^ I Metarec ' je delavski list za mislece čitatelie ria Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jngo.lovan.ke Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. --r.----g IT. — NO. 1387. «rVfcrAaT^l?.-*1INW. •< me poel .fflee - >>>>'H' ltU —*f < »««re.. „f Mmrvk »r4. IKT». CHICAGO, ILL., 20. JUNIJA (JUNE 20), 1934. • ie I'm hllMkrd «veeklr a« H . 27a konzula, pa se je premislil itri radikalni elementi boje fa-m se spet pokazal ljudem. , si«tičneira puča. na drugi stra^ tajski zdravniki pravijo, da je ni pa pozjVa reakcija prebi plahega uma. V japonskem konzulatu po ga rabili bolj za postreščka kakor za uradnika. Ak.-> ne hi bila Kitajska tako i!rjka. hi zahtevala od Japonske zadoSčenje za provokacijc in žalitve, ki jih je pretrpela v dnevih, ko so iskali slaboumnega podkonzular V Berlinu sta bila 16. junija dva komunista obsojena na obglavljenje, ker sta januarja 1930 aodelovala v izgredih, v katerih je bil ubit Horst Wessel, eden glavnih Hitlerjevih pobočnikov. Mnogo dru-gih, ki so 'bili v dotični demonstraciji proti nazijem, je bilo obeojenih na dolge zaporne kasni. na opreznost pred socialistično révolu- valstvjo pretečo ci jo." — Izgleda, da Zed. države od (Cvrop«kih dežel ne bodo iz-tirjale vojnih dolgov, vsaj ne v orftinalnih vfntah, ki segajo v milijarde. Pripravljene so plačati le, če se jim dolg drastično zniža in ob enem odpre ameriške meje njihovemu blagu. Finska je edina država, ki redno odplačuje svoje obveznosti. trda njen vojni dolg tej deželi je razmeroma nizek. Skupno dolgujejo evropske dežele vladi Zed. držav blizu dvanajst milijard dolarjev. lotila zbornici dodatni proračun za oboroževanje, ki znaša v ameriški valuti $207,500,-000. Ta potro^ek opravičuje z oboroževanjem Nemčije, ki je Franciji najbolj nevarna. — Skoro vse dežele so se zavezale, da ne bodo več dio>-volile pošiljanje orožja in mu-nicije državama Bolivia in Paraguay, kateri sta že dolgo v vojni zaradi province Chaco, ki si jo lastita «obe. V ta dogovor, ki ga je predlagala liga narodov, po pristale tudi Zed. države. To'je razjezilo ameriške firme, ki trgujejo z muni-cijo. Vladi v Washingtonu so se pritožile, da imajo v new-ynrikem pristanu za $600,000 orožja in streliv, katere je Od njih naročila Bolivia še pra-dno so Zed. države pristale v omenjeni dogovor za embargo. Jaintični department jim je obljubil stvar preiskati in jih zagotovil, da bodo moril no o-premo lahko odposlali, če do-žene, da je bila res prej naročena.' Taka je kapitalistična morala. Opira se na prazne tehnikalijc, samo da pomaga profitu, pa četudi preti ugonobiti tipioče življenj. — Bronislav Pieracki, poljski minister za notranje zadeve, je bil 16. junija v Varšavi umorjen. Atentator je pobeg- Delavska olimpijada v Pragi 35,000 telovadcev iz vseh krajev bo sodelovalo Od 3. do 8. julija se bo vrši- skih mišic, se bo vršila III. de- la v Pragi "ogromna mednarodna delavska olimpijada, na katero je priglašenih okrog 35,00 telovadcev — moških in žensk, iz vseh dežel na svetu, kjer obstoje delavske (socialistične) športne organizacije. V istem času, združena s to slavnostno manifestacijo1 delav- _Francoska vlada je pred-1 nil. V tej številki Anton Garden in Chas. Po-gorelec imata v tej številki članke o prošli konvenciji socialistične stranke in o njeni novi načelni izjavi. Iz njih boste razvideli dvoje mnenj z ozirom na omenjeno deklara ci jo, ki je bila objavljena v prejšnji številki. John Rak poroča iz Cleve-landa o agitaciji in drugem v slovenskem in angleškem delu. Poleg teh je v listu mnogo drugih člankov, dopisov in ra-znih zanimivih spisov. Preči tajte ga in opozorite druge, da store isto. lav.ska olimpijada češkoslovaškega delavstva. V teh dneh bo v Pragi in okolici stotine kulturnih slav-nosti, namenjenih dejavstvu češkoslovaške republike in go-ifcom. Vrhunec skupne slavno-*ti pa bo nedvomno na telova-di ču, kjer 'bo nastopilo 36,-000 delavcev in delavk v telovadnih prizorih. Ob zaključku glavnih nastopov bo dena "Zletna scena" z več ti-č sodelujočih, ki bo nazorno pokazala življenje proletari-ata in njegove boje proti krivicam in za socialistični družabni red. Na slavnostnem koncertu bo pelo v skupnem delavskem zboru nad 800 pevcev in pevk. V Prago se na to slavnost pričakuje stotisoče ljuli. Zastopane bodo tudi Zed. držaje, posebno iz čeških naselbin v tej deželi. Iz Jugoslavije so priglašene delavske telovadne skupine iz vseh slovenskih mest. Delavska olimpijada v Pragi bo velika inspiracija zavednemu proletarljatu vsega sveta. IKTATOR Italije Mussolini je v skrbeh sa 'ojo ae?.r*o in za Hitlerjevo Nemčijo. Italija je v t*-7Ai i >*p-idafs'cl krizi in obubožana. Njeni dolgovi ro brezupno naricli in privedli državo na prag bankrota. 2i vi j enaki standard it*-lijjmskega ljudstva, ki ni bil 'e nikdar visok, je padel ¿e na nižjo točko. Plače so bile nedavno zopet zmanjšane. Italijansko Mro protektira pred krahom francoski kapital. Ljudstvo .ieči pod bremenom militarizma, ki zahteva več in več milijonov za armado in vojno mornarico. Mussolini je v gospoiar^tvu Italije veliko eksperimentiral in Ae ek perimentira, toda računi mu ne gredo skupaj in primanjkljaj narašča. Notranje-politični položaj ni tako kritičen, dasi ljudstvo sumi, da nekaj ni v redn. A izvedeti ne more drugega k"t kar mii poroča časopisje po navodilih vladne propagande. Opozicije ni, razen v kolikor je neorganizirane, ki pa režimu ni nevarna, ker jo Hproti zaduši. Glavna opasnost mu preti vs ed krize v gospodarskem življenju dežele. V zunanji politiki Italija ni tako na slabem, vendar pa se Musaolinijeve nade, da postane nekak vrhovni dip!omat!čnl glavar Evrope, nočejo izpolniti. Z Anglijo je v prijatelistvu. Italijansko za'vezništvo z Madžarsko je precej močno utr eno. Težkoče pa ima Italija z Avstrijo, ker se avstrijsko prebivalstvo z italijansko "protekrijo" noče sprijazniti. Italijanska politika na Balkanu je doživela v tem letu nekaj pomaknjen] nazaj. Nova diktatura v Bolgariji išče opore v Jugoslaviji. Prejšnja bolgarska vlada se je ravnala po nasvetih iz Rima. Pakt med Jugoslavijo, Grčijo, Rumunijo in Turčijo ni v prilog I a-liji. Albanija ne samo da ji ne prinaša dobička ampak vsliko izdatke. V tekmi s francosko diplomacijo je Mussolini ponavadi na slabšem koncu. Taka je danes Italija po 12. letih fašistične diktatuTC. Nemčija pod Hitlerjem je zagazila še v celo težje razm re kakor Italja. Njene finance so izčrpane toliko, da ne zmMuj'* niti trgovskih dolgov v inozemstvu in je nad njimi proglasila moratorij. Najbolj so prizadeti »upniki v Zed. državah in Angliji, katerim Nemčija največ dolguje. Nemška iivozna trgovina je v primeri z importom padla na najnižjo točko. Življen-ski standard nemškega delavstva ni bil v poslednjih desetih letih nobenkrat nižji kakor je xdaj. Plače so znižane in de!o je razdeljeno tako, da se omogoča industriji zaposliti čimveč delavcev, plača, ki jo prejemajo, pa ne zadostuje niti za najpotrebnejšo hrano. Med ljudstvo se naseljuje obup in pa strah, da bo zopet izročeno kasarniškim odredbam in kemični hrani, kakor med vojno. Hitlerjev faAizem je fiasko še bolj kakor Mussolinijev, kar se gospodarstva tiče. V Franciji domnevajo, da je polom in padec Hitlerjevega režima neizogiben. Kljub gospodarskim neuspehom imajo naziji vse prebivalstvo Nemčije, ki šteje precej nad 60 milijonov du4, popolnoma v svojih pesteh. Pfed dvema tednoma je vlada proglasila poseben zakon, ki pod najstrožjimi kaznimi prepoveduje jamranje in "javkanje" proti razmeram, časopisje je pod popolno vladno cenzuro in kontrolo, ravno tako filmi in radio. Vsa prpagandiatična sredstva so tortij v rokah vlade in ljudstvo ne izve ničesar, kar nji ne ugaja. Ljudstvo trpi in molče preudarja, koliko časa bo mogoče vzdržati v takem nenaravnem stanju. Vlada ga "tolaži" ^ propagando proti Zidom in s sodnimi procesi proti marksistom, ki so "prodajali" Nemčijo in pobijali njene pa rio'e. Mnoge so že tirali pred sodišče za prestopke (napada ni h t-erjevce), ki so bili izvršeni leto ali dve leti prej predno ie po-;tal Hitler kancler "tretjega rajha". Smrtne obtodbe za pV;i-tiične prestopke so v Nemčiji običaj, časopisje je monotono in izgublja na debelo naročnike. Stotine listov je moralo lani ia letos prenehati, ker jim ni bilo mogoče zmagovati Izdatkov. Nemčija pod naziji je v panični gospodarski | krizi, ki vre zadušena kakor lava pod vulkanom. Mm Mini čuti to in se zanjo boji, četudi je bil on, ki je prekrižal H.tkr-jeve načrte v Avstriji. Propast fašizma v.Nemčiji bi Oil udarec za lasizem v Italiji. Ta strah je bil temeljni slosti, ker je za sprejela gospodarski program za rešitev farmarjev, ki bo ob enem pomagal tudi prebivalstvu v mestih. Teden po tej konferenci, namreč lfi. in 17. junija, pa s* t m ago socializma v tej deželi je vräila v Milwaukeeju kon sodelovanje farmarjev z indu- vencija wisconsinske social* «trialnim proletariatom potrebno. Wisconsinska socialistična stranka je bila prva, ki vrči med farmarji praktično vzgo-jcvalno, agitacijsko in organizacijsko delo. Sklicala je tudi konferenco farmarjev — prva te vrste v Wisconsinu, ki se je vršila 9. in 10. junija v Wau-sau, Wis. Udeležilo se je je več sto poljedelcev iz 40. okrajev (counties). Izrekla se je za socialistično stranko in stične stranke, ki je bila izmed vaeh državnih konvencij te stranke najboljše obiakana. O njenih glavnih oklepih in nominacijah bo pon:čilo v prihodnji številki Proletarca. Članstvo fasisticnc stranke Italijanska fašistična stranka ima 1,018;000 članov, in skupno z mladinskimi organizacijami 6,594,000 članov. > -i Vjf ' . W •PROL-ETAREG I shaja vsako sredo. Maj« Jugoslovanska D.Uv.k« TUkovaa Drajia. Ckicato, lil. i Glasilo JvioiIommIi« SoeialUliiaa Zvaaa. NAROČNINA v Zedinjsnih drisvsh ss celo Isto |3.00j ss pol lets 91.7»; ss četrt leta fl.OO. Inosemstvo: sa celo leto $8.60; sa pol lota $8.