Štev 16
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
19. aprila 1925. Leto XII,
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce. Prekm.
„Vredništvo 1 upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popiist. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüst za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVlN“.
Hartner—rešiteo Prekmurja.
Prekmurjéban csakis annak a pártnak van jövője, mely a mi vérünk és husunk, mely belölünk nött, s mely bennünk él, melynek mi — földmivesek — vagyunk a gyökere és koronája, ez a kisgazdapárt. (V Prekmurji samo tista stranka ma bodočnost, ki je naša krv i meso, štera je iz nas zrasla i ki v nas žive, šteroj smo mi — polodelavci — korenje i krona, to je stranka malih kmetov). — Szabadság, 25. jan 1925 .
Prekmurjén csakis Prekmurje segithet és nem Medjimurje vagy más vidék az 6 ismeretlen embereivel és politikusaival. (Prekmurji samo Prekmurje more pomagati, ne pa Medžimurje ali drügi kraj s svojimi nepoznanimi ljüdmi i politiki). — Szabadság, 22. febr. 1925.
*
Ime „stranka malih kmetov“ je samo slepilo ... Od Pucla se je ločo (Hartner op.) i stopo pod tem imenom, ar misli, da bo to bole vleklo. A težko bo šlo, ar imena se lehko spreminjajo, Pitanje pa je, ali se spremeni tüdi srce. Sprememba imena ne pomaga nikaj; Hartneri je glavna stvar, da bi prišeo v parlament. Ka njega briga mali kmet, ka ljudske nesreče ? Ve jih on ne čüti, ár má vsega zadosta. Če ga ne bi bilo sram, bi pripoznao to tüdi sam. — Novine, 8. febr. 1925.
*
Geza Hartner, kandidat malih poljedelcev v Prekmurju pri zadnjih skupščinskih volitvah, je vstopil v SKS (Puclovo stranko, op.) S tem je policija SKS na Štajerskem izdatno okrepljena — Narodni dnevnik, 21. marca 1925. 	*
Po teh odlomkaj iz Szabadsága, Novin i Narodnoga dnevnika, bi pitao, što je meo prav, ali Hartner, gda je pred volitvami nastopo s prekmurskov strankov, ali pa mi, gda smo v Novinaj trdili, da je to njegovo postopanje samo sleparija?
Skoro vsakša števila Szabadsága je pisala, da je istinska naša stranka. „Stranka malih kmetov“, ar je ta stranka Prekmurska, zednim pa je povdarjao, da smo se sami obsodili, ar nesmo volili za to domačo stranko, nego smo oddali večino glasov Slov. ljüdskoj stranki i Radiči. Celi čas pred volitvami je nastopao Hartner kak rešiteo prekmurskih malih kmetov i kak takši je obečavao vse, samo da bi dobo kem več glasov. Na ves glas je kričao, da Prekmurji more pomagati samo Prekmurje i nihče drügi.
Mi njemi nesmo vervali, ar ga poznamo i smo znali, ka je bio njegov namen. Zato smo njemi tüdi povedali, da je „stranka malih kmetov“ samo pesek v oči ljüdem, da je samo slepilo. Kak je pri drügih volitvaj nastopo v Puclovoj stranki, ar je tam meo naj več vüpanja do izvolitve, tak je nastopo pri zadnjih volitvaj s svojov domačov strankov, ar je mislo, da na te način dobi za seov telko Prekmurcov, da bi bio izvoljen. A neje meo sreče ne oprvim i tüdi zdaj ne. Mislim da ga je to malo potrlo i spravilo do toga, da je pozabo
na to, ka je prle glaso, gda je pravo, da je naša rešitev v domačoj prekmurskoj stranki, štera bi bila samostojna, neodvisna od vseh drügih slovenskih strank. Križ je napravo prek vse, ka se je zgodilo i je presedlao nazaj k svojemi prvomi prijateli, samostojnomi Pucli.
Pa ka ga je moglo pripraviti do toga ? Ka drügo, kak špekulacija. Pri zadnjih volitvaj je sprevido, da sam nigdar ne dosegne toga, da bi bio izvoljen, če tüdi nastopi z domačov i kmečkov strankov. Zato si je poiskao zaveznika. Pa zakaj ravno Pucla, šteroga je prle zapüsto ? Mislim, da mam prav, če trdim, da zato, ar še od njega vüpa največ. Oprvim je toti tam pogoro, a zdaj so razmere v samostojnoj kmečkoj stranki inačiše. Voditeli, šteri so to stranko na Štajarskom vodili i so meli v njoj prvo i zadnjo reč, so pred volitvami iz nje izstopili i pristopili k republikanskoj stranki. Zato samostojni na Štajarskom niti nemajo pravoga, odločilnoga voditela. Ostao je samo načelnik stranke, Pucelj. On pa je na Kranjskom. Ali ne teda mogoče, da ma Hartner skomino po vodstvi na Štajarskom ? To je jako verjetno. To tem bole, ar ma vüpanje, da bo pri prihodnjih volitvaj tüdi izvoljen, Če dobi voditelsko mesto. V tom slučaji najmre ne bi nastopo samo kak kandidat za sobočki i lendavski volilni okraj, nego bi bio nosilec liste Puclove stranke za celo marikorsko—celsko volilno okrožje. V celom okrožji — če bi njemi ostali v tom slučaji prekmurski volilci, šterih je bilo pri zadnjih volitvah. nekelko prek 1700 — pa bi mogoče že dobo telko glasov, da bi dosegno količnik.
Prefrigan Hartner je, a da bi bilo njegovo vetrnjaško postopanje tüdi pošteno, nemremo trditi, moramo ga celo obsojati. Takše sleparjenje naših ljüdi je za nas poniževalno i sramotno. Pa si bomo že zapomnili, koga mamo pred seov i se tüdi potrüdimo, da naše ljüdstvo zvedi, kakši rešitel Prekmurja je Hartner.
Na konci si dovolim edno Pitanje, najmre to, ali dela to g. Hartner na svojo roko, ali pa v soglasji s tistimi, ki so dali za njega svoje glase kak za voditela prekmurske stranke malih kmetov ? Sem radoveden, ali pride odgovor.	Fr. K.
Položaj v Belgradi.
