16 Prekmuriana Franci Just Radgonska »knjigárja« Weitzingerja in prekmurske slovenske knjige V prvi polovici 19. stoletja tiskarjev in knjigo­ vezov v Murski Soboti še ni bilo in knjige so tako evangeličanom kot katoličanom tiskali in izdajali v precej oddaljenih krajih, npr. János József Siess (Anton Josef Siess) v Šopronu, Ferencz Udvary v Körmendu, Sándor Czéh v Magyaróváru, ško­ fijska tiskarna v Sombotelu, Athenaeum idr. v Budimpešti (Just 2015: 58­59). Ko pa je v drugem desetletju 19. stoletja v Radgoni začel kot knjigo­ vez delovati Alois W eitzinger, se je položaj bistveno spremenil. Prekmurskim Slovencem, ki so priha­ jali v to takrat gospodarsko in kulturno pomembno obmejno mesto, najpogosteje ob semanjih dneh 1 in na tedenske tržnice ob sredah ter petkih (Haberl Zemljič 2012: 35), so se pridružili še prekmurski ka­ 1 Ko Joseph Carl Hofrichter v svoji knjigi o Radgoni, njeni zgodovini, znamenitostih in okolici opisuje prebivalstvo mes- ta, mdr. piše: »Dieselben sind meist Deutsche, nebst den we- nigen Fremden (Eingewanderten) ist meist das Dienstpersonal aus dem nachbarlichen Gebirge des Bez. Oberradkersburg windischen Stammes. An Markttagen finden sich hier häufig die nachbarlichen Ungarn ein, welche jedoch meist auch Win- dische sind.« (Hofrichter 1842: 109) toliški duhovniki, ki so poslej pri W eitzingerju po­ natiskovali starejše in tiskali nove verske knjige ter so se pri njem lahko razgledovali tudi po sočasnih kranjskih in štajerskih slovenskih tiskih. Radgona je v naslednjih desetletjih zaradi geografske bliži­ ne postala za izdajatelje prekmurskih katoliških knjig najpomembnejša založniška in knjigotrška lokacija. 1. Weitzingerjeva dejavnost Knjižna dejavnost Weitzingerjev 2 v Radgoni v 19. stoletju je povezana z dvema osebama: začel jo je leta 1810 oče Alois W eitzinger, po njegovi smrti v letu 1844 3 pa nadaljeval njegov sin Johann Albert. V predstavitvah njune dejavnosti sta pogosto na­ vajana kot knjigarnarja, najverjetneje zaradi poe­ nostavljenega razumevanja navedb tipa »v‘ Alojz W ajcinger‘ovemi knigiši«, »pri Alojzji W ajcingeri, knigári«, »pri knigári Johanesi Weitzingeri« v kolofonih njunih knjig. Vendar te oznake v času njunega delovanja niso pomenile samo knjigarne in knjigarnarja, ampak so vključevale tudi založ­ niško dejavnost. 4 2 Poleg zapisa Weitzinger so v kolofonih knjig še variante Wajcinger, Waicinger, Waizinger, Wajzinger, Weizinger. 3 Po podatkih iz knjige umrlih, dostopne na spletni povezavi https:/ /data.matricula-online.eu/de/oesterreich/graz-seckau/ bad-radkersburg/2027/?pg=34, je Alois Weitzinger umrl 25. septembra 1844 v Radgoni (Matricula Online, Österreich, Ste- irmark, Rk. Diozese Graz-Seckau / Bad Radkersburg / Sterbe- buch 7 1839-1858, str. 65-66, sign. 2027). 4 Tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika pod kvalifikator- jem »star.