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa prioMlUv v številki tekočega tedna. '". PROLETAREC ™ Published every Wednesdsy by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. In«. Established 1906. _ — Editor......... .....................-Frank Zaita Bn^ir.ess Manager .. Charlss Pogorele« I BSCR1PTION RATES: United States One Year $:1.00; Six Months $1.75; Tfcrto Months $1.00.—Foreign Countries, One Year S3.50; Six Months «2.00. PROLETAREC 3639 W. 26th St.,' CHICAGO, ILL. Talephonaj Rockwall 2M4. Za lojalnost ustavi Poslanec E. A. Kenney je predlagal v kongresu resolucijo, ki zahteva, da učitelji in učiteljice v javnih šolah prisežejo zvestobo ustavi in se zavežejo, da se bodo ravnali po nji in jo pomagali uveljavljati. Navidezno je namen poslanca, ki je to re-solucijo predložil, patriotičen. A v resnici je reakcionaren. S takim zakonom se naj bi odstranilo iz šol vse tiste učitelje in učiteljice, ki so za odpravo kapitalistično uredbe. Kajti ko hitro bi se poznalo, da ta ali oni učitelj ali učiteljica deluje proti obstoječemu sistemu, bi bilo to že kršenje "ustave" in rzrok za odslovitev bi bil tu. To ni edini poskus, ki ima namen "izločiti adikalne elemente" iz javnih in drugih ¿lužb. Poslancu Kenneyu je ustava kapitalistični sistem, in kdor »e pregreii proti njemu, krši "ustavo". Druge ustave zagovorniki kapitalizma sploh ne poznajo. VIHAR POVZROČIL VELIKO ŽIVLJENJ Obsojanje, ki ne bo pomagalo Že pred krizo, in posebno še med krizo, so delodajalci uvedli običaj, ki zahteva odslav-ljanje in nenajemanje delaivcev po 45. letu starosti. * Nekaj časa so okrajne oblasti molče motrile to postopanje in javnost je mižala, kakor da sploh ni ničesar napačnega v »tvari. A po nekaj letih te prakse ao oblasti spoznale, da je treba odskovljene, zavržene delavce nekako preživljati, ali pa jih brutalno prepustiti shiranju vsled pomanjkanja. To ne ?gre, in radi tega imajo občine in okraji veliko večje izdatke, ker so odgovorne za prebivalstvo, katero je brez sredstev in za-r alužka. Večji izdatki pomenijo večje davke. Vu-soki davki pa so slaba reklama za "politične". Plačuje jih ljudstvo, kar socialisti neprestano povdarjajo, kajti kapitalisti ne plačajo iz svojega zaslužka in iiz svoje produktivne sile nobenega davka, ker ničesar ne zaslužijo in tudi ne producirajo ničesar, razen višajo davke in povzročajo pomanjkanje za ljudstvo. Cikaški mestni svet je nedavno sprejel resolucijo, v kateri obsoja "prakso" odsla>v-ljanja delavcev, katerih edina hiba je, da so prekoračili 45. leto. Resolucijo so naslonili čikačlvi in illinoiski trgovski in industrialni komori z apelom, da naj delodajalci a tako diskriminacijo prenehajo. Pa ne bo nič pomagalo. Eksperti v čnpanju delavskih moči v velikih tovarnah so že pred mnogimi leti pri p ročili kompanijam to, kar danes v splošnem upoštevajo in lizvajajo. Ve-ščaki so ugotovili, da strojna produkcija delavca veliko preje izčrpa kakor so &e izčrpali prej, ko je 'veljalo pravilo, da čim starejši je delavec, toliko boljše opravlja avoj posel. Danes je delavec le eno izmed koles v stroju in se mora premikati avtomatično. Nekdanja Ozvežbanost za ročno delo ni več potrebna, ampak samo brzina, ki jo ostara-nim, izgaranim delavcem primanjkuje. Mladih pa je v izobilju. A Ide rman A. G. Lindell je dejal industri-alcem: "Ako boste metali 45 let stare delavce na cesto tudi v bodoče, si boste naprtili zakonodajo, ki bo še bolj določevala, kaj amete početi v svojih podvzeijih in kaj ne. Gotov\> je, da bo nekdo za tako armado za-rvrženih delavcev moral skrbeti, in kdo ve, če ne bo prej ali slej sprejet zakon, ki bo naložil to odgovornost ba* tisti industriji, ki jih je pahnila na cesto." Resolucija čikaške mestne zbornic« je imela d::bcr namen. Obsodila je krivično iprakso delodajalcev in jih opozorila, da bo koncem konca škodovala njim samim. Ampak načelo profitarstva se ne ozira na človekoljubne apele. Zavrženi delavci dobe zaslišanje in pravico do dostojnega življenja šele kadar zavržejo sistem, ki jih je pahnil med staro šaro. V republikama Salvador in Honduraa je materialno škodo. Gornja alika j« iz $an Sal-silovit katastrofalen vikar ugonobil nad tri vadorja po nevihti. Mnogo vasi je popolno-tisoč človeških življenj in povzročil ogromno . ma unjčenih. VTISI Z DETROITSKE KONVENCIJE Kaj je socializem? Socializem ni stvar plakanja, jamranja In besedičenja, pač pa sistem ekonomije. — F. Montague. Zadnja konvencija 8ociali-strčne stranke je bila ena najvažnejših v njeni povojni zgodovini. Sprejela je mnogo resolucij. Med najvažnejšimi je nova načelna izjava, ki določa smernice stranki tflede taktike in proti vojnega stališča; sprejeta je bila resolucija o našem stališču glede strokovnih organizacij, dalje t)oj proti falizmu in druge. V stranki in na konvenciji so se izoblikovale v glavnem ¿v« struji: t. zv. zmerni elementi, ali kakor jih nekateri nazivajo "stara garda", in radikalno usmerjeni levičarji; poleg teh dveh je v stranki tudi ekstremen element, ki pa je imel na konvenciji malo pristašev. Najmočnejši so bili levičarji. Mnogi izmed njih so pristopili v stranko šele zadnja leta. Zeto navdušeni wcer, pa nestrpni. Vse jim gre prepočasi. Oni hočejo "sociaJ-ism in our tirne", kar že to pomeni, pa radikalne, revolucionarne akcije. To se je pokazalo zlasti v debatah o načelni izjavi in pa o stališču napram strokovnim organizacijam. V slednjem vprašanju so zastopali stališče obsojanja vodstva strokovnega gibanja, ker je reakcionarno in starokopitno. To je do gotove mere res, ali isto se lahko reče tudi o članstvu teh Piše Cha*. Pogorelec unij, kajti članstvo je prece; dober odsev mentaiitete vod stva samega. Napredno član stvo — napredno vodstvo, ii obratno, to smatram je prece dobro merilo v tom vprašanju Starejši sodrugi so zagovar jali stališče, da ni nalog: stranke diktirati taktiko atro kovnim organizacijam, pač pi jim nuditi bratsko pomoč iT sodelovanje, posebno v indu strialnih bojih. Razume se, di je sedanja forma strokovnil organizacij zastarela in da n« odgovarja potrebi časa, t odi z obsojanjem in blatenjem s< take spremembe ne bo do»e glo. če bi bila taka taktiki pravilna, potem ti morali bit uspehi v prošlosti vse druga ¿ni kot so bili. Tako taktik* je zastopala stara SLP, ki j« šla celo tako daleč, da je or ganizirala svojo Socialist Tra des and Labor Alliance prot AFL. Vse kar *o s tem dosegi je bilo povečanje prepada med strokovnim in politjČniir gibanjem delavstva. Tega raz dvojenja ni opaziti v noben drugi deželi na svetu. Tudi od komunistov bi se lahko precej naučili v tem oziru. Konserva tivna vodst.va ao komunist kritizirali d»o skrajnosti, usta novi 1 i so svoje unije in vodi H savke, a uspeha nimajo nikjer Naloga socialistov mora biti, da pristopijo v unije in v njih igitirajo fca socialistične ide-e, kakor tudi za spremembe trukture strokovnih organizacij iz zastarele forme eraft mionizma v industrijalno ob iko. To stališče so posebno za fovarjali sodrugi Krzycki, O leal in drugi. Resolucija je bi-a končno sprejeta z deloma premenjenim besedilom. — Priobčena je na prvi strani v ej številki.) Najbolj vroča debata je bi-a glede načelne izjave, katera določa masni upor prot 'ojni, generalni štrajk dela v tva in "profesionalnih sku >m" ter podobne rcivolucio-larno določoe. Teoretično s< .icer lepo glase, če pa vzame-no v obzir števHično mo< «tranke in idejna zaostalost mijskega delavstva, brez ka erega po mojem mnenju generalnega štrajka biti ne mo •e, ter tmdi dejstvo, da ji itranka skoraj brez časopisja d bi zahajalo v milijone izvo lih med delavstvo, p>tem o •tanejo vse take izjave le pra '.na iluzija. In končno, ali jt potrebno, da damo nasprotni 'tcu ves naš načrt lepo na krož niku, rekoč, Mtukaj smo in tc n to bomo naredili?" Doklei nismo zadosti jaki in dokla: ne dobimo res zaslomUo v ma ?ah delavstva, ne pomeni va« to drugega kot da dajemo na sprotniku poved, da nas zada = Z AGITACIJE V «IJVILVMH "Težko bo kaj uspeha e agitacijo za "Proletarca", so mi nekateri "jemali korajžo", ko sem dospel v soboto 9. junija v Cleveland. Sodrugi so takoj sklicali sestanek, da se dogovorimo glede mojega dela. A nihče ni bil optimističen. Razmere v Clevelandu se sicer od razmer v