Do velkoga tedna so se den na den vršila pogajanja med radikali i radičovci. Pavel Radič je hodo na audijence od ministra do ministra, od krala dol, prek Pašiča, Ninčiča, do drügih voditelov radikalne stranke. Z vsemi se je posvetüvao, i delalo se je na to, kak bi se političen položaj razčisto. Začetek je napravo tomi razčiščenji Pavel Radič, šteri se je v svojem govori izjavo za monarhijo i krala. Nato pa je nastalo Pitanje, kak naj radikali zdaj postopajo z radičovci, ar tej več neso
republikanci. Rešilo se je to Pitanje na te način, da so začnoli s pogajanji. Kak se ta pogajanja končajo, je še velko Pitanje. Ravno tak je tüdi Pitanje, ali radikali istinsko ščejo pošten sporazum z zastopniki hrvatskoga naroda. Pogajali so se najmre že večkrat — to svedoči tüdi Markov protokol — a da je prišlo v glavnom do sporazuma, so zatajili vse svoje oblübe i neso bili pripravleni pogodbe izpuniti. Što zna če Pašič tüdi zdaj ne misli tak.
Čüjejo se glasovi, da bi bili radičovci pripravleni stopiti z radikali v zvezo. Šli bi tüdi v vlado. Postavlajo pa radikalom različne pogoje. Prvi je, da se razveljavi obznana, pod šterov je bila pred volitvami postavlena. Za tov pa pridejo tüdi drüge. Čüdno je samo, da so se radičovci prek noč odpovedali federaciji — za štero so se bojüvali skoz več let — autonomiji i so zadovolni s centralističnov ustavov, proti šteroj so bili te, gda je bila sprejeta, z vsov močjov.
Pogajanja se bodo nadelüvala 20. aprila. Do tistoga časa pa bo v Belgradi vse mimo. ar so poslanci, pa tüdi ministri odišli na vüzemske počitnice.
NEDELA
I. po Vüzmi. Evang. sv. Jan. XX. (19—31.)
„Mir vam bodi.“ Jan. XX 19.
„Ne je dobro človeki samomi biti“. (Moz. I. 2. 18.) V teh rečaj je korenika, je jedro človeške drüžbe, vcepleno v človeško naturo od Boga, od stvarnika. Vsaki človek živi v drüžbi, v vekšo) ali menšoj, pravzaprav celi človeški rod je edna velka drüžina, drüžba v rokaj Stvarnika. — Ka je bole potrebno v drüžini, v drüžbi, kak mir! Kristuš, Bog mirü, je znao, ka je mir, kakše važnosti je; zato, gda se je po svojem vstajenji prikazao dvanajsterim, je ne meo lepšega pozdrava, je ne meo nikaj važnejšega povedati, kak. „Mir vam bodi!“
,,Mir vam bodi!“ Te kratke reči so meli stari vzhodni narodje za svoj pozdrav, zato je tüdi Kristuš s tem pozdravom pozdravo svoje zbegane vučenike. To je najprisrčnejši. najlepši i zednim naj pomenlivejši pozdrav. — V začetki stvarjenja je bilo vse lepo i dobro, mir je vladao po vsoj naturi, po vsem stvarstvi: Mir med živalmi, mir med lüdmi i Bogom, a prvi greh je mir vsega stvarstva skalo, zmoto. Namesto mira je zavladalo razprtje med naturnimi močmi neba, med živino, razprtje med lüdmi, razprtje med človeškim rodom i Bogom. Vsa natura, vse stvarstvo je v nemiri: Blisk, grom treska na nebi, valovi vetrov se valijo po zemli; od Kajna, do svetovne vojne, do dnes je človek proti človeki. Nega mirü, ne med stvarstvom, ne med lüdmi, ne med človeškim rodom i Bogom. Greh strašna krivica, le napravo te nemir. Ali zdaj greh je zbrisan krivica poravnana, smrt premagana, zdaj prihaja, krao mirü, od mrtvih vstali zveličiteo, ki nam vrača mir. Celo naturo, ves človeški rod je na novo zbližao k stvarniki, k Bogi. Zdaj prihaja z veselim pozdravom. „Mir vam bodi!“ Prinaša nam mir srca, mir do bližnjega i mir do Boga. Te trojni mir, to je najvekša zemelska sreča, to je tao nebeške blaženosti. To je tisti mir, o šterom pravi Kristuš: „Mir vam zapüstim, svoj mir vam dam, ne kakšega vam da svet, vam dam jaz.“ Jan. 14. 29
2
N O V I N E
19. aprila 1925.
Denešnji časi nas ešče včijo ceniti mir. Celo človeštvo si želi nazaj mirü, sito je boja, sovraštva, lačno pa mirü. Ali za mir moremo sami skrbeti po opomini sv. Pavla: „Mir Kristušov naj vlada v vaših srcaj !“ (Kols. 3. 15.). za mir pa tüdi moremo prositi, moliti, ar mir je velka milost. Zdaj, gda nam poglavar mirü (Izai. 9. 6.), prinaša mir, nam ga ponüja, zdaj se obrnimo k Njemi, za milost mirü. Da bi vladao med krščanskim svetom mir, edinost, lübav; — bi bili ednoga srca i ednoga düha! (Dej. Ap. 4. 32.) „Blagor mirnim, ar sinovi boži bodo imenüvani“. (Mt. 5. 9.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Nova meša na Cankovi. Dne 26. aprila bo meo novo sveto mešo veleč. g. Frane Vogrinčič, salezijanec.
Zahvala. Med našimi dühovnimi vajami nas je Martinišče istinsko po samaritanskom pogostilo. Oba dneva, v nedelo i pondelek, smo dobili brezplačno dober obed vsi, ki smo šteli i smo deleč od doma. Globoko nam ostane to v spomini. Daj Bog, da bi se te dobrodelni zavod istinsko razširo. Dragi Prekmurci, mejte smilenje nad dijaki, šteri moremo dosta trpeti. Pomagajte kak najbole morete za zidanje Martinišča. Vsi komaj čakamo, da bi vidili pa meli tüdi mi Prekmurski dijaki to, ka majo toliki drügi. Iz srca se zahvaIimo gospodom predstojnikom za gostolübnost. Prekm. dijaki.