« pomen besede knjigár pojasnjuje kot knjigarnar in kot založnik https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenske- 17 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Natančnejše so oznake njune dejavnosti v se­ znamih predplačnikov in prednaročnikov knjig, v oglasih za njune knjige in v poslovnih imenikih. V njih je oče Alois navajan kot knjigovez in mestni knjigovez v Radgoni, 5 sin Johann Albert pa v 50. le­ tih 19. stoletja kot knjigovez in knjigotržec, 6 do sre­ de 70. let kot trgovec s knjigami, umetninami in muzikalijami ter tudi kot knjigovez, 7 v 80. letih pa ga-knjiznega-jezika-2/4486098/knjigar?All=knjigar&IsAdvan- ced=True. 5 V reklamnem oglasu za njegove slovenske knjige, objavlje- nem v Steiermärkische Intelligenzblätter zu Nro. 91 der Grätzer Zeitung 9. junija 1817 , je navedeno: »Slavenische Bücher zu ha- ben in Radkersburg bey Alois Weitzinger, Buchbinder«. V knjigi Darstellung des politischen Verhältnisses der verschiedenen Gattungen von Herrschaften zur Staatsverwaltung, zu ihren Beamten und Unterthanen in der K. K. Österreichischen Monar- chie, mit besonderer Rücksicht auf die Provinzen Steyermark, Kärnthen und Krain .avtorja Johanna Tschinkowitza (1827) je Weitzinger v seznamu predplačnikov (Pränumeranten-Ver- zeichniss) naveden kot »Weitzinger Aloys, Buchbinder in Rad- kersburg«. V listi prednaročnikov (Liste der Herren und Frauen Subscribenten) na koncu knjige Gustava Schreinerja Grätz. Ein naturhistorisch-statistisch-topographisches Gemähle dieser Stadt und ihrer Umgebung (1843) je Weitzinger na str. 31 na- veden kot »Alois Weizinger, bürgl. Buchbinder in Radkersburg«. Weitzinger je naveden tudi med predplačniki (Verzeichniss der Herren Praenumeranten) v knjigi Mathiasa Racherja Handbuch der kaiser. königl. Sanitaet-Geseze und Verordnungen (Gradec, 1846) kot »Weizinger, Buchbinder in Radkersburg«. 6 V Handels-und Gewerbe-Adressenbuch der österreichi- schen Monarchie (1854) je v 2. delu na str. 499 navedena dejav- nost Johanna Alberta Weitzingerja: »Radkersburg: Buchbinder und Buchhandler Weitzinger J. A.« 7 V 2. delu knjige Leopolda Kastnerja Handels- und Gewe- rbe-Adressbuch der österreichischen Kaiserstaates (Dunaj, 1867) je za Weitzingerja na str. 649 navedeno: »Weitzinger J. A., Firm. Inh.: Johann Alois Weitzinger, Buch, Kunst- und Musika- lien-haendler, dann Buchbinder und Besitzer einer Buch- und Musikalienleihanstalt.« Isti podatek o Weitzingerjevi dejav- nosti je naveden tudi v četrti, razširjeni izdaji tega imenika iz leta 1873 (Adressenbuch der Handel-u. Gewerbetreibenden Actien-Gesellschaften der Oestrreichisch-Ungarischen Mo- narchie) na str. 420. se je – tako smemo sklepati iz poslovnih imenikov – osredotočil na trgovanje z umetninami in muzi­ kalijami ter izposojo knjig in muzikalij. 8 Sicer pa je življenjska in poslovna pot Aloisa W eitzingerja in njegovega sina Johanna Alberta je­ drnato povzeta v članku Ein seltsames Jubiläum, ki ga je 15. septembra 1894 objavil časnik Grazer T agblatt na 5. strani. Povod za zapis je bila 50. obletnica po­ slovanja Johanna Alberta W eitzingerja. V prevodu se članek glasi: »Radgona, 14. september. (Svojevrsten jubilej.) Lastnik tukajšnje knjigarne in trgovine z umetninami ter muzikalijami gospod Albert Weitzinger praznuje 25. septembra t. l. 50. obletnico kot lastnik podjetja. 