drugih indu-strialnih mestih ne razlikujejo dosti. V enem je bil (in je) odstotek brezposelnih malo večji kot v drugih, toda kriza je enaka v vseh. Nezaposlenost je povzročila našim rojakom v Clevelandu nič koliko škode in v mnogo družinah tudi bedo. Ko se je kolesje tukajšnjih obratov zasukalo malo hitreje, so znova najeti delavci uvideli, da so plače v primeri s cenami Äiv-Ijenskih potrebščin zelo nizke, naganjanje pri delu pa gre v ek stre me. Zato so se radevolje odz>vali apelom unije in se v nekaterih obratih zelo dobro organizirali. Stavk je bilo v Cleveland«, od kar imamo "new deal' precej, ki so se večinoma končale le z delnimi zmagami. V nedeljo 10. junija sem se udeležil piknika društva Naprej It. 5 "SNPJ. . Udeležba je bila obilna — nad 2,000 ljudi. Ob tej priliki je drirštvo razvilo svojo drugo zastavo, kateri sta kumovala Joseph žele in Mary Grame. Frank Novak v Milwaukeeju je mi- Poroca JOHN RAK slim lani enkrat pisal, da so časi, ko »o naša društva prirejala slavnosti razvijanja zastav in bander nvimili. V slučaju slavnosti Na prej a št. 5 ni bil v pravem. Sporedu je predsedoval Frank Somrak, ki je predsednik društva. Glavni govornik Math Petrovič h je govoril 'D» fraternalizmu z efektivno. V angleščini je govoril Otto Tekautz. Priporočal je čim tesnejše sodelovanje med slovensko in angleško po-slujočimi društvi, kar je jako umestno. Na kratko je pozdravil udeležence tudi gl. tajnik SNPJ Fred A. Vider, ki je govoril večer prej v bližnjem Girardu, in Vatro G rili, predsednik 3. 8. P. Z. Pole»? teh so imeli nagovore mnogi zastopniki društev, ki so ob enem poklanjali darila Napreju k njegovi novi zastavi. (Več podrobnosti o agitaciji in drugem navajam na angleški strani v tej številki.) Do konca prošlega tedna sva obiskavala naročnike največ z Antonom Jankovičem, ki je v tem poslu za razne liste že mnogo let. Na njegov predlog sva šla najprvo okrog tistih, ki 5*0 list precej časa prejemali in zaostali z naročnino. List jim je bil končno u-stavljen. Njihov dob? Prole-tarcu znaša okrog |400. Ampak ljudje jamrajo, da ni kje vzeti, da je toliko drigth po- treb in da bodo plačali enkrat pozneje Tonetu. Nekateri s< poravnali. "IFtroletarec" v Clevelandu nima toliko zaslombe, propor-čno računano, kakor na pr. \ Detroltu, kjer sem bil nedavno in dobil s sodelovanjem ao dru/ov precej naročnin, kakor so jih dobili spet sedaj, ki je bil tam Chas. Pogorelec Tukaj se izgovarjajo na domače liate, aLi pa na Prosveto češ, to nam zadostuje — aaj vsi enako pišejo! V Clevelandu je polje zr našo agitacijo veliko, če bi anju, vojni itd., kar bi pomenilo, da bo stranka na široko odpida vrata a-gentom provokatorjem in raznim prenapetežom. Posledica pa bi bila, da bi morala stranka svoje sile uporabljati za legalne obrambne procese, ki bi io končno gmotno izčrpali in uničili. Nasprotniki izjave, take kot je, so povdarjali, da bi bil njen sprejem samomor za stranko. Opozarjali so, da je protisindikaliatični zakon v veljavi še v večini držav. Tudi federalni takozvani protišpi-jonažni zakon je še v veljavi n kapitalistična vlada ga bo porabila pri prvi priliki. Na očitke strahopetstva so njeni protivniki poklicali v tpomin marsikaj, kar se je golilo v začetku in tekom zadnje vojne. Tudi pred zadnjo /ojno smo imeli take člane v ivojih vrstah, ki jim ni bilo nobeno stališče soc. stranke tadoflfti radikalno. Bili so prvi, ki so uskočili v sovražnikov Utbor in postali hujši janičarjl nroti bivšim sodrugom kot patriot je sami. Na izvajanje onih, ki so tr-UH, da delavstvo komaj čaka, la soc. stranka krene na "le-/o", so odgovarjali, da je že zadnjič imela radikalen prq-?ram. Norman Thomas, ki zagovarja radikalno načelno izjavo, je bil naš predsedniški kandidat; bili amo ie v tret-jem letu krize, pa so radikalne stranke vzlic temu prejele Homaj okreg milijon glasov, iočim sta jih kapitalistična kandidata prejola nad 25 milijonov, dasi nista imela nobenega načrta za omiljen je krize. Ljudstvo je glasovalo za-lju vseeno z ogromno večino n s tem proti svojim interesom, kar je slab dokaz radi-m govoril dalje, pa je pripovedoval brezpomembne stvarce o ženi, ki jo je vzraj-no imenoval grofico. Ali umaknil se je nekoliko dalje v prezidek, nedvomno iz strahu, da bi kdo opazil njegovo bledost in bolestno drhtenje, ki mu je kremiilo ustne. Nič več se nT mogel bojevati, se ni mogel vpričo naivno izražane radosti srečne dvojice smejati in se kazati drznega, pa je bil srečen, da mu je dal prihod kralja in kraljice ta hip nekoliko odmora. "Oj, tukaj sta »veličanstvi!" je vzkliknil in se obrnil k oknu. "Zdaj poglejte to stisko na ulica!" Resnično je prodiral skozi zaprta okna hrup množice od spodaj in ko je Pierre pogledal vun, je videl v odsevu električnih žarnic valovje človeških glav, ki je preplavljalo cesto, in vse se je pehalo okrog vozov. Večkrat je že srečal kralja na njegovih vsakdanjih izprehodih v vili Rorghese; prihajal je tja kakor skromen meščan brez telesne straže, brez eskorte, in le adjutant je sedel poleg njega na 'vozu. Včasi je bil sam in je le od lakaja v črni livreji spremljan ravnal svoj lahki faeton. Enkrat je vzel celo kra: ljico s sabo in enaka sta bila dobri zakonski dvojici, ki se vozi na izprehod. Po opravkih hiteča množica po ulicah, izprehajalci po vrtovih, ki so ju videli mimovozeča, »o ju pozdravljali le z ljubeznivimi kretnjami, ne da bi ju nadlegovali s klici, ljudje živahnejšega temperamenta so pa smehljaje pristopali bliže. Pierre s svojimi predstavami o kraljih, ki se dajo stražiti.in se vozijo z velikanskim vojaškim pompom, je bil čudno presenečen in gin jen od ljubeznive dobrodušnosti te kraljevske dvojice, ki se tako sigurno kreče sredi smehljajoče ljubezni svojega naroda. Zvedel je od mnogih strani tudi še za druge podrobnosti iz Kvirmala; pripovedovali so mu, kako dober in enostaven je kralj, kako želi miru, kako strastno ljubi lov, samoto in prostost, kako pogostoma sanja o svobodnem življenju — daleč proč od onega avtoritativnega vladarskega dela, za katero ni bil videti ustvarjen. Zlasti kraljico je vse oboževalo; bila je v svoji poštenosti tako naravna in čista, da edina ona ničesar ni vedela o rimskih škandalih; tudi zelo izobražena je bila, dobro je poznala vse literature, in se je Čutila zelo srečno v zavesti, da je inteligentna in da presega svojo okolico. Te zavesti ni tajila, ali kazala jo je brez napora in zelo ljubeznivo. Prada, ki je bil kakor Pierre pritisnil dbraz na šipo, je s kretnjo pokazal na množico. - ~"Zdaj, ko so videli kraljico, pojdejo lahko mirno spat. In tu m A|edc Vprašinja in razliko obrt, ali pa odpreti nove pra i munisti vprašali tiste, ki so de-l lovali v JRZ, za svet, hi jim. I lahko odgovorili, da parade v I Ameriki za osvoboditev naro I dov ali narodnostnih manjšin ' nič ne pomagajo. Nace Žlemberger na agitaciji V Honey Creoku, S*., »o M 4o§ojemu bliž-tajnik JSKJ Anton Zbašnik njemu izvoljen za predsednika repu- j Tq Zftdnje M je tudi meni blikanskega kluba. Gl. tajnik j tilo> Vsled mojih aktiv-KSKJ je aktiven politik, seve- nosti { zadnjih občinskih voda v protidelavski stranki, in ^ h M me denuncirali okraj- istotako mnogi drugi glavni odborniki. Nihče izmed onih, ki zagovarjajo "nepolitičnost", jim tega ne zameri. Hudi pa so, če je kak gl. odbornik ali sploh kdorkoli izmed naših rojakov aktiven v socialističnem gibanju. Komunisti o socialistični konveniciji Po mnenju komunistov so bili na prošli konvenciji socialistične stranke sami izdajalci "radničkih interesa", svoje ni pomožni akciji (Outdoor Relief), da naj mi ne dajo podpore. Izjavljam, da zanjo nisem nikoli niti vprašal, zato so tisti, ki so mi jo hoteli odtegniti, dosegli le blamažos mojega delovanja za pokret pa klju'b svojemu nerganju niso ustavili. Žalostno dejstvo pri tem je, da so se pustili vjeti nekateri člani kluba št. 180, ker so verjeli denuncijantom. Taka la- ♦ m hkovernost sodrugov škoduje gadno službovanje Wall Stree- koncrm konca samo delavske- John Metelko 0. D. Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Csnal 9694 1858 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Officc hour»: 9-12 A. M.i 1-0 and 6 8 P. M. Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office at 424-1 Oth St., Tel. Ontario 7213 Mon., Tue., Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only tu pa so zakrili z radikalnimi frazami! Da bi jih šment! Jej, kolikšna sreča! "Prvič v zgodovini imamo Slovenci... srečo in priložnost poslati v domovino, v lastno državo Jugoslavijo... "Miss Jugoslavijo". mu gibanju. Konstatiram ponovno, da nisem nikoli pri nobeni pomožni akciji ali reliefu prosil niti vprašal za podporo. Tisti pa, ki so verjeli in ponavljali pogreto govorico, naj si v bodoče iz te skušnje zapomnijjo, m . _ . . . ... i da je boljše vsako stvar pre- To nepopisno čast je dobila mWit| kakor pa ja poRrevati Miss Kuhar v nekem lanskem PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK PIIOSVETA Stan« sa celo leto $8.00, pol leta /3.00 kontestu. Ne pišem tega zaradi nje, ampak zato, da pomagam Tonetu Grdini razglašati na vse 'vetrove našo srečo, "šla boš kot zastopnica Slovencev, Hrvatov in Srbov, in povsod v naši krasni Jugosla-mu je, če slike ne ostanejo pri viji te bodo razumeli." Tako njemu, nego si najdejo stalen prostor v javnih galerijah in in razširjati, brez da se bi uve-rili o njeni resničnosti. V vsakem slučaju je previdnost zelo priporočljiva čednost. Frank Čandek. 