu je pokazal izredno razpoloženje.
2.	) Čeprav ima težave s poklicem, se mora človeško še bolj izpopolnjevati.
3.	) V golu še ni osebnost, kakršen mora biti vratar. Če bo to izboljšal, potem bo tudi svojo slabost (pri dolgih visokih žogah) kmalu popravil.
Heinz Wastian (rezervni vratar):
1.	) V ekipi u 19 je bil vso jesen izredno zanesljiv, kar gotovo ni lahko.
2.	) Ker se mu nikoli ni nudila priložnost v prvi ekipi, je pri treningih malo pešal.
3.	) Njegova perspektiva mora biti, da skuša z večjo silo riniti v p n/o ekipo.
Gerhard Pappler (branilec):
1.	) Osnovne naloge na tekmah je 100 % izpolnjeval. Zgleden pa je tudi njegov profesionalni odnos do nogometa.
2.	) V ofenzivi žal ni več tako učinkovit kot še vigredi, ko je zadel tri gole.
3.) Njegova perspektiva pa je, da bo zapustil SAK kot najbolj profesionalen nemško govoreči igralec, in s tem je bil vzor drugim.
Alois Sadjak (branilec in kapetan):
1.	) Bil je naš najboljši igralec v jesenskem delu. V defenzivi trdnjava, v ofenzivi pa izredno učinkovit.
2.	) Še bolj mora izpopolnjevati naloge kapetana. Na primer: v primeru poraza mora „on“ skrbeti za pravo skupnost igralcev.
3.	) Nadaljevati mora, kjer je jeseni nehal. To se pravi, obdržati mora jesensko razpoloženje ter se skušati še bolj izpopolnjevati.
Franc Sadjak (branilec):
1.	) Ta sezona zanj ni potekala srečno, ker je zaradi izkjučitev in deloma slabe forme zdrsnil iz standardne postave.
2.	) Prehitro se je sprijaznil s prej navedeno usodo ter se ji vdal. Žal ni vezni igralec; tam bi zanj bilo mnogo lažje.
3.	) Njegov cilj mora biti zopet standardno mesto v prvi ekipi in to ostati do konca njegove nogometne poti.
Celovčani so navijačem Doba prepovedali trobila
Igralci se maščevali z zmago
Nasprotje najboljših odbojkarskih ekip Koroške se je tokrat še posebej videlo v Celovcu na derbiju med Hypom in Dobom. Celovčani so namreč kratko malo prepovedali navijačem Doba trobila v dvorani, in to celo s pomočjo policije. Toda igralci, vsaj ob začetku tekme, se zaradi nerazumljivega vedenja Celovča-nov niso pustili motiti, ter prva dva niza prepričljivo zmagali. V tretjem nizu pa se je igralcem naenkrat „strgala nit“, in Celovčani so izenačili 2:2. Toda v petem in odločilnem nizu so Jerala (koroška Slovenska športna zveza je v
Sloveniji pozitivno vplivala na tamkajšnjo zvezo - poročali smo v zadnji števili NT) in soigralci obdržali železne živce ter le še tesno premagali Celovčane.
V soboto, 20. novembra, pa pride v šentpavelsko dvorano prvi na lestvici SVS.
Hypo - Dob 2:3
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
1.	SVSTransver
2.	WAT Kagran
3.	Dob
4.	Enns
5.	Linz
6.	Gleisdorf
8 8
8	7
9	7
8	4
9	8 9 8
24:4
22:3
21:15
14:12
15:21
13:32
16
14
14
8
6
6
7.	Hypo	8 2 6 11:19	4
8.	DU Dunaj	9 0 9	3:27	0
Robert Zanki (branilec):
1.	) Športno je dokazal, da zna v nekaterih tekmah 100 % nadomestiti standardne igralce. Tudi na pomembnih. Robert želi vedno zmagati, in to mi še dodatno zelo ugaja.
2.	) Zaradi mladosti in neizkušenosti je še zelo nekonstanten.
3.	) Njegov cilj mora biti, da stopi v sled A. Sadjaka, ki mu naj bo v vseh ozirih v zgled.
Christian Wölbl (sredinski igralec):
1.	) V primerjavi s kvalifikacijami je na prvenstvu daleč zaostal - tudi zaradi poškodb.
2.	) V primerjavi s svojim nogometnim znanjem, bi moral biti bolj konstanten in zanesljiv. Obljubil pa je optimalno vigredno sezono; resnica se bo pokazala že na prvem treningu.
3.	) SAK je imel vedno odlične libe-re. Christian pa ima sposobnosti, da od vseh teh liberov še malenkostno izstopi.
Marjan Šmid (sredinski igralec):
1.	) Čim dlje je trajalo prvenstvo, tem boljši je postajal.
2.	) Postati mora bolj konstanten, tako v posamezni tekmi kakor med celotnim prvenstvom.
3.	) Izboljšati se mora v napadu. Mora postati nosilec tekme in kot osebnost naš nov „VELIK“-i igralec.
Simon Sadjak (sredinski igralec):
1.	) Presenečenje jesenske sezone glede njegove neustrašljive in konstantne igre. Mnogostransko uporabljiv igralec.
2.	) Pomanjkljiva je še njegova taktična spretnost, toda to si s časom mladi igralci že sami pridobijo.
3.	) Njegovi kratkoročni cilji naj bi bili, da izpopolnjuje svojo taktično spretnost ter igro v napadu. Dolgoročno pa mora nadaljevati s tradicijo dobrih lastnih nogometašev in njihovih značajev.
V naslednji številki:
Rade Savič, Dinko Vrabac, Marjan Sadjak, Tonči Blajs, Herman Lippusch, Manfred Hoher in Florian Sienčnik.
Mario Pihorner podpisal za SAK
Ne Petschenig (Velikovec) ne Urschitz (Bistrica na Zilji) ne Pajantschitsch (Vetrinj) in tudi Vidovič (Slovenija) ni prvi podpisal pri SAK, temveč za vse nepričakovano in zato presenetljivo Mario Pihorner. Pihorner, imenovan tudi „pošast z glavo“ (ker je z glavo izredno nevaren). V jeseni je igral pri še Pošti iz Celovca, in to le po potrebi. Navijačem in pristašem SAK pa je Pihorner še dobro v spominu, saj je pred nekaj leti (še pod trenerjem Jagodičem) doživel pri SAK višek svoje nogometne poti.
Zakaj se je SAK odločil za Pihornerja? Ker je še vedno nevaren pred golom in ker je pripravljen igrati zelo ugodno. On bo sicer malo kasneje začel s treningom kot ostali igralci (pozimi je zaposlen na Tirolskem), toda obljubil je, da bodo navijači zopet videli zadetke Pihornerja; „Se že veselim igranja pri SAK!“
V]/ £|JiiLiba/j n/j nJor£|3/jj
;
■	- M
Das erfordert Optimismus, Einsatzbereitschaft, Weitblick, Kompetenz und den Mut neue Wege zu gehen.
Bei Finanzierung und Vermögensbildung. Für uns und für Sie.
Gemeinsam
stark!
DieKärntiSr
Sparkasse
PP + P