Bela smrt. Tak se zove jetika. Največ lüdi merje na jetiki. V starosti od 10 do 15 let merje na jetiki vsaki peti, od 15 do 40 let jih merje 33 od 100 lüdi, v starosti od 40 do 50 let jih merje okrog 25 na što, od 50 do 60 let stari pa 20 na sto. Ta bela smrt pa ma najraj lüdi stare od 20 do 25 let, ar teh merje od stotine skoro 50. To so računi poprek s celoga sveta od tistih krajov, gde je doktorska znanost mogla zvediti vzrok smrti. Grozno je to, jeli ? Kelko menje jetike bi bilo, či bi lüdje bole pazili na zdravje. Ona se zato tak širi, ar se prime. Či eden ma jetiko, se ta lejko prime zdravoga, či oba jako ne pazita. Gvant, žlico, posodo i vse, ka jetičen nüca, nesmijo nücati drügi. Vse to naj bo gde ekstra djano pa dobro očiščeno. Poleg jetičnoga naj nišče ne spi, ar se ravno z dihanjom pokvarjenoga zraka iz betežnih plüč najbole razširijo po zraki tiste male živalice, štere doktorje zovejo „bacili“. Tej nevidni bacili lejko pridejo z dihanjom v plüča zdravoga človeka, se tam naselijo i razjedajo počasi ta plüča. To človeka ščegeče i kašla. Znamenje jetike. Zato se čuvajmo !
Murska Sobota. Naši dečki so odišli k vojakom. Letos so odhajali na več hipov, zmeraj smo pa vidili dosta pijanih rekrutov. Po drügih krajeh je venda tüdi tak bilo. Gda pridejo tisti zlati časi, ka do naši dečki šli trezni na štelingo pa „notri“ ? Gda pride to. ka do krčmarje spoštüvali odredbo oblasti, ka na teva dneva nesmijo dati piti mladim lüdem? Či rekrut pride pijan v vojašnico, ga zaprejo. To je prav, liki ka pomaga? Zaprite dveri krčmam, pa de dobro.
Murska Sobota. Dne 4. aprila so naši dijaški sokoli i sokoliči meli veselico. Z velkim veseljom so naznanjali, ka je že praj 75 dijakov pri sokolskom drüštvi ! Pa so lüdje, ki pravijo, ka smo Prekmurci ne napredni !
Romanje v Rim. Sombatelski püšpek Mikeš do romali v Rim z vsemi svojimi kleriki v semenišči. Vsakšega bo koštalo do dva milijona vogrskih koron.
Orlovski vestnik. Nekateri vučitelje so samovoljno razlagali naredbo prosvetnoga ministra o prepovedi telovadnih organizacij, ki so proti narodnomi i državnomi edinstvi, tüdi na orlovske odseke i orliške krožke. Da se ugotovi odgovornost i da se pojasni resnični položaj, so se zastopniki J. O. Z. informirali pri šefi prosvetnoga oddelka v Ljubljani, tem zastopnikom je šef prosvetnoga oddelka izjavo, da on takšega odloka ni izdao niti kaj takšega naročo. Iz toga sledi, da pade polna odgovornost na dotične vučitelje; proti takim se bodo uporabljali vsi pravni leki. Odseke in krožke pa pozivamo, naj se nikar ne dajo begati po nepotrebnom. Predsedstvo J. O. Zv. — Iz toga se vidi, ka je dijaštvi ne prepovedano hoditi k Orlom. Radovedni smo, či naši dijaki v Soboti majo Orla ali ne. Či ga nemajo, zakaj ne? Orli so nosilci katoliškoga živlenja!
Odgovor na ugovor. Jaz bi si küpo kakšo lepo knigo, samo ka ne razmim vsega. Tak pravijo ništerni lüdje. To je pa ne pametno. Istina, za nas Prekmurce je ešče malo žmetno kniževno (kranjsko) slovenščino dobro razmiti. Pa zato nemo čteli, ka dobro vsega ne razmimo? Kem več bomo čteli, tem bole bomo razmili. Či kakše reči vmes dobro ne razmimo, Znamo pa li, ka pravi celi stavek od piknje do piknje. Na pr. „Pomlad je najlepši čas v letu. To ve vsak. Kar je pomlad v naravi, to je mladost v življenju. Mladost — najlepši čas življenja. Kako je lepa mladost, če je res lepa! Kako je krasen spomladni travnik, posejan s cvetjem, ali vrt, poln lepih cvetic ! A stokrat lepši je mlad človek v cvetu svojih let — če je ta mladost tüdi posuta s cvetjem lepih čednosti, krepostnega življenlja“. Tak se čte v knigici „Fantič le gor stani“. Kak je vsakši to razmo, tak bi razmo celo knigo pa drüge takše knige. Probajte, pa te vidili.
Na Martinišče. Kozar Julija iz Martinje 1 dolar, Čerguli Janez iz Satahovec 50 Din, Čerguli Margit in Fabiola iz Satahovec 50 Din, Žižek Mihael nabrao v Ižakovcih 288 Din, Bakan Jožef nabrao v Dokležovji 976 Din, Serec Alojz nabrao na gostiji pri Vinkovič-Maroša v Lipovcih 25 Din, Dr. Goljevšek iz sodne razprave 100 Din, Majcen Fr. in Kovač Janez v Rankovcih 205 Din, Kerčmar Ivan nabrao na gostiji Režonja Bare v Ižakovcih 30 Din, Krantz Jožef, župnik dobili na Tišini 572 Din, Jančarič St. v Noršincih nabrao na gostiji pri Hidič Št. 64 Din, Mitra M. Dasilovička, Beograd 50 Din. Rudolf Bednarik, župnik v Gornjoj Lendavi 300 Din, nabrala sta Franc Krpič 157 Din. Franc Grah 143 Din, Golob Lajoš nabrao v Moravcih 70 Din, Miholič Janez v Andrejcih 30 Din, župnijski urad Cankova poslao ednok 55 Din, drugoč 90 Din, Svetozar Jovanovič Beograd 10 Din, Čerguli Terezija iz Satahovec dala 2 ro-
keta, 1 albo i 1 purifikatorij. Od smrti vstanjeni Zveličar naj vsem plača jezerokrat.