99 Ali ste naročnino na Prole» tarca že poravnal? privatnih stanovanjih; le na ta način do>bi sredstva za nova ustvarjanja. Urednik Obzora — izgleda vsaj tako — ima o tem drugačne nazore. V svojem listu z dne 7. junija je oznanil, da pride v nedeljo 10. junija Pe-ru.';ek na razstavo in je pozival Slovence v Milvvaukeeju, da naj se je tudi oni udeleže tega dne in pridejo v Art Institute razveseliti Peruška v narodnih nošah. "Obiščimo razstavo v narodnih nošah! Pokažimo Ame-rikancem, da je Perušek naš človek in da smo ponosni nanj." Na srečo je nekdo to nesrečno potezo narodnih noš Ustanavljajte nova druttva. Deset članov(ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list i" za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. »os»se»» FEXCL'S se navdušuje Anton Grdina v mm^mm m m m V«Č ko dvokolonskem dopisu a BARETINCIC & SON * v A m. Domovini. Mislil sem, da je Tone Grdina ameriški državljan, pa sem se zrrtMil. Kajti če bi bil državljan, ne bi zapisal, da je Jugoslavija "naša lastna dr* žava". — J. P. Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ■ ■ ■ ■ ■ ■ RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawn d.Je Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 138^ FrUtna in okjsna domača jedila Cene smerne. Postreiba točna. I v času stavke v Totledu dejal, da so njegove simpatije na $ strani milice. Broun je "lijevi I socijalista", pravi "Radnik". jI Ne, pi, on je "freelancer". Bili m so časi, ko se je smatral za ve- jj liko bolj radikalnega kakor so ameriški komunisti. Nato se je proglasil za "samostojno i ■ Radnik se huduje. ■■■■^■t^ Radnik" se zelo huduje na • _ _ ..... .... n a Heywood Brouna, ker je bajelfi PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Nsll vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO 1727-1731 W. 21st STREET CHICAGO, ILL. Telefoni! CANAL 7172-7173 stranko enega Člana". Broun Kiwitt'«!;»»»!»':«:.,* ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ STALIŠČE SOC. STRANKE O DELOVANJU V UNIJAH (Nadaljevanje s 1. strani.) 4m aranžirajo »kupno kampanjo s unijami proti fašizmu in drugim represijam civilnih svobod če in ter aa pobijanje diskriminacij proti črncem v delavskem gibanju. "6. Delavski odsek eksekutive soc. stranke mora postati bolj efektiven. V s vrh o bolj učinkovitega delovanja v unijah in za izvajanje strankinih smernic, naj stimulira državne in okrajne organizacije k ustanovitvi delavskih odborov, predvr.em v industrijskih centrih, ki naj koordinirajo aktivnost članov v unijah. Kolikor doouščajo sredstvu, 1 uposli organizatorja in stvori take ustanove, ki so potrebne za efektivno izvajanje namenov te resolucije. Ustanovi naj tudi stalno agencijo sa kolektanje in distribucijo podpore stavkarj« m Resolucija torej določno naglasa, kaj so V unijah naloge socialistov in somišljenikov. 5 takimi kot so, ni nihče povsem zadovoljen, posebno ne s onimi, ki so v rokah reakcio-narjev in izpostavljene sa izrabljanje rake-tirjem. Ampak socialistična stranka smatra, da so unije v svoji obliki in psihologiji nezadovoljive zato, ker manjka v njih socialističnega duha in idealizma. Edino socialisti bodo ? stanju zanesti vanje psihologijo načel- nosti proti tendencam golega materialisma, kateri ne vodi drugam kot v demoralizacijo in korupcijo. .. Konvencija naie stranke v Detroitu je razpravljala in sklepala o unijah ne kakor da so nekaj seKo oddaljenega od nas, ampak s stališča, da so unije In socialistično delo v njih najvažnejša stvar v sedanjem času. Letos In lani ni bilo stavke, v kateri ne bi sodelovali socialisti, ne samo kot posamezniki, ampak s organizirano akcijo. Je pa ie tisoče članov socialističr.e stranke, ki so v kampanji za moralno dvignjen je delavskih unij več aH manj brezbrižni. To je napačno in kvarno delavski stvari. Ako se ne bomo ¿urili, nas bo kapitalizem prehitel in naprtil fašizem na pleča. Mnogi delavci mislijo, da se v tej defteli to ne bi moglo zgoditi. Tudi v Nemčiji so se tolažiti s tem, pa so se ukanili. Slovenskih in drugih jugoslovanskih delavcev je tisoče v unijah. V njih lahko v smislu tu navedene resolucije veliko store, kar bo koristilo unijam in socialističnemu gibanju. Čas cincanja in mlečnosti je minil. Zdaj se gre le zato. kdo se obdrži in kdo naj pride na vrh. V tej tekmi spada zmaga po vsej pravici delavstvu. Doseglo je bo, če se fcanjo organizira in oripravi. ANTON GARDEN: Socialistična stranka načelna in n|ena izjava V prihodnjih tednih bo v strankinih klubih, p>oeebno med ameriškimi sodrugi, živahna agitacija, za in proti novi strankini načelni izjavi, ki pride na splošno glasovanje. Namen teh vrstic ni agitacija za ali proti, le nekaj misli, tikajočih se stranke a-meriškega radikalnega gibanja, želim izraziti. Amerika je v marsičem čudovita dežela; najbolj menda pa v tem, da je brez močnega delavskega in radikalnega gibanja. Radikalni element v Ameriki sicer ni nepoznan, je pa silno kaotičen in v marsičem sliči "robustnim" indivi-dualistom na drugem koncu. Vsled tega ni čudno, če je "leadrov" na preostajanje in vsak pa obdan z malo skupino privržencev. Posledica tega je kaleidoskopična slika stranic, ki vse skupaj štejejo komaj za ne preveč jatoo organizacijo — če bi jih bilo mogoče skupaj spraviti. Povojna doba se lahko imenuje doba Velike konfuzije med ameriškim radikalnim elementom. Socialistična stranka, ki je pred vojno med delavstvom in farmarji dobivala trdna tla ter postajala tudi politična sila, je v povojni dobi skoraj popolnoma razpadla. Ostalo je le ogrodje in pa tradicija velikega Debsovega gibanja, ki je vstalo in umrlo z njim vred. Vojne furije, ruska revolucija, razkol v stranki, "pros-periteta" z vso kričavo kampanjo o splošnem blagostanju, 'Visofcih" plačah in prilikah za borzno igranje — vse to je izpodbrlo tla ameriškemu ra-dikalizmu, ki se je pred vojno stekal in koncentriral z navidezno stabilizacijo v socialistični stranki. Z razkosanjem stranke in nastalim bojem med socialisti in komunisti je ameriški radi-kalizem (razredno zavedni e-lementi vseh baž) zagazil v puščavo, v kateri se še danes v precejšnji meri nahaja. Ni je dobe v zgodovini Ameriškega delavskega gibanja, v kateri so radikalni elementi igrali bolj jalova vloge ko »v povojni. "Praktičen" element je postal ciničen in šel v dobri meri na lov za materialno osebno srečo. Nekatere je privabila borza, druge zemljiška špekulacija. Na radikalizem in so cializem so pozabili. V "no vem" kapitalizmu so se počutili dobro — do gospodarskega kraha. Romantični elementi lepo število iskrenih radikal-cev in pa pustolovci tanke vesti in brezobzimojti so dobili streho v komunistični stranki kjer so kmalu pričeli izključa-vati drug drugega. V "manev-risanju" so postali eksperti — edino poglavje, ki so ga iztrgali iz knjige "leninizma". Pobvarjanje in laž v boju pro ti "social-fašistom" je postal čredo in glavno orožje, t katerim so v dobri meri tudi uspeli. Uspeli so obojestransko, najbolj pa v lastnem dis-kreditiranju. V socialistični stranki so o-stali le najbolj lojalni elementi, deloma vsled bogata strankine tradicije in deloma v u panju, da se gibanje zopet obnovi. Ker do tega ni hotelo priti, ker stranka ni brla privlačna za agresivne elemente, se je v njene vrste bolj in bolj pričel usedati "defitizem" ali poraženost. Vdajajoč se "objektivnim" razmeram, je stranka bolj in bolj okostenevala in pogrezala na desnico. V tem okostenevanju, vsled komunističnih .aigrestvnih napadov in pa vsled "objektivnih" razmer — namišljene in resnične prosperitete — so mnogi vplivnejši sodrugi izgubili vso revolucionarno perspektivo. Za skrahiranje socialističnega gibanja v Ameriki je zmotno iskati krivcev le med komunisti, velike zasluge kot jih imajo. Niti niso odgovorne "objektivne" razmere. Večja kri v mnogih unijah, ni Hillquitova skupina imela niti besede. Molčala je napram tistim ¿lanom, ki so se s svojo aktivnostjo v unijah kompromitirali in često postali le osebni koristolovci. Na Rusijo je rledala s sovražnega stališča. Vsled tega dekadenčnega toka je stranka pri iskrenih radikalnih elementih izgublja-a na ugledu in ga v mnogih dučajfh popolnoma izgubila. Fiasko s poskusom za ustanovitev bona fide delavske stranke v LaFollettovi kampanji leta 1924 je bil twv uda-ec, posebno za Člane. Ta u-larec bi bila prebolela le, Če )i bila šla stranka naprej in s istim elementom, ki je bil pripravljen sodelovati v novi stranki, ustanovila novo gibanje. Zgubiti itak ni imela do-tti. Ampak tradicija in negotovost sta bili močnejši kakor pa volja za novo orientacijo. V naslednjih letih se je itranka še bolj «zredéila po številu in še bolj pa po vplivu. Moralno jo je pričel