1. januarja leta 1810 je kupil oče imenovanega, gospod Alois Weitzinger, od leta 1620 obstajajočo knjigoveznico in jo vodil do 25. septembra 1844. Po njegovi smrti je njegov sin, sedanji lastnik, prevzel dejavnost in jo razširil z odprtjem knjigarne ter trgovine z umetninami in muzikalijami, ki ima danes zelo 8 V Allgemeines Adressbuch für den deutschen Buchhandel, den Antiquar-, Colportage-, Kunst-, Landkarten- und Musika- lien-Handel sowie verwandte Geschäftszweige (Leipzig, 1881) je v 1. delu v poglavju Firmen und Handlungsbesitzer u. s. w. na str. 401 o Weitzingerju zapisano: »Weitzinger, J. A., Buch-, Kunst-u. Musikh. in Radkersburg. Wagner. Komm.: Wien, Lech- ner‘s Vh.« 18 Prekmuriana široko ponudbo. Gospod Weitzinger skrbi tudi za ljubitelje branja, tako da je uredil obsežno izposojevalnico knjig. Bil je dejaven tudi v lokalni samoupravi. Po smrti župana Fuchsa je bil izvoljen za mestnega vodjo. Leta 1890 se je gospod Albert Weitzinger poročil z gospodično Ido von Martina, hčerko zdaj že pokojnega nekdanjega deželnega vodje Bukovine gospoda dr. Venclja viteza von Martina. Njuna zveza je kljub razliki v letih resnično srečna. Naj bo jubilantu res dolgo dano uživati sadove njegovih častnih in napornih prizadevanj.« 9 Vendar knjigovezi v tistem času niso bili samo izvajalci zaključne faze v procesu izdajanja knjig, ampak pogosto tudi njihovi izdajatelji, založniki in prodajalci. T o velja tudi za radgonska W eitzingerja. France Kidrič npr. piše, da je Petru Dajnku knjige »založil Alojz Weitzinger v Radgoni, kar je mno­ 9 Avtor članka je nekaj vrstic namenil tudi zasebnemu živ- ljenju J. A. Weitzingerja, konkretno njegovi poroki z Ido von Mar- tina, hčerko pokojnega deželnega glavarja Bukovine dr. Venclja viteza von Martina. Weitzingerjeva skoraj 40 let mlajša žena je bila pred tem nekaj časa guvernanta in nato ljubica grofa Leopolda Lužanskega, zemljiškega gospoda v čeških Chyšah, kjer je ustanovil lastno gledališče in nastopal v različnih gle- dališčih. Udejstvoval se je tudi politično in bil od 1887 do smrti 1891 poslanec v državnem zboru. Z Ido sta imela nezakonsko hčerko Zdenko, za katere skrbništvo sta se po poroki pote- govala zakonca Ida in Albert Weitzinger. Skrbništva jima niso dodelili, menda zaradi Idine duševne nestabilnosti (Zemanová Urbanová 2021: 209). Tudi njuna zakonska sreča ni trajala dolgo, saj je Ida Maria Anna Weitzinger von Martina, kot je zapisana v mrliški knjigi, umrla 21. marca 1897 , stara nepolnih 35 let. Članek o Johannu Albertu Weitzingerju v časniku Grazer Tagblatt 15. septembra 1894 19 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino go pripomoglo k njih hitremu razširjenju« (Kidrič 1925: 112), Fran Kovačič pa v svojih spominih na potovanje po Prekmurju navaja, da knjige Jožefa Borovnjaka »izdaja radgonski knjižar W eintzinger v dolgih ulicah št. 18–19, ki ima pri teh knjigah obilo dobička, ker Borovnjak ne zahteva honorar­ ja« (Škafar: 1970b: 346). Tudi Niki Brumen piše, da so bili Weitzingerji »pomembni zato, ker so iz­ dajali in prodajali slovenske knjižice dolgo vrsto let« (Brumen 1971: 108), in Vilko Novak omenja, da je ponatise knjig Mikloša Küzmiča »zalagal rad­ gonski knjigar W eitzinger« (Novak 1976: 79). [Vse podčrtave F . J.] Alois in Johann Albert W eitzinger sta torej ime­ la pri širjenju slovenskih knjig precej obsežnej­ šo vlogo kot le knjigoveško in knjigotrško.10 V le­ tih 1816­1856 sta razen štirih založila vse knjige Petra Dajnka in njihove ponatise ter še knjige nje­ govih somišljenikov Antona Šerfa, Antona Laha, Martina Veršiča idr. in tako odločilno sodelova­ la v Dajnkovem obsežnem narodno prerodnem in slovstvenem programu ter pri širjenju njegovega črkopisa dajnčice, v katerem je bilo natisnjenih »nekaj deset tisoč izvodov knjig« oz. okrog 50.000 (Rajh 1998: 13). 