Dne 30. marca 1925 na sejmi vu M. Soboti je bio eden Čisto novi bicikl vkradjeni znamka „Ideal“ Št. 1007. Što bi znao za krivca, naj ga javi pri najbližnjoj orožniškoj postaji. Za nagrado, što javi pravoga krivca, se plača pri orožniški postaji 500 Din.
Ovratnik (brisača) za najsvetejše za Čerensovsko cerkev so darüvali sledeči Amerikanci: Anton Farkaš, Ivan Salaj, Ivan Gabor po 5 dol. Roza Grüškovnjak, Matjaš Grtiškovnjak po 2.50 dol., Štefan Salaj, Ivan Denša, Martin Frank, Andraš Glavač po 2 dol., Jožef Trajbar, Martin Gabor, Matjaš Kustec, Ivan Törnar po 1 dol. Matjaš Baligač. Matjaš Cigan po 0.50 Dol., se vküp 33 dol. Nabrao i küpo Anton Horvat iz Žižkov. Nabirači i vsem plemenitim darovnikom se cela fara čerensoska najlepše zahvali za te plemeniti dar.
Dva rdečiva prta za na oltar so poslale iz Amerike po Kreslin Mariji, za čerensovsko cerkev, tri dekle iz Črensovec, Žalig Verona, Halas Ana i Horvat Bara. Bog njim plačaj njuv trüd, da so si od svojega teško zaslüženoga zaslüžka odtrgnole i se nej spozabile na svojo lepo domačo cerkev.
Eden beli prt na oltar je darüvala za čerensovsko cerkev Marija Kreslin, naj njoj bo lübi Bog plačnik.
-----------------------------------------------
Uradna naznanila.
Dobava ovsa. Po naredbi gospoda ministra za vojsko i mornarico E. P. br. 2982 od 5. maja 1924 se bo dne 27. aprila tl. ob 11. vöri predpoldne vršila v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani drüga javna vüstna licitacija za 	dobavo 290 000 kg ovsa, 1 najme:
za garnizijo	Ljubljana	130.000	kg.
„	Maribor	70.000	„
„	Celje	40.000	„
„ SI. Bistrica 50.000 „
Za licitacijo predpisani pogoji so dnevno razvidni v pisarni imenovane intendantura.
Dobava ovsa vala franko skladišče označenih garnizij v delnih pošiljatvah do konca julija t. 1. 5% jamčevino trbe v smisli določila čl. 88 zakona o državnem računovodstvu položiti na den licitacije do 10. vöre predpoldne pri blagajni Dravske divizijske oblast! v Ljubljani.
Iz pisarne intendanture Dravske divizijske oblasti E. br. 4435 od 31. marca 1925.
V Maribori, dne 8. aprila 1925.
Veliki župan mariborske oblasti zanj:
Dr. FlŠER s. r.
Država.
Boj med muslimani i židovi v Bosni.
Med bosanskimi muslimani se je v zadnjem časi razvilo ostro nasprotje proti židovom. Začetek spora je deloma politične, deloma verske narave. Bosanski židovje so do maloga skoro vsi nagnjeni k centralizmi; zvün toga jih muslimani sovražijo tüdi zavolo novoga požidovlenja Patestine, štero majo muslimani za svojo sveto deželo. Bosanski muslimani so zato organizerali bojkot
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
A zaman bi bio vekši, sirmaček. Ne nosijo zdaj na razno očinoga vercva. Ar toga istinsko ne. To se pravi tak malo, da iz tistoga za oba ostane komaj par jezer rajnškov. To je tüdi nekaj: če ostane tak dugo, da postaneta velkiva. Ar bo vzrok, da za izdatke, ki od časa do časa nastanejo, tüdi od toga odškrtnejo kakši falaček.
To pa dobro delaš, da ne verješ. I če bi tüdi vervao, še bole napraviš, Če ne püstiš v svojoj düši zamazati očin lepši spomin, ki je tebi i sestrici sveti. Sveti mora biti. Ar samo moč njemi je sfalila, vstvarjajoči ogenj je vgasno predčasno. Lübezen pa ne. Njo te tüdi v grob neseo s seov. Ona se še tüdi zdaj blišči, kak je vama svetila, vaj ogrevala v živlenji.
Prle kak sta sela na voz, njemi je Gohér prekdao mali pakec.
— To je spomin od oče, — njemi je pravo.
Notri je bila srebrna vüra (zlato so gotovo zapisali i jo odajo, če je samo Goher ne skrio za sebe), par kepov, drobnarije i edna flauta iz ebovine. Negda, gda je še mati živela, jih je oča po večeraj navadno z njov zabavao. Nekelko se spominja. Od materine smrti pa oča več neje segno po njoj.
Njoj se je razveseló dečko najbole. Da je bar ta. Ne bo njemi samo dragi spomin, nego dober prijateo. Gda bo meo prosti čas v zavodi,
se navči na njo igrati. Tem bole bo mislo na očo.
Voz se je geno.
Če düš ne bi težila negotova bodočnost, ločitev, bridkost zapüščenosti, kak bi se veselila, če bi se rešila te hiše, v štero sta s strahom stopila i gde je odörno bilo njüno živlenje. Pokala bi z rokami od veselja.
Zdaj pa sta se skuzila. A gda Goherca pogleda skozi okno, friško oba, brez vsakšega dogovora obrišeta oči.
Nazadnje bi še brezsrčna ženska mislila, da njeno hišo objokavleta.
Nigdar več naj ne prideta se. Niti glasa da nebi čüla o njoj, a nigdar.
Pot jiva je še ednok pelala skoz Trnograd.
— Henjati ščem: — je pravo Elemér
strici.
— Ščem? Je povdaro reč. — Ne tak gospodič. Ti ne boš zapovidavao. Mogoče bi se tüdi prosilo lehko.
— Ne bom proso; — je pravo pri sebi uporno. — Več mi ne bo zapovidavao, če tüdi je moj skrbnik. Čakati nemam nikaj od njega nikaj nemre dati, niti srca. To najmenje.
Pogledno je uporno na Gohera i z odločnim glasom ponovo:
— Dol ščem iti. Slovo ščem vzeti od očinoga groba. To mi morate dopüstiti.
Goher se istinsko ne vüpao proti postavlati. Na to istinsko ma dečko pravico, da nazadnje pohodi očin grob. Tak nemre znati, gda pride se nazaj, ali če sploh pride gda.