dvigati Sele Norman Thomas pred nekaj leti, ko je odprto pričel k|ntizirati hilkjuitovce — sedaj "stara garda" radi njih stališča napram Rusiji in unij-ske taktike. Po dolgih letih je bil to prvi žarek v stranki. Temu žarku je Thomas pretehtano prilival in dajal upanja razkropljenim disidentom v stranki. Posledica tega je *bila, da se je ta element strnil v krožek "miHtantoov", ki je gledal simpatično na Rusijo in smatral strankino taktiko napram strokovnim organizacijam zmotno. Na milwauški konvenciji leta 1932 je bil ta element že toliko številen in pogumen, da je nastopil odprto proti strankinemu vodstvu, v glavnem proti hillquitovcem. S to opozicijo, ki jo je pričel Thomas par let prej in pritegnil v organizacijo nekaj novega elementa — prvič v povojni dobi — je stranka »opet pričela rasti, ne sicetr naglo, vendar pa je bil tok zaobrnjen. Do vidnejšega razmaha je prišk) šele po milwauški konvenciji, ki je dala stranki novega življenja deloma «vsled révolté proti hillquitovcem in deloma vsled predsedniške kampanje ter lastnega diskreditiranja komunistov. Poleg "militantov" so se zadnje Čase pojavili v stranki tudi "levičarji". Preè detroit-sko konvencijo so izdali prodam (izdali so svojega tudi "militanti" in "stara garda"), ki je revolucionaren dokument. Njegovo jedro je, da delavstvo ne bo premagalo kapitalizma s parlamentarno akcijo, pač pa se mora pripraviti na diktatulro proietarijata. "Stara garda" to načelo odločno zavrača. "Militanti", s katerimi se deloma strinja tudi Thomas in deloma tudi z "levičarji stoje v sredi med tema dvema ekstremoma. Njih stališče jo potreba po "radikaliziranju" delavskih mas, predvsem unij, ter "akcija". Zgraditev borbenih delavskih organizacij ter mase prežeti z upornim duhom — to je sedaj važnejše vprašanje za ameriške socialiste kakor pa parlamentarizem ali diktatura, argumentirajo "militanti" ali "aktivisti". Delavstvo ima itak revolucionarno pravico, da dobi vlado tudi z revolucijo, če politična akcija propade. Sploh bo taktiko narekovala buržvazija sama, v slučaju potrebe tudi delavsko diktaturo. V»1 ti pojmi in Rtrui«« UČHe skupaj na zadnji konvenciji. PredominiraJl so "militanti", ki so dobili kontrolo v eksekutivl. Oporo so imeli tudi pri "ievičarjih". Sprejete resolucije pa bo kompromis med nazori vseh treh skupin, kar je pač logično, ker jih ne Kočijo ravne črte. Tudi načelna izjava je kompromis med "militanti" in '•levičarji". Dokument sam na sebi zavzema strogo antivojno stališče in se tudi ne izogiba vprašanju diktature ter demokracije. Glede prve se od slovite sentlouiske resolucije, s katero se je stranka leta 1917 postavila proti 'vojni, loči v glavnem v tem, ko pravi, da je naloga delavstva, da v slučaju novega klanja zaobrne vojno proti kapitalizmu, ga premaga ter mu iztrga vlado iz rok. Proti fašistični diktaturi pa načelna izjava pozitira delavsko diktaturo kakor tudi polastitev vlade v slučaju popolnega skrahiranja kapitalizma ter konsekventnega kaosa. To je ves "boljševizem" načelne izjave. V očiigled političnega razvoja in do&odkov v povojnih letih v Evropi, kjer je fašizem uniči) velik del delavskega gibanja, rez moči. Zahtevali so boj soper diktaturo. Toda s kakšnimi sredstvi in ia kakšen način naj bi se ta boj bojeval, ko zakonitih sred itev ni bilo več na razpolago? Kakor delatvci vsega sveta so tudi austrijski delavci čutiti, da je sramotno, da sta v NAD $20,« 11:111:1:1 JE TREBA POVRNITI Nemčiji mogočna sochlna demokracija in velika komuni-stična stranka brez bojev podlegli fašizmu. Na lastnem telesu so občutili, kako zelo je ta poraz nemškega delavskega, razreda, ki se je i&vršil brez boja, ohrabril reakcijo v drugih deželah. Prisegli so: "Pri nas se ne sme tako zg©. diti, kakor se je zgodilo Nemčiji." In čutili so: "Svoboda je izgubljena, če ni mož, ki bi bili pripravljeni boriti se zanjo in dati zanjo tudi življenje." Mislili so si: "Tolpa nasilnih mož, ki stoji za njimi samo peščica naroda, se bori proti socialni demokraciji in proti nacionalnim socialistom obenem, to se pravi: proti naj-nanj sedemdesetim odstotkom :elotnega ljudstva. Prelomila je ustavo, ki je nanjo prisegla, reak dan tepta praivice, ki jih ismči ustava ljudstvu in posa-nežnemu državljanu. Kot državljani imamo zato ipravico, ia spodimo to tolpo kršiteljev istave in da z bojem izsilimo >bnovo demokratične ustave." /edno večje množice delavstva so zahtevale revolucijo ?roti diktaturi. Stranka se je dobro zave-lala nevarnosti, ki izvirajo iz -evolucionarnega upora. Veleli smo, kako težko bi se posrečila splošna stavka v dobi, 'co je bila več kakor tretjina ielavcev brezposelna, v času, '0ju prekašal s strašno, mo-ierno vojno tehniko. Zato smo storili vse, kar se je le dalo, ia bi se ognili takemu nasilnemu boju. (Dalje prihodnjič.) Setev v Sovjetski uniji V Sovjetski uniji je bilo do 5. junija posejanih z žitom 228,328,000 akrov zemlje ali blizu 20,000 akrov več ko leto poprej. PREDNO NAROČITE KURIVO SE POUČITE O DEJSTVIH CENENE PLINSKE KURJAVE J l IIHnoit Bell kompanija, ki pripada telefonskemu trvet«, bo morale vrniti klljentom ¿ikaikeVa okraja $20,700.000, ki to jih ji plavali prove* od oktobra 1S23 naprej. Tolefeneka druiba jo namreč takrat podraiila telefon rtom tistim odjomaleom, ki v telefonski aparat sa vsak svoj klic sproti plač«jejo v ffotovini. Interesenti, ki so vfOVarjaM, so se pritollli illinoiski komercijelni komisiji in nato do riijik instanc skoai do erKornoga sodiiia Zod. drftav. katero jo končno odločilo v prilof od jemalce t telefonskih naprav in nkasalo kompaniji, da jim mora povrniti omenjeno provot aaračunano Vsoto. Na sliki so klorklnjo v posebnem oddelku Western Electric kom peni jo v Ckicafn.ki i« telefonskih iskaanic in rekordov protlih lot reč n ne jo, koliko kompanija dolgnjo vsakemu priaadotemu poeamoeniku. V dokaz, da lahko zdaj vsaka hiša zmore plinsko kurjavo, jo bomo instalirali na naše stroške in odstranili na naše stroške, če vam ne bo ugajala J^flODRO je, «ko gUnlamo v bodočnost, w pripravimo za iLmo, toda Ivodite «ifru mi, da podvzflimete pravi korak. Pralno naročite kurivo, ne vam bo izplačalo, da te-meljito preiččet« mo£no*ti avtomatične plinske kurjave v avojeen domu. Cena plinu 7* kurjavo je zdaj polovica tiste, ki je bila tekom 1930-31 kurilne sezone. In, kar je najbolje, plinsko kurjavo lahko pnefzkusifck v svojem domu, ne da bi investirali e^i Aent 7.a opremo. Da doka*fM$n, da lahko zmore zdaj vsak dom kupja^o s plinom. *n -boh»o instalirali v v «Si «edanji peči na naše stroAke. Lahko ga preizkušate en meneč, dva meseca, eno leto. Ako boste tekom prvejra leta npo-«nali, da vam plinska kurjava ne ugaja, jo bomo odstranili na naAe stroAke in postavili nsizaj vašo prejAnjo kurilno opie-ttvo v dnVr red. Med tem, ko boste preizkušali plinsko kurjavo, boste plačali samo $3 na me ser za najem opreme v povprečnem domu, za devet kurilnih mesec«v. Ko se odločite, da boste oHdriaJi plinsko kurjavo, se vam ho najemnina, ki Me jo plačali, od računala od nakupne cene opreme. Najemnina je vključena z raču-nohv za plin, ki *ft rabite. Glede plinske kurjave v vašem domu «no vam z informacijami mdevolj« na raaeo-PoMKite svoj najbližji plh*ki urad . danes. STARTLING TRIAI OFFER! V preizkušnji kurjave ne investirate ničesar PKnska kurjava se moro instalirati, ne da bi Investirali en cent sa opremo. . . Da dokeiomo. da vsak dom adaj «more kurjavo s plinom, jo bomo instalirali Sa svojo stroike — odstranili jo na rro-je stroČke, ako vam ne bo ugajala. Sprejmite to iarodno ponudbo. Telefonirajte svojemu najbliiaje-mu plinskemu uradu DANES. GAS HEATING DIVISION THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY Ta ne»u4fcu relie OAS AND BUK-nuC COMI'ANY fundamentalnih spremembah civilizacije Predaval IVAN MOLEK v klubu It. 1 JSZ dne 25. maja 1934 NOV PROBLEM ZA NRA IN ZA - PRIZADETE (Nadaljevanje.) Socialisti lahko imamo eno tolaibo, katere ne morejo imeti pristaši "krepkega indi-vijaalimia". Kolektivizem novi družbi je «fizorUen, pa naj se politfcna in ekonomika reakcija še tako upira in uprizarja fto Uk ten-r nad kolektivistj v taj prehodni dobi. Natura višjega induatrlallzma nas i le nania v sebi biitvo socialnega lastništva, kon-trole in načrtne ekonomije. Prvič bo aparat industrijske produkcije tako ogromen in me:l seboj tako tesno povezan, da bi bilo juako privatno obratovanja tega aparata nemogoče ; drugič pa bo obilje produktov tako valik >, da ne bo imelp nobene trgovske vrednosti za posameznika. Privatno osvajanje in izkoriščanje materialnega bogastva izvira iz dejstva, ker je to bogastvo redko, tako redko, da ne more zadostiti vseh ljudi. čim manj je kakih potrebščin, tem v>*jo ceno (vrednost) imajo in tem bolj besni tekma za te potrebščine, prave in aamišljene. Agrarna civilizacija je bila že od začetka i svojim primitivnim in bolečim pridobivanjem glavnih potrebščin popolnoma prilagodljiva ustanovam privatne lastnine in denarne igre z vso ostalo parafernalijo svojih tipičnih pritiklin. Vse življenje posameznika in narodov v tej civilizaciji