10 Razen knjige Josefa Carla Hofrichterja Die Privilegien der kaiserl. königl. landesfürstlichen Stadt Radkersburg in Unter- steyer so vse ostale knjige, ki sta jih izdala Weitzingerja, natis- njene v slovenščini, vsega skupaj skoraj 60 naslovov. 2. Weitzingerja in prekmurske slovenske knjige Enako veliko vlogo sta imela v prekmurskem katoliškem slovstvenem programu, ki se je osredo­ točil na oskrbo prekmurskega katoliškega občestva s temeljnimi verskimi in šolskimi knjigami. 2. 1 Izdajateljska vloga Prekmurske knjige je oče Alois začel izdajati leta 1813 in po letu 1844 jih je še naprej izdajal in distri­ buiral njegov sin Johann Albert, vse do leta 1898. V tem obdobju sta izdala 43 prekmurskih knjig av­ torjev katoliške verske provenience, med kateri­ mi prevladujejo ponatisi in priredbe verskih in šol­ skih knjig Mikloša Küzmiča, Jožefa Košiča in knji­ ge Jožefa Borovnjaka ter njihovi ponatisi. V nave­ denem obdobju je bilo vsega skupaj natisnjenih 106 knjig prekmurskih katoliških piscev, vštevši posvetne. To pomeni, da sta Weitzingerja izdala 40,6 % vseh prekmurskih katoliških knjig. Za pri­ merjavo: lendavska knjigoveznica Balogh je v tais­ tem času izdala 17 prekmurskih katoliških knjig, Udvary v Körmendu 12, pri različnih založnikih v Budimpešti jih je izšlo 11, pri ostalih pa posamično pod 10 in skupno 23. 20 Prekmuriana Knjige, ki sta jih založila, sta W eitzingerja najpo­ gosteje dala tiskati v tiskarni Leykam v Gradcu, tak­ rat najprodornejši in tehnološko najbolje oprem­ ljeni tiskarni na avstrijskem Štajerskem, ki je lah­ ko naročila hitro in kakovostno izvršila. 11 Tako sta zagotavljala sprotno in redno oskrbo prekmurskih katoliških cerkva, šol in vernikov s knjigami, kate­ rih verski, jezikovno­ kulturni, izobrazbeni in na­ rodnostni pomen je v strokovni literaturi jasno in nedvoumno potrjen. Mdr. so te široko razširjene knjige med ljudmi uzaveščale normo prekmurske­ ga knjižnega jezika (Jesenšek 2013: 50), s postopnim sprejemanjem nekaterih prvin knjižne slovenščine pa so jezikovno zbliževale »ogrske« in »avstrijske« Slovence. 11 Podatek na spletni strani Tiskarskega muzeja Gradec (ht- tps:/ /druckmuseum.elis-management.com/druck-steiermark. htm) pravi, da je imela leta 1876 tiskarna Leykam 240 zapo- slenih, 8 ročnih in 14 hitrih tiskarskih strojev za knjigotisk, 15 ročnih in 2 hitra tiskarska stroja za litografski tisk ter 2 stroja za litje. Imeli so bogat nabor tiskarskih črk in stavce, ki so bili usposobljeni za pripravo knjig v različnih črkopisih. Podjetje je imelo v lasti tudi knjigarno in šest tovarn papirja. 