— Trezika bo tüdi šla z menov; — je pravo potom Elemér.
— Dobro, dobro, samo ne s tak zapovidavajočim glasom; njemi je pravo stric, — Ne tak gizdavo! Lehko ide Trezika tüdi. A dugo ne ostajajta, ar neščem da bi konji stali. Paščiti se moramo.
Elemér se ne brigao, ka je pravo. Mogoče niti čüo neje. Omamleno je prijao sestrino roko i jo je odpelo med mokrimi, serimi grobi k očinomi počivališči.
Tam je poleg materinoga.
Dobro da je na tom kamenit spomenik. Če gda nazaj prideta, njima bo te kazao pot. Ar očin križ naskori sprhne. Goher pa ne bo dati postaviti drügoga. A niti na materin nagrobni spomenik ne bo dao vklesati možinoga imena.
Vsi se spozabijo tü z njiva.
Samo njeva ne.
Sküšüvala sta kameniti spomenik, küšnola leseni križ, šteroga naravno žuto farbo je mokro srensko jesensko vreme že opralo, prevleklo s serov.
Te polüb je prisega: ne bova te pozabila, srečava se še tü s temo.
Zdaj pa naj se pašči voz, da jiva bliže pripela k šoli trplenja.
Za tri vüre tüdi eden drügoga zgübita pred očmi. Eden na pravo, drügi na levo.
Mogoče se zadnjikrat srečavlejo njüni pogledi. Še ednok i zadnjikrat. Zadnjikrat !
Kak more biti tak močna slabotna dečja düša, da jo ta grozna ločitev taki ne včesne na dvoje ?
	(Dale)
19. aprila 1925.
N O V I N E
3
(to se pravi, da ne bodo od njih nikaj küpüvali i njim nikaj odavali) židovskih trgovcov. Židovje se zavolo toga protijo z vsemi dopüstnimi sredstvi.
Najvekši parni mlin v Banali zgoro. V
Novoj Kaniži je zgoro parni mlin bratov Fehér, najmodernejše podjelje le vrste v Banati. Zgorele so tüdi preci velke zaloge zrnja i mele. Škoda znaša 6 miljon dinarov, štera je krita s sekuleranjom.
Spalni beteg v Hercegovini. Iz Moslara
poročajo, da se po večih krajaj Hercegovine pojavla spalni beteg. Ljüdje spijo po več dni, ne da bi jih mogeo što zbüditi. Nekše dete spi že tjeden dni, nekša ženska pa 5 dni.
Ne mogeo preboleti ženine smrti. V Belgradi se je strelo rezervni kapetan Nikolič. Po vojni se je v špitali, gde je ležao jako betežen, spoznao s Čehinjov, štera njemi je dvorila. Kak friško je ozdravo, jo je šteo vzeti za ženo, a vojaška oblast njemi ne štela dati dopüščenja. Zato je izstopo iz armade, stopo v civilno slüžbo i se je zdao z lüblenov ženov. Ta pa je naskori zbetežala i nedavno v težkih mokaj vmrla. Nikolič njene smrti ne mogeo prenesti; vzeo je njen kep i pisma i se vstrelo. — Takše vernosti je v sveti dnesden malo, a žalostno je, da si je zavolo nje vzeo živlenje.
Smrt v izvršavanji pozvanja. V Kruševci je nanaglo vmro župnik pater Donellija. Pozvali so ga k nekšoj betežnici v sosedno ves, da bi njoj podelo svestva za vmirajoče. Župnik se ne počüto dobro, itak pa se je paščo v 2 kilometro oddaljeno ves. Komaj pa je začno betežnico izpovidavati, je s vzklikom: „Jezuš!“ mrtev spadno vküp, zadeo ga je boži vlak.
Kelko Slovencov se je lani izselilo v Francijo. Po uradnih podatkaj ljubljanskoga francoskoga konzulata je bilo lani izdanih za seljenje v Francijo približno 3000 potnih listov. Cenilo, da se je lani vküpno izselilo v Francijo 7—9 jezer Slovencov. Večina teh je dobila delo v premogokopaj severne Francije i v rudnikaj za železo.
Velka automobilska nesreča. Nekak sredi marca so se pelali iz Zagreba proti Zagorji z automobilom trije trgovci z belicami. Na nekšem ovinki se je automobil prevrno i pokopao pod seov vse potnike. Dva sta bila na mesti mrtviva, dva pa sta dobila smrtno — nevarne rane.
Ogenj v Belgradi. V nedelo, 15. marca je vövdaro ogenj v državne špitali. Škoda znaša 30 jezer dinarov. — Ravno tisti den večer je nastano ogenj v podstrejši prosvetnoga ministerstva. Ogenj so friško zapazili i pogasili.
Samomor vojaka. V varaždinskoj kasarni je zaspao vojak Blagojevič v časi, gda je meo stražo v konjskoj štali. Pregledüjoči podčastnik si je dopüsto šalo, da je spečemi stražari odgnao ednoga konja. Gda se je zbüdo i opazo, da eden konj fali, se je iz straha pred kaštigov na mesti obeso.
Edenajstleten vlomilec. V Novom Sadi je v nekšo sladčičarno vdro tolvaj, ki je star komaj 11 let. Razbio je kaso, iz štere je pobrao 400 dinarov. Nato je šo v kühnjo i od tam odneso zlato vüro. Zadovolen z uspehom, je friško pobrisao, ravno preci vertovim nosom. Sreče pa ne meo. Gospodar ga je najmre zapomno i ga je znao pri policiji opisati. Ta je tolvajčka friško našlo. Mali vlomilec odavle časopise po vulicaj. Pri zališanji je pravo tak debele laži, da so se, dale prijeli i le žmetno so spravili iz njega podatke o vlomi.