je bila divja igra — igra človeka s sovražno prirodo in igra med razredi ljudi, ki so med seboj tekmovali in tlačili drug drugega. Ker imamo še danes produkcijo sirovin po metodah agrarne civilizacije, je ta divja Igra še ivedno med nami. Vzrok je jasen. Pridobivanje živeža in drugih absolutno potrebnih sirovin je še vedno naporno in omejena na kmetski sloj — ambicija ogromne »ečine ljudi \pa je, da pride do teh potrebščin s čim manjšim naporom, brea težkega dala. To je osnovni vzrok, da so skozi vso dobo agrarne civilizacije odrivali primitivno produkcijo sirovin na najslabejtši sloj ljudi, na sloj, ki je bil brez moči, na sužnje, fevdne tlačane, danes pa odrivajo na ljudi, ki jih smatrajo za najbolj zabite, na farmarje in delavce, ki so bistveno še vedno tlačani. Industrijska civilizacija, ki bo z mašinsko produkcijo živil in vseh drugih sirovin ustvarila ogromno zalogo potrebščin, bo naravno odpravila omenjeno divjo igro, ker ne bo več imela smisla. Agrana civilizacija je dala idealno podlago za privatno last zemlje, za privatno izkoriščanje in za denarno igro; to je temelj, na katerem sloni privatno izkoriščanje v vseh preteklih dobah in v skladju s tem izkoriščanjem se je razvilo pravo, dr-žavništvo, kultura, morala in vera; vse to je povezano med seboj. Ker ie nemogoše ustaviti razvoj industrijske civilizacije, je prav tako nemogoče preprečiti kolektivizma. Stroji so tu in ostanejo. To se pravi: prihajali bodo vedno boljši stroji in vedno večji procesi maiinsko produkcije. Vsega tega ni mogoče ustaviti. Človeštvo ne pojde nazaj v dobo živinske trans-portacije in ročnih obrti. Seveda, dokler ne pridejo najvažnejši ki* mijski procesi izdelovanja živil, proce* umetnih kovin in pridobivanja direktne gonilne sile, morajo čakati glavni členi razvoja industrijske civilizacije in toliko časa bo med nami strašila agrarna civilizacija z vs>-mi svojimi barbarskimi izrastki. Toliko čai% bo človek odvisen za svoj živež od zemlji in vremena — in toliko časa bo tudi vsak pc-skus kolektivizacije riskantna igra. Rusija se muči s kolektiviziranim življenjem iže sedemnajst let in jaz se čudim, d i njeni znanstveniki še niso prišli na sled pro cesu, ki bi začel, vsaj začel največjo revolu cijo, na katero čaka izmučeno človeštivo. Sploh ni znano, če iščejo ta proces. Bas so- vjetska znanost je v vsej povojni dobi — kolikor je meni znano — najmanj pokazala, naimanj ustvarila novega, kar bi se dalo praki -čno porasti. Delo industrializacije agrarno Husij* je v glavnem odvisno od tujemu kapitala in od tujih strokovnjakov, ki pomagajo pri tem delu ne iz ljubezni do Sovjetske unije, temveč zato, da čim več zaslutijo in se okoristijo. Kaj hočem s tem povedati? Ali naj ta teorija pomeni, da je socialistična politika brez pomena in vse nate delo brez koristi, če spoznamo, tla ni ttpttnja na fundamen-talnc spremembe s samo politično akcijo? Ali naj pomeni, da je najbolje za socialiste in vse ostale levičarske revolucionarje, če prenehajo z vso svojo propagando in svojim bojem in prekrižanih rok čakajo na kemike, fizike, elektrotehnike in druge znanstvenike, da nam prinesejo novo civilizacijo in novo, kolektivno družbo? Prav nič ne pomeni tega! — Revolucionarni delavci ne smejo zaradi tega niti eden dan, niti za las prenehati s svojo- propagando. Vsa propaganda na političnem, ekonomskem in kulturnem polju se mora nadaljevati s polno parp. Propaganda revolucionarne levice, predvsem pa socialistična izobraževalna propaganda je potrebna za vzbujanje zavednosti, za delavsko izobrazbo, da bodo delavci razumeli pravi smisel svojega življenja in Česa jim je prav za prav treba. Ogromna večina delavcev ne ve tega — in baš ta ignorantna večina je največja cokla delavskemu gibanju. > Vzbujena in agresivna manjšina je že od nekdaj gonilna sila napredka. Baš taka »gresivna, čeprav od oblasti zaničevana, preklinjana in preganjana manjšina je zo-rala ledino znanosti in postavila temelj današnji industrijski revoluciji, ki je obenem temelj bodoče industrijske civilizacije. Na svetu kar mrgoli krnic in oviranj napredka, zlasti v tej strašno konfuzni do>bi, in te krivice in ovire, navidez malenkostne, je treba neprenehoma pobijati. Zato je potrebna socialistično-delavska propaganda it izobrazba. Reakcija vseh plati v tem mo mentu napenja vse svoje sile, da porine svet nazaj. To ji sicer ne bo uspelo, kajti — kakor sem prej omenil — svet ne pojde nazaj v dobo živinske transportacije in ročnih obrti, vendar se lahko zgodi, da reakcija naredi zastoj »v razvoju znanosti. Ne smemo pozabiti, da je razvoj stal celih tisoč let po razpadu stare rimske države, ko je bila kateti-ška cerkev na višku svoje moči. To je pa treba preprečiti za vsako ceno — in zafo je potrebna radikalna delavska propagand.i Teorija, katero sem vam prej orisal — ii katera se ^ jedru glasi, da je stoodstotno uspešna kolektivizme» ja vse produkci;* nemogoča brez stoodstotne mehanizacije pridobivanja temeljnih sirovin, is česar sledi, da je tehnična veda ključ do fundamentalnih sprememb civilizacije — ta teorija bi pomenila le to, da se ne smemo preveč zanašati na masno politično in socialno revolucijo, da ne smemo zidati vsega na tako revolucijo. Politična in socialna revolucija, pa na, pride mirno z volitvami ali s civilno vojno — to ne dela nobene razlike — lahko radikalno spremeni vsak režim v štiriindvajsetih urah; lahko spremeni ustavo in vse zakone v državi in l^ko proklamlra najširšo politično, ekonomsko in socialno svobodo za de-4 lavce, ki je sploh mogoča. (Dalje priholnjič.) Kaj se je zgodilo s tistimi filozofi, ki so pravili, da v tej deželi ne bo prevrata »v socializem, ker se ljudem predobro #odi? Glaa iz So. Chicaga So. Chicago, III. — Slovenska naselbina v So. Chicagui je podobna polarnim krajem zemeljske oble. Ne trdim, da je slovenska naselbina v So. Chi-cagu izmed drugih aličnih naselbin našega naroda najbolj mrtva, niti se ne moremo ponašati, da je napredna in živa. Mogoče je temu nezanimanju krivo precej to, da v napredne liste prav malo ali celo nič ne dopisujemo. Tu se dogaja mnogo zanimivega, kar pa vslei neporočanja ostane javnosti prikrito. Kar r.e tiče delavskega 'gibanja, jo med tukajšnjimi Slovenci na mrtvi točki. Opazujoč Hrvate in Srbe, katerih je veliko tukaj, bi člcvek mislil, da je med njimi v tem oziru veliko boljše, če pa njih delo in probleme motrimo od blizu, vidimo, da so približno na istem mestu kakor mi. Glavna pokornost tukajšnje-fi ljudstva vseh narodnosti je Ma obrnjena v napovedano »tavko jeklarskih delavcev, ki P* je bila na konvenciji unije dne 16. junija v Pittsburghu odložena za nedoločen čas, če zdaj sploh pride do nje. K> sem imela priliko poslušati možakarje govoriti o preteči stavki, ki bi jo delavci pod vzeli v boju za izboljšanje svojih razmer v jeklarski industriji, je bilo med nekaterimi opaziti nekako boječnost in neodločnost. Na misel so mi prišli otroci v starem kraju, ki so se enako boječo pripravljali na prvo izpoved. Čemu se bati borbe za pošteno stvar? Čemu strah pred gospodom, kadar vprašate za večji kos kruha, do katerega ste upravičeni? Iz zanesljivega vira sem zvedela, da so odborniki slovenske cerkve in nekateri njihovi pajdaši tudi govorili o stavki in se sporazumeli, da če pride do nje, da se ji ne pridružijo. Namreč, ako se bi pričela koncem prošlega tedna, kakor je unija prvotno določila. če je to res, niso sebi ne narodu storili nobene časti. Vtisnili bi si pečat sramote, kakršen nikdar ne izginj. Delavci in delavske žene — iz časopisja ste lahko razvi-dele, da fc kempanije boje pošteno unije, ker vedo, da se bi borila delavstvo. Jeklar ski baroni ihočejo take unije, ki bi škodovala njihovim pro-fitom in omejevala izkoriščanje delavccv. In ker je kmnpa nija ne mam, naj vam bo to • doka;:, da je vam koristna. O-klenitc se je in delajte zanjo. In v slučaju, J a pride t|o stavke, držite .