2.2 Kulturno posredniška vloga Hkrati so se lahko prekmurski Slovenci z Weitzin gerjevim posredništvom seznanili tudi s slovenskimi knjigami in periodičnimi tiski. V svoji knjigarni je imel namreč raznovrstne slo­ venske knjige in periodične tiske, ki so jim bile zaradi bližine Radgone lažje in hitreje dostopne. Iz oglasov različnih izdajateljev in založnikov, ki W eintzingerjevo knjigarno navajajo med prodajni­ mi mesti svojih knjig, je mogoče sklepati, da je bila njegova ponudba bogata in pestra. Zgolj dva prime­ ra. V Oglasniku št. 35 k 93. listu Novic 185412 je lju­ bljanski založnik Janez Giontini na str. 74 oglaše­ val svoj Koledar za Slovence s podobami k poboljša­ nju katoliškega duha za navadno leto 1855. V ogla­ su je navedeno, da se koledar dobi tudi »v Radgoni pri Weicinger­ju«. Koledar Mohorjeve družbe za leto 1878 se je zaključil z oglasno stranjo za knjige Tiskarne družbe sv. Mohorja, na koncu oglasa pa so navedena prodajna mesta izven Celovca, kjer je mogoče knjige s seznama kupiti. Med njimi je tudi W eitzingerjeva knjigarna v Radgoni: »V se te knjige imajo po omenjenej ceni na prodaj: v […] Radgoni: W eitzinger«. V prvi polovici 19. stoletja, ko širša slovenska javnost o ogrskih Slovencih ni vedela skoraj še ni­ česar, je bil Alois Weintzinger dragocen posrednik prekmurskih knjig v slovenski prostor in posredno tudi informacij o »ogrskih« Slovencih. Njegova lo­ 12 Šlo je za Bleiweisove Novice, ki so leta 1852 spremenile ime v Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči. 43 17 12 11 23 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Weitzinger, Radgona 43 Balogh, Lendava 17 Udvary, Körmend 12 Budimpešta 11 Ostali 23 21 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino kacija mu je omogočala, da je lahko knjige lažje in hitreje posredoval zainteresiranim naslovnikom na Štajerskem in naprej na Kranjsko in Koroško. Tudi Weitzingerjevi oglasi za prekmurske knjige, objavljeni v časopisih in na koncu Dajnkovih ter drugih knjig, so s formulacijami »Kniga molitve­ na za Slovence zoseb na Vogerskem«, »Slovenski silabikar ali A, B, C za Slovence na Vogerskem« prenašali pomembno narodnostno sporočilo o tem, da tudi na Ogrskem prebivajo Slovenci. 13 13 Prvi Weitzingerjev časopisni oglas, v katerem sta omenjeni tudi dve prekmurski knjigi, je iz leta 1817 . Objavljen je bil 9. juni- ja v Steiermärkische Intelligenzblätter zu Nro. 91 der Grätzer Zeitung in se glasi: »Slavenische Bücher zu haben in Radkers- burg bey Alois Weitzinger, Buchbinder. […] Slavenski silabikar, ali A, B, C za Slavence zoseb na Vogerskem. Kniga molitvena za Slavence zoseb na Vogerskem.« Isti dve knjigi Mikloša Küzmiča je Weitzinger dodal tudi v oglas, objavljen na koncu Dajnkove knjige Evangeliomi na vse nedéle ino svetke skos leto (1817). V Dajnkovih knjigah Svetega pisma zgodbe iz starega ino novega zakona (1821), Opravilo svete meše (1824) in Abecedna kniži- ca na hitro ino lehko podvučenje Slovenskega branja (1833) pa identični oglasi vsebujejo tri Küzmičeve knjige: »Vedoč-danje. Polek totih knig še so v‘ Radgoni, pri Alojzji Wajcingeri, knigári, tudi dobiti: […] Küzmič, Evangelji na vse nedele ino svetke ce- lega leta. 1821, Molitvena kniga za vsakega Kristjana. 1821, A, B, C za Slovence na Vogerskem«. Oglas v knjigi Martina Veršiča Duhovni varuh za mladost (1833) vsebuje pet Küzmičevih knjig: »Zvezane knige za slovence na Vogerskem: Kratka summa ve- likoga katekizmusa. 