Vucje v Bosni i Hercegovini. Močna zima je privabila v bosanske i hercegovinske kraje vnogo vukov. Po noči pridejo v vesnice i raztrgajo vse ka je dobro za njüve zobe. V vesi Lipnik je nekši kmet čüo kak so tülili okoli njegove hiše. Da bi jih odtirao, je nabio dvocevno puško i šo vö. Komaj je odpro dveri, so se zagnali proti njemi štirje velki vucje. Komaj je meo telko časa, da je dvakrat strelo. S tem je tri odtirao. Eden pa njemi je skočo na prsi, prle kak je mogeo kmet odpreti dveri i vujti v hišo. Vuk ga je vrgeo na zemlo i je že segao z zobmi za kmetovim grlom, gda se je tomi posrečilo zgrabiti zver z ednov rokov za šinjek, drügo pa njemi porinoti v odprti gut. Začnola se je borba na živlenje i smrt. Če tüdi je vuk kmeti drobio roko z zobmi, se je te itak brano, dokeč neso prišli na njegovo kričanje sosidje, ki so zver bujli s sekirami.
Prerokinja, štera je stanola od mrtvih. Pred dobrim mesecom je v slavonskoj vesi Vočin vmrla 33 Ietna pravoslavna žena Ana Dragojevič. Že dva dni je ležala na mrtvaškor odri; gda pa so jo šteli položiti v drevo i je molo dühovnik nad njov že molitve za mrtve, nenadno spregledala i stanola. Vsi so se prestrašili. Njeno stajenje majo za čüde i vsakši jo šče videti. Od vseh strani prihajajo ljüdje, ona pa njim predga i pravi razna preroküvanja, štera praznoverno ljüdstvo verje. Godi se njoj dobro, ar vsakši prinese kakši mali dar.
Svinja odgriznola deteti roko. V nekšoj vesi pri Velkom Bečkereki se je sinček nekšega kmeta špilao na domačem dvorišči, gda so prišle ravno svinje s paše. Dete je melo v roki krüh. Edna svinja ga je napadnola i njemi odgriznola pravo roko. Gda so prišli domači domo, so ga našli mrtvoga.
Svet.
Küpčija z novorojenčki. V varaši Los Angelos v Ameriki so areterali deklo, ki je küpčevala z novorojenčki, šteri so njoj bili izročeni v oskrbo. Deco je odavala po 175 do 200 dolarov. V obrambnom govori je pravila, da ne küpčüvala, nego samo dečke i deklice zamenjavala, kak je što šteo.
Velki ogenj v Pragi. Zgorela je velka fabrika za obüvalo. Škoda znaša 2 miljoni čeških kron. Fabrika je bila sekulerana i tak je škoda že povrnjena.
• Velikanski špitao za betežne na očaj.
V amerikanskom varaši Baltimore napravijo najvekši špilao za betežnike na očaj. Tri miljone dolarov so že nabrali. Petrojeski kral Rockefeller je dao sam poldrügi miljon, medtem ka se je banker Pierpont Morgan skazao „samo“ s 100 jezer dolari.
Mašini za razpüščanje snega. V Beči so vpelali v varaškom cestnom gospodarstvi zanimivo novost: mašine za razpüsčanje snega. Namesto da bi sneg za drage peneze odvažali, ga na mesti razpüstijo. Mašin, šteri je na potačaj, ma velki koteo, v šteroga dva delavca brez prenehanja mečeta sneg; iz kotla vodijo žlebi, po šterih se voda odtaka v cestni kanal. Na vüro raztopi vsakši mašin po 40 do 50 kubičnih metrov snega. Do zdaj majo v Beči na deli dva mašina: ednoga na paro, drügoga na elektriko.
Ponesrečeni letalci. V okolici Londona je nekše vojaško letalo zavolo močnoga vetra spadnolo na zemlo i se popolnoma razbilo. Trije oficeri so mrtvi, trije mekanikari pa močno ranjeni.
Bogat ribji lov. V Hastingi so ribiči, gda so oprvim potegnoli mreže iz vode, zgrabili 48 rib, od šterih je najmenša vagala 10 kil. Po naših penezaj so za te ribe dobili prek 95 jezer dinarov. I to naednok i brez velkoga trüda.
Rdeča armada. Trockijov naslednik Frunze je izjavo, da šte ruska rdeča armada 500 jezer mož.
Domača politika.
Predsedstvo narodne skupščine: Marko Trifkovič predsednik; Nikola Uzumovič i dr. Paleček podpredsednika; Kobasica, Popovič, dr Brankovič i Pavlovič tajniki. — Dr. Paleček i Brankovič sta Pribičevičova demokrata, drügi pa so radikali.
Svetovna politika.
Predsedniške volitve v Nemčiji. V nedelo, dne 29. marca so se vršile v Nemčiji volitve novoga predsednika republike. Največ glasov je dobo nacijonalist Dr. Jarres. Dr. Marks, kandidat katoliška centruma je dobo 3 miljone 883 jezer glasov. Ar reden kandidat ne dobo absolutne večine, se bodo vršile 26. aprila nove volitve. Pri tistih bo izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov. — Republikanske stranke so se zdrüžile i so postavile za nove volitve sküpnoga kandidata i to voditela katoliškoga centruma, dr. Marksa. Ar so pri zadnjih volitvaj kandidati republikanskih strank sküpno dobili več glasov, kak dr. Jarres, je skoro gotovo, da bo dr. Marks izvoljen.
Italija. Seje v parlamenti so jako burne. Bije se boj med Musolinijom i med opozicijonalnimi strankami. Večkrat so debate med obema strüjama — vladnov i opozlcijonalnov — tak glasne i bojevite, da pride celo do bitja.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
5. Kmečka izobrazba.
II.
Kak smo zadnjikrat videli, je vzrok nezadovolnosti materijalistični düh, ki je človekovo srce odtrgao od dühovnoga Boga i napravo človeka za sužnja, ki išče samo zemelski hasek — nebesa na zemli. Zato, što šče kmečkomi stani pomagati, što ga šče podignoti v umskom i srčnom pogledi, z ednov rečjov, što šče dosegnoli, da bo kmet zadovolen, da se bo čüto celoga, pravoga človeka v svojem stani — ka je ravno namen izobrazbe — mora računati s tema dvema činiteloma, najmre z materijalizmom i odtujenjom od Boga.
Namen — naloga — kmečke (stanovske) izobrazbe je — mora biti — spraviti človeka v pravo razmerje do zemle na ednoj strani i Boga na drügoj strani. Določiti mora meje, kak daleč sme iti v prvom, da ne zanemari drügoga, kelko pazlivosti, lübezni sme skazüvati ednomi, da pri tom ne zaposlavi i ne žali drügoga. Dnes den toga razmerja nega. Zemla je postala glavni predmet vsega kmetovoga mišlenja i želenja, zemelsko blažerstvo neje več sredstvo za pridobivanje blaženstva na drügom sveti, nego je poslalo cil vsega hrepenenja i delovanja, Bog pa pri tom ostao nekak zakrit, zapostavlen. Človek je začno lübiti zemlo z nepravov lübeznijov.