«kupaj v boju vsi kakor eden. — Franccs Mut> Izlet kluba it. 49 ColH*wood, O. — Klub št 49 JSZ priredi v nedeljo 24 junija izlet na Tanckovo far mo v WiHoughby. Vabljeni na pose t so člani kluba in naše občinstvo. Peljite so približno eno miljo čez most v YVilloughby, potem obrnite na levo in vozite spet eno miljo. Kako voziti naprej, vam povedi» napisi ob cesti. Sicer pa je ta pikniški prostor prav lahko najti. Pridite, da se zabavate z nami vred. Vsi ste dobro došli. Anton Skapin, tajnik kluba. Nedavno se je neki ubožni zakonski dvojici v Kanadi rodilo pet otrok hkrati. "Zdaj petoreki, prej dvakrat dvojčki/1 ja pojamral oče. Vprašali so «a, če je ponosen nas«. "Taki moški, kakor sem jaz, bi moral« biti v j*ci," je poparjeno odvrnil. Postal ja boljša volje šele, ko so ga "promoterji" aačeli nagovarjati, da naj da svoje petorčke na ogled publiki r cika ¿ki svetovni razstavi. Ker so mu obljubili precejšnjo vsoto denarja, je pristal v ponudbo, toda račune je prekrižal zdravnik, ki je dejal, da so drobni malčki prjenežni za razstavo in na bi prenesli vožnje. Na tej sliki ja istotako velika družina Larry Wycoffa v Sac City, la., ki se je nedavno pomnožila s četvorčki, da ima zdaj devet otrok. Na sliki na vrhu so novorojenčki in mati, spodaj pa oče z ostalo deco. Piknik "Slavije" Ch'cago, III. -^"V nedelj« U. juniia se ka vršil pri Ku- ;lu v Willow Sprlngsu piknik lruštva "Slavija" 1 SNI\|. Vstopnice so po Navodl-a, kako se pripeljati tja z avtobusi so v sredini "Prosveti". Liatnica uredništva Nekaj doplso*, katere smo prejeli v pondeljek, je bilo odloženih za objavo v prihod-iji številki, ker v tej ni bilo več prostora. Solidarnost v Mehiki V Mehiki je nedattto «a-rtavkalo 3,000 delavcev ameriške Eagle Oil kompartije. Ker je bila družba arogantna, je mehiška delavska federacija zapretila z generalno štav-ko. Predsednik republike Rodríguez se je nato ponudil za posredovalca. Odobrile sta ga obe sporni stranki. Obnovite naročnino Kadar vam naročnina poteče, storite Proletareu veliko uslugo, ako jo poravnate brez opozorila. Nekaj misli k bodočemu rednemu zboru J. S. Z. Bridgeport, O. — Prihodnji ali deseti redni zbor JSZ in Prosvetne matice bo torej v Clevelandu prve tri dni septembra. Ta zbor bo velikega pomena za delavsko gibanje ned ameriškimi Jugoslovani. Vršil se bo v času. v katerem to važni svetovni dotfodki in pojavi že nekaj vsakdanjega. *mo namreč v prehodni dobi, / dobi, v kateri se človeška iruž-ba presnavlja za novo u-*edbo. Deseti redni zbor JSZ bo /ažen tudi s stališča naših ož-;ih problemov. Mi, kar nas je orise Ijencev, se staramo. Za vami pa je mladina, ki je še >rez smernic in politično ne-/sgojena in neorientirana. Kačo jo pridobiti za socialistične >rmcipe? To je važno v p r:\sa-\je, ki mu bo moral bodoči ;bor posvetiti več pažnje ka-:or jo je prejšnji »bor spomla-li 1932 v Mihvaukeeju. Na primer v sloveiuki ameriški metropoli, kjer šteje na-ia tu vzgojena mladina že ti-orok, da delo za socializem ned našo mladino ni nenače-o. Bo «a pa treba veliko bolj azširiti in prirejati tudi socialistične shode za našo mlaj-io generacijo. Nič manj važno vprašanje, »d pride pred zbor, je naše iasopisje. "Proletareu" bi mo*-•a|i člani JSZ in vri napredni lelavci dati več opore in ča*a '.a agitacijo. Sloven-kih Jistqv e v tej deželi precej. Vsi se vtejejo za delavske. Tod* rasen Proletarča, Prosvete, iu ;adnj« čase Enakopravnosti, o vsi drugi delavcem le h|lni-o tur jih hinavsko odvračajo d prave delavske zavednosti, ^ato ni čudno, da delavska X\l: tako počasi napreduje. Ampak tudi tukaj se svita. fte Milo v KSKJ «e budi med članstvom duh uporništva, kar pričajo dopisi v njenem glasilu. Frančiškanski fathri in fratri bodo imeli veliko truda, če bodo hoteli obdržati verno maso v nevednosti. Socialisti se moramo boljše organizirati za splošno agita-c i jo, da bomo lahko dosegli vse delavce — tudi tiste, s ka- terimi nismo imeli dozdaj nikakršnih stikov. V metropoli, kakor včasi o-značujemo slovenski Clevo-land, vlada L. Pire s svojimi pristaši demokrati in s pomočjo svojega dnevnika. In medtem ko je bilo v Pirčevem taboru življenje in odločnost v pridobivanju pristašev, je bilo pri nas vse nekam hladno in brez nade. * To stanje lahko preneha, če se napredni delavci hočejo cr-ganizirati za resno delo. Rojakom lahko dopovedo, da jih demokrati ne bodo potegnili iz kr ze. Mali sk>vertski trgovci so večinoma obubožani. Povejmo jim, da se jim .godi slabo, ker se delavcem godi slabo, zato naj raj>e drže z delavci in spadajo v delavsko gibanje, kakor pa da bi štafa-žili kapitalističnim politikom. Važno vprašanje za naše klube je, koga bodo poslali na zbor. Iz izkušenj iz prejšnjih zborov vem, da so bili nekateri zelo površni pri izbiranju zastopnikov za naš delavski kongres. Ker to socialističnem delu niso bili poučeni, in ker vsled svoje neaktivnosti niso imeli nikakih izkušenj, so bili na zboru le za število. Naj so bili vtisi še tako dobri, jih niso mogli prenesti na khib in naselbino, v katero so se vrnili, ker jim je ne^ostajalo potrebne sposobnosti za razumeva- * •> \ ^^oietarcu seni čital apele, du naj vsak klub pošlje svojega » "topnika. Pridružujem se tam ti 'licu in na članstvo se zanaša i. da bo izvolilo izm< vi sebe za delegate take, ki Kdo na te..1 br^dno važnem zboru kos veli .lini nalogam. Zelo priporočljivo je, da tudi društva P ^»v^tne matice pošljejo deloguto. Posebno to lahko afcsfa tista društva, ki so v bližini sedeta 'J >ra. Delegati, ki p: \njajo na delavske zbore, nimajo s sklepanjem o dnevnicah nikal;lh preglavic. Nekateri V}\vU .-o jim v stanju stroške povrniti, nekateri tudi ne. Toila v tej dobi, ko jih je toliko brez aa-alužka, jih je malo, ki bi mogli žrtvovati svoja sredstva, zato, ker jih nimajo. Klubi naj s tem radunajo ter si pridobe par dolarjev v pomoč delegatu, bodisi s prireditvijo piknika ali na kak drug način. Vožnje stroške delegatom klubov plača Zveza. O socializmu se danes govori v tej deželi in drugod po svetu več ko kdaj prej. Veliko jih je med kapitaLUti samimi, ki vidijo brezupno bodočnost svojega sistema in se sprijaz-nujejo z mislijo, da je socializem neizogiben. Darrow v svojem poročilu o pritožbah zoper NRA ter njegove pravilnike jasno konstatira, da new deal ne bo pomagal deželi iz krize, pač pa samic socializem. Danes torej ni več težko argumentirati za socializem, toda treba je na delo i:i organizirati. Sodrugi in sodružice, pojdite v akcijo s čimvečjo odločnostjo, da bodo poročila delegatov na zboru razveseljiva, ne pa jamranje in jokavost. To pišem namesto mojega običajnega poročila, v nadi, da bo ta spis* pripomogel k uspehu bodočega zbora. t . i Poročevalec. PRIREDBE KLtIBOV J« Z. X. Ki: IIM Z HO K Ji« fr« Volitve delegatov za X. redni zbor JSZ trajajo do 31. julija. Vsak klub JSZ je upravičen do delegata. Natančna pojasnila so iv pismu, ki ga je poslalo tajništvo JSZ vsem klubom JSZ in druMvom Prosvetne matice. Izvolite tudi namestnike. Zbor bo otvorjen v soboto 1. septembra iv Clevelandu in zaključen v pondeljek, na Delavski praznik, dne 3.. septembra. A ranim o imajo skupni klubi JSZ v Clevelandu. Priporočljiv»« je, da izvolijo v ta namen potrebne odseke, da bo delo v zvezi z zborom toliko boljSe in uspešnejše opravljeno. Priporočljivo jo, da se kliče v ta namen naj prvo konferenco vsega članstva JSZ v Clevelandu, na kateri se bodo posvetovali in sklepali glede priprav in morebitnih priredb v času zbora. Potreben je tudi agitacijski, oziroma puhUcijski ladsek, ki bo oglašal zbor in vzbujal zanimanje zanj v inien-u članstva JSZ v Clevelandu. Potrudimo se vsi skupaj, da bo kongres zastopnikov našega delavsbva eden najkon-struktivnejših v zgodovini jugoslovanskega proletarijata v Ameriki! V iledecem letnimu »o priredb« klubov JSZ, konf«reneiiili organi**-:ij in socialističnih pevskih sborov. Ako priredba vaicfa kluba nI vključena, nam sporočil«. JUNIJ. CLEVELAND. O. — I.lct klub« it. 49 JSZ e nedeljo 24. junij« na Tanckovo farmo v Willoufhbjr. JULIJ. CLEVELAND. O. — V nedeljo 15. julija piknik kluba it. 27 JSZ in pevskega odseka "Zarja" na Platar- javili farmah. DETROIT. MICH. — Ul«t klubov iti 114 in 115 JSZ na Upp«r Strait Lake v nedeljo 21. julij«. AUGUST. CANONSBURG, P«. — V ««daljo 5. avgusta konferenca klubov in druitov Prosvetne matic«. CLEVELAND. O. — V nedeljo 5. avgusta piknik soc. strank« clev«-landskega okraja na Pintarj«vi farmi. SEPTEMBER. DESETI r«dni «bor JSZ 1., 2. i« 3. septembra v Clevelandu, O. OKTOBER. CHICAGO. ILL.—Dramska pr«d-»lava kluba it. 1 v nedeljo 21. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. CHICAGO, ILL. — Koncert soc. pevskega sbora "Sava" v nedelj« 25. novembra v dvorani CSPS. . . « Kupujem staro zlato bodici ure, uhan«, prstane itd., po isredno visoki ceni. Zglasite se pri meni. LEBER — ZLATAR 3817 W. 26th St., Chicago, 111. 6504 W. Cermak Rd., Beryyn. ratmii!HN.'»xtitt rtü> . • . • imMiuKmtMiniMJuM Milwaukee Leader Nsjvečji ameriški nocialistični dnevnik. — Narocninat $6.00 ns leto, $3.00 ta pol let«, $1.50 za tri mesece. Naslov t 540 W. Juneau Av«. MILWAUKEE, WIS. snmmcniEnacaa: mm Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Dally Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Doily Tel. Canal 0695 Wednesday and Sunday by appointments only Residenc« T«l.