20 kr., Szveti Evanyeliomi na vse nedele in szvetesne dni i. t. d. 20 kr., Sztaroga i nouvoga testamentoma szvete historie kratka summa. 20 kr., Kniga molitvena. 20 kr. – 1 rajnš, Szlovenszki Silabikar. 6 kr.« 3. Tiskarsko-izdajateljska dejavnost Franza Semlitscha V zvezi z izdajanjem in tiskanjem prekmur­ skih knjig v Radgoni velja omeniti še radgonske­ ga tiskarja Franza Semlitscha. 14 Ta je leta 1893 od Franza Fricka kupil podjetje, v sklopu katerega so bili tiskarna, knjigoveznica in trgovina s knjigami, papirjem in pisarniškim materialom. 15 V izdaja­ nje in tiskanje prekmurskih knjig se je vključil leta 1895 in do leta 1914 izdal 11 prekmurskih katoliških knjig. Vsi ostali tiskarji in založniki so v istem ob­ dobju izdali 40 prekmurskih katoliških knjig, tako da je bil Semlitschev delež 21,5­ odstoten. Ampak on je prekmurske knjige tiskal in izda­ jal na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je bila ponudba tiskarsko­ knjigoveških storitev tudi v Prekmurju že obsežna in so bile vezi med »ogrskimi« in »av­ strijskimi« Slovenci veliko trdnejše in gostejše kot v prvi polovici 19. stoletja, ko jih je s svojo večop­ ravilno knjižno dejavnostjo izdatno pomagal tkati Alois W etzinger. 14 Poleg zapisa Semlitsch je v kolofonih še varianta Semlics. 15 Podatek s spletne strani Tiskarskega muzeja Gradec (ht- tps:/ /druckmuseum.elis-management.com/druck-steiermark. htm). 22 Prekmuriana Literatura Niki BRUMEN, 1971: Knjigarne in papirnice v Pomurju. Kronika 19/2. 105-109. Andrea HABERL ZEMLJIČ, 2012: Pustiti jezik v vasi. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik. Joseph Carl HOFRICHTER, 1842: Die Privilegien der ka- iserl. königl. Landesfürstlichen Stadt Radkersburg in Untersteyer, nebst einer kurzgefasten Geschichte und Beschreibung dieser Stadt, ihrer Wertwürdigkeiten und Umgebungen. Radkersburg: Alois Weitzinger. Marko JESENŠEK, 2013: Poglavja iz zgodovine prekmurs kega knjižnega jezika (Zora, 90). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovenski jezik in knji- ževnost, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Franci JUST, 2015: Verzuši, pripovedávke in zmenje. Pogled na literarno ustvarjanje v prekmurskem jeziku do 1919. Murska Sobota: Franc-Franc. France KIDRIČ, 1925: Dajnko Peter. Slovenski bijograf- ski leksikon, 1. zv. Abraham-Erberg. Ur. Izidor Cankar et al. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka. 111-116. Vilko NOVAK, 1976: Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov. Bernard RAJH, 1998: Peter Dajnko kot posrednik vzhodnoštajerskega razsvetljenstva. Dajnkov zbornik. Referati s simpozija v Črešnjevcih (Zora 3). Ur. Marko Jesenšek, Bernard Rajh. Maribor: Slavistično društvo Maribor. 1-26. Ivan ŠKAFAR, 1970: Kovačičevi spomini na Prekmursko iz leta 1893. Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta. 6 (XLI)/2. 321 352. Berenika ZEMANOVA URBANOVÁ, 2021: Hrabě hra- je divadlo. Leopold II. Lažanský z Bukové (1854–1891) / Dostopno na spletni povezavi https:/ /dk.upce.cz/ bitstream/handle/10195/78742/ZemanovaUrbanovaB_ Lazansky_ML_2021.pdf?sequence=1&isAllowed=y Weitzingerjev oglas za slovenske knjige v Steiermärkische Intelligenzblätter zu Nro. 91 der Grätzer Zeitung 9. junija 1817