Da kmet lübi falaček zemle, štero moči s svojim znojom, njemi nemre nihče zameriti. To je celo lepo od njega, ar zemla ga je rodila, ona njemi prinaša sad i ga s tem ohranja, njemi davle sredstva, da si ohrani živlenje na zemli. Od tistoga časa, da je človeštvo na zemli, je kmet, ki je na vekše vsigdar v naravi, na polji, lübo svojo grüdo. A njegova lübezen je bila prle inačiša. V vseh naravnih pojavih je vido Boga, o njem so govorile rastilne, ki jih je zemla rodila videlo se njemi je, da se vse stvarstvo dviga k Njemi (Bogi) i oznanja njegovo veličastvo i slavi njegovo vse mogočnost i se njemi klanja kak svojemi stvarniki, gospodari, i gda je kmet to v svojemi srci čüte, se je zbüdilo v njem spoštüvanje do zemle, iz spoštüvanja pa se je rodila lübezen. Zdaj pa lübi zemlo samo v telko, v kelko njemi prinaša hasek i lübi jo samo zato, ar njemi pomaga priti do bogastva, ka je njegov glavni cil. Njegova lübezen je postala teda sebična, materijalistična.
Bog pa je düh, zato na njega pozabla. Istina je. da še včasi ide v cerkev, podigavle k njemi roke i mrmra nerazumlive reči, štere bi naj pomenile molitev. Vüsta se giblejo, a düh je daleč, pogreznjen v zemelske globine. Obrača se k Bogi, a samo telovno, misli pa so indri.
I tüdi to dela samo zato, ar včasi začüti potrebo po pomoči i vidi, da njemi je zemla nemre dati. Samo v sili pozna Boga, a tüdi te samo v telko, v kelko njemi on more pomagati, odvrnuti od njega nesrečo.
Nastane Pitanje, pod kakšim vplivom se je razvilo kmečko ljüdstvo v toj smeri ? Ka je povzročilo, da je zapüstilo svoja stara pravilna načela, da je zanemarilo Boga i se je tak sebično oklenolo zemle? — Na pitanja ne bo težko odgovoriti. Ravno pri nas v Prekmurji mamo dejstvo, ki nam očivestno odgovarja.
Leto za letom je na stotine naših ljüdi zbralo svojo obleko, vzelo slovo od domače grüde i šlo v svet. Selili so se v Ameriko, da bi tam najši zadovolstvo, si spravili bogastvo i se potom povrnoli domo obloženi z zlatom i srebrom. Gda so šli od nas, so bili čisto priprosti, nedužni kak malo dete, Prekrižali so se i pobožno poglednoli proti nebi prle, kak so napraviti prvi stopaj proti tüjini i na zemlo je spadnola z njüvih oči bridka skuza, ar so lübili domačo grüdo kak svojo mater, zato njim je slovo žmetno. Odišli so i prišli v varaše, gde so videli čisto inačiše živlenje; živlenje brez Boga, brez priproste kmečke lübezni. I to živlenje jim je zagiftalo srca i düše. Gda so se povrnoli, smo jih komaj spoznali. Tihinske so bile njüve misli, srca i düše, ar v njih ne bilo več priprostoga kmečkoga düha, nego so bili napünjeni z mišlenjom tihinskih varašov, šterim je materlla bog.
Tüjina — varaško živlenje i mišlenje — je teda glavni vzrok stanla, v kakšem je zdaj kmečko ljüdstvo. Zato je potrebno, da se najprle rešimo toga vpliva i potom bo nam lehko najti pravo razmerje, ki mora vladati med nami i zemle i lehko najdemo naše razmerje do Boga kak svojega pospoda.	(Dale).
JODNA VODA
Medjimursko Jodno vrelo Selnica Sv. MARTIN na MURI,
ovime preporučuje l e k o v i t u
„Jodnu vodu“
koja sadržaje O. 16 Joda originalno napunjena v kantaj od 1.4 1,
cena 7 Dinara.
Šalje se poštanskim i željezničkim pouzečem.
Prazne kante se zemejo nazaj u ceni od 3 Din 30 para.
4
N O V I N E
19. aprila 1925.
Prekmurski dijak.
Razmišljanje kat. dijaka po duhovnih vajah.
Prekmursko kat. dijaško gibanje ima beležiti nov, velepomemben dogodek. Po 6. letih obstoja gimnazije v M. Soboti, je imelo tukajšnje kat. dijaštvo prvič duhovne vaje. Trajale so od 4 do 7. aprila.
Kaj so duhovne vaje? Pravi odgovor na to vprašanje nam dajo le občutki srca. Kdor jih je kedaj opravijal, jih zna ceniti. Vsaka beseda je preslaba, da jih opiše. Duh. vaje so postaja na poti v večnost. Tu si človek oddahne, premisli pot, ki jo je napravil in če je zašel na kriva pota, si poišče zopet pravo cesto. To so dnevi duhovnega prerojenja, utrditve in poglobitve v krščanskem življenju.
Ali so bile potrebne duhovne vaje za naše dijaštvo? Da, kot ribam voda, kot orlu mogočne peruti ! Povedale so nam toliko lepega! Besede pridigarjev so udarjale ob znane strune našega srca in mi smo čutili, da je to znana pesem, da so to nauki, ki so nam jih od najnežnejših let vcepljale v srce naše mile matere. Besede pridigarjev so nam odkrivale pota in mi smo videli, da so to pota, na katera so nas navajali naši dobri stariši že od mladosti. Že nekoliko zabrisana in nejasna so bila ta pota. Kaj če bi se zabrisala popolnoma? Kdo je bolj potreben duh, vaj kot dijaštvo? Kdo je izpostavljen večjim nevarnostim? Današnja moderna poganska doba skuša pridobiti zase posebno mladino. Z zvijačami, z obljubami skušajo privrženci satanovi pridobiti zase predvsem dijaštvo. Duh. vaje so pa ono mogočno sredstvo, ki na mah uniči njihove nakane in nam vzbudi hrepenenje po svetlih idealih večno le pega nauka Jezusa Zveličarja. Non serviam — ne bom služil je bila in je deviza Luciferja in vseh hudobnih ljudi, serviam — bom služil je deviza, je geslo naše, za katero smo se nav-dušili še posebno po teh prvih duh. vajah. Mi vemo, da se zastonj upirajo narodi in zemeljski oblastniki rekoč: „Raztrgajmo njegove vezi, vrzimo raz sebe njegov jarem. Ker on jih bodobil v nasledstvö in bo udaril upornike z železno palico, in jih bo razbil kot lončene posode. (Ps. 2) Kristus je naš gospod, On naš vzor, Zveličar, ki je prišel „da umrje za svoj narod in da zbere skupaj razkropljeno deco božjo.“
Med nami ne sme biti polovičarstva! Čujmo glas sv. apostola Pavla. „Postanimo složni v veri in spoznanju Sina božjega, da ne bomo kot deca, ki se semintja nagibljejo, kakor že zapiha veter kakega novega nauka, ampak bodimb vdani resnici v ljubezni in v vsakem oziru rastimo z njim, ki je glava, Kristus. Ne dajmo se zaslepiti po naukih, ki nimajo podlage, ker nekoč smo bili tema, a zdaj smo luč po Gospodu; zato se skažimo kot otroci luči! Zato je rečeno: Vstani, kdor spi, vstani od smrti, da te rasvetli Kristus. Pazimo torej, bratje, da živimo, ne lahkomišljeno, ampak modro, ker je čas nevaren. Ni se nam namreč boriti s telosom in krvjo, ampak proti moči in oblasti teme, proti zlim duhovom na svetu. Zato se oblecimo z oklepom božjim, da se moremo v hudem času upreti in zmagati. Opašimo svoja ledja z resnico, oblecimo trdili oklep pravice, noge obujmo z odločnostjo za evangelij miru a predvsem branimo se s ščitom vere in primimo za meč duha, ki je beseda božja.“
Ti opomini in besede sv. Apostola Pavla vsebujejo naše sklepe, naš program: Neomajno zvestobo Bogu, spoštovanje in ljubezen Cerkvi in delavno ljubezen do milega naroda. Besede naših g. g. pridigarjev nam bodo kažipot in zvezda vodnica v vseh nevamrstih skozi celo leto, do dragih duhovnih vaj, katerih si zopet srčno želimo.
Gospodarstvo.
1. Zrnje.
100 kg.	pšenice	425	Din.,
„	žita	350	„
,	ovsa	375	„
,,	kukorice	225	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24-27 D. 25-29 D. 28—32 D. v Ljubljani „ 20—23 D. 25-27 D 20-25 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka	borza	
dne 15. aprila	1925.	
Amerikanski dolar, 1 dolar	D	60 6
Schiling	D	8 825
Čeho-Slov. krona, 1 K	D	1 85
20 kronski zlat	D	226 50
Francoski frank, 1 frank	D	3 245
Madjar. K 100 (nova em.)	D	0 0865
Švic. fran., 1 fr.	D	12 03
Talijanske lire, 1 lira	D	2 55
Zürich:		
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 8 35	
PITANJE*)
12. aprila so gosp. Kerec pisali, da naj delavci ne poslüšajo vseféle lažlivce, ki okoli hodijo i laži trosijo med delavci, da naj nejdeje na delo.
Što so tisti lažlivci, naj g. Kerec dokažejo i je naj vöspišejo, ka jih naj tü poznamo, kak i njih.
J. GAŠPAR
*) Uredništvo za to odgovarja samo telko, kelko določa zakon.
MALI OGLASI.
POSESTVO V OKOLICI LOTMERKA
se vsled smrti oda. Zemla obdelana, lepa šuma vse okoli hiše. Hiša i gospodarsko poslopje vse v dobrom stani. Cena tako nizka. Küpi se lahko z vsem potrebnim orodjem i živino. Kupci naj si ogledajo pri VUNDERL, Kukoriči, Križevci pri
Občinski urad v Dolnji Lendavi.
Štev. 562/25.                            Dne 4.4.1925
P O Z I V.
Spodaj navedeni mladeniči letnika 1905, ki so vpisani v rekrutnem seznamu občine Dol. Lendava in kojih bivališče je neznano, se pozivajo, da se zglasijo v obč. uradu občine Dol. Lendava v svrho izpopolnitve rekrutnega seznama. 1. Bogovič Franc od Štefana,
2. Gregorinčič Janez od Jožefa,
3. Horvat Jožef od Ane,
4. Parta Štefan od Gabrijela,
5. Ribar Jurij od Franja,
6. Tratnjek Ludovik od Matije.
 Gerent: HRIBAR J. r.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago III. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat. blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditelo Štefan Ritlop Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Hranilnica i posojilnica v Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek.
Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 91, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%
Vlog stanje je že nad dva milijona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš,
Občinski urad v D. Lendavi, dne 7. IV. 1925 Štev. 567/25. 	
RAZGLAS!
Seja vinogradnikov, ki imajo v Dolnji Lendavi svoje vinograde se bode vršila dne 19. aprila ob 11 uri v hotelu „Krona“.
Dnevni red:	
Volitev vinogradskih čuvajev.
Poprava vinogradskih potov.
Slučajnosti. 
To se daje vsem prizadetim vinogradnikom v vednost z vabilom, da se seje udeleže.
Županstvo občine Dolnja Lendava.
J. MOČNIK
v M. Soboti
priporoča vsem interesentom svoje bogato skladišče
 nagrobnih spomenikov
 od 600 Din naprej,  Prevzeme vsa v to  stroko spadajoča dela.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Proda se posestvo
blizu Križevcev na Štajarskem obstoječe iz 20 plügov (4 plüge loga, 5 senožati in 11 plügov njiv), hiše s
štiri mi sobami in dvema kühinjama, nove štale i gospdarsko poslopje (vse betonirano) z gospodarskim inventarom vred ---- Informacije davle pisarna
g. Dr. ČERNE-ja v Murski Soboti.
40 hektov vina na prodaj
dobroga, po ugodnoj ceni, pri
Ernestu Strasser v D. Lendavi
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.