« Crawford 8440 If no answ«r — Call Austin 5700 NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. « Mi tiskamo v slovanskem, hrvaikem. slovaikent. leikem, poljskem, kak«r tudi v angleškem in n«mik«m jexiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE T? UÇ t »., ■ w'T » .. , c,. ** A Jugoslav Weekly Devoted lo tke Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAR EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH BB=3B=S NO. 1397. Published Weekly «I 3*39 W. 26th St. CHICAGO, ILL., June 20, 1934. Telephones Rockwall 2SS4 VOL. XXIX. The Value of Political Democracy The American people would appreciate political democracy if they should lose it. If by their negligence they should let Fascism be fastened upon them, political democracy would be at an end, for the time being, and they would have a chance to repent at leisure—to repent their sins in having failed to take full advantage of political democracy when they had it Do not doubt for a minute that they would have good reason to repent. The measure of freedom now prevailing would be abolished. You would be liable to be sent to prison or to a concentration camp for expressing your opinion in casual conversation. If you were to hand a leaflet or a book to a friend, you would be liable to be tried for treason and shot by a firiny squad. You would have no vote, no choice whatever in selecting public officials, »ither national, state or local. You would have no union, you would not be allowed to belong to a political party, you would not dare to attend any meeting unless it was one approved by and kowtowing to the official Fascist gang. You would not be allowed to subscribe for any paper or other publication except those that supported the Fascist regime; indeed no other yould be permitted to be published. All reading matter would be censored and only the kind that toadied to the Fascists would be allowed to be circulated. You would be no better than a chattel slave. You would be bound to serve your master without complaining or questioning and to ac- cept whatever measly wage might be offered. Strikes would be prohibited. You would have no voice in public affairs. You would live the life of a scared rabbit surrounded by enemies. If any such regime should come upon y-cu, it will be your fault. When we say "you", we mean "you, the useful workers of city and country." You have been neglecting your opportunities. You have been more interested in studying baseball scores than in studying the economic questions that vitally affect your lives and the lives of your children. You have been more interested in reading about berouged and half-naked women than in posting yourselves retarding problems of great public import. You have been all too willing to spend a dollar on a worthless movie and pinch a penny when someone wanted you to buy a book that would enlighten your minds. You have not taken the trouble to make yourselves intelligent voters. You have been satisfied to be mental infants and boobs. Sometimes you have voted and sometimes you haven't. When you voted, you let some designing Democrat or reprobate Republican lead you around by the nose and get you to vote against yourself and your children by voting the Democrat or the Republican ticket. It has been a regular thing for you to make an ass of yourself at the balbot box. If you should lose political democracy, it will, therefore, be your own fault, because you did not appreciate it nor use It for the purpose spoke the day be- fore in Girard, and Vatro Grill, president of the SSPZ. Various lodge representatives greeted lodge ! Nfinrej and made donations towards j the new flag. Quite a sum of money was donated for the flag. Joseph Zele and Mary Gramc donated $116 between them two. At this picnic I hsd the pleasure of meeting Frank Vr hek from Bedford, Ohio, John Tau k and his wife from Girard and al^o made many other new ac-quaintences. Our job started the next day. Most of our good comrades and sym-phatkzers are still in the ranks of the unemployed and many work only a few days a w«ck. However, there has been marked improvement as far a* jobs are concerned, but the wages are far from meeting the :mmediate necessities for a livelihood. In Euclid I met our fine and «taunch Socialist sympathizers and comrades Mrs. Frank Mihelich and Mr. and Mrs. Louis Stegovec, all oH timers rn the movement. In West Park we got acquainted with John Strekal. a fine old chap, Frank Ko-lenc and Rose Mlakar, all readers of Proletarec. Unemployment here as well as elsewhere prevents many of lur good sympathizers from subscribing to Proletarec. Our movement in Cleveland is recovering from the setback it had in the past. What is sorely needed here as well as elsewhere is a large circulation of our Socialist press. This problem can be met- and will be met when wo make up our minds to do it. Our young comrades can he!p in this rc roct to a large extent. ONE WISE WARNING Some 600 leaders in science and industry assembled in Chicago as guests of Alfred P. Sloan of General Motors to look into the future. Meeting at the Fair grounds dedicated to the past Century of Progress, they tried to forecast the next century of progress All these forecasts were optimistic. The average span of human life is expected to reach 70 years— which it certainly should, if the gains of the last 50 years are continued. Airplanes will become commonplace. New sources of energy will be tapped. Housing will be industrialized so that a good dwelling for a family will cost not more than $2,000, and can be ready to live in one week after the order is given. But though there were brilliant men present, learned men, famous men, only one man was wise enough to sound the warning that all other progress would be vain if we did not make progress in distributing wealth. "The machine has not betrayed us," declared Glenn Frank, president of the University of Wisconsin. "We have betrayed the machine. Science afffl technology have given us the means by which we may emancipate the race from poverty, drudgery and insecurity. "If we now prove incapable of using these means to the full, the verdict of history upon us will be that we were a people strangled by our own success."— Labor. False Individualism Under capitalism the welfare of the people does not come in for ifirat consideration. We read that in New York 2 million people are housed in flretrap*; that 44 person* have been burned to dczth in these tenements during the present year, and since 11101 there have been 1.422 of theie aerifices to the fire demon in Now York city. ^ , The Fmmergeney Committee for Tenet r ent Safety declares that 110 i>er cent of the 67,000 tenements in New York are, truly and literally, firelraps. This is only one of thousands of ugly excrescences that have grown out of capitalism in this country, all the result of false individualism which is blind to all economic values other thsn private profits. W. U Baldridge, in The Arkansas City Tribune. THE DETROIT CONVENTION -A GREAT INSPIRATION "MORE WASTE WANTED" Commenting upon the 10 million dollar fire which rajped through Chicago's stockyard district some time sgo, a building tradesman remarked: "That's good; now some workers will get jobs." A callous and selfish viewpoint? Certainly! But a viewpoint which squares with the economic systefrn under which we have been living and which now no longer functions In the interest of the great majority of us. The fact is that waste is necessary under capitalism. One reason there are so many millions unemployed is because there is not more waste. If we could persuade the owners to live more riotously, to have more monkey dinners, to buy more automobiles, to purchase more yachts and to build more aristocratic clubhouses, more workers could be taken out of the jobless army and put to work in the service of capitalism's parasites. If we could Induce the owners of industry to waste coal, waste light and waste human life, too, by making men's! muscles do tlx* drudgery which machines now do, that would solve much of the problem of surplus workers. If we could—as we probably will if capitalism continues to function—start another international war In which billions of wealth could be destroyed and millions of lives snuffed out at the rate of $25,000 per life, then the breadlines would disappear for a while. The reason waste is necessary is that xunder capitalism workers do not wonk for their own welfare but to serve the purposes of owners. And that ex/plains why building tradesmen and others are willing to see all kinds of social misfortune occur; it is the only way in which many of them will have a chance to be of «.ervvce to the maetcrs. * Who is there among the army of detgerate and pauperized American After the f'ocialist party convention held recently in Detroit there should be no doubt in anyone's mind about the alleged Socialism of the New Deal. The. Socialist convention spoke out clearly on this question. I want to emphasize one section of the resolution on the NRA which reads: The NRA ia not a step toward Socialism. Socialism aims to abolish the profit system. The NRA aims to stabilize and maintain it. To any clear thinking person that statement should set-tie the argument. But it won't *o far as the Hearsts, the Mills, the McCormicks, the Sloans and their like are concerned. They try to» raise the issue of Socialism in the New Deal in an effort to confuse people. They are carrying on a bitter fight among different sections of the capitalist class and try to confuse the people by raising other issues. Socialists are not concerned with the internal fight among our present economic masters. It makes little difference to us who robs us or in what manner we are robbed. What Socialists want to do is to abolish the robber system. And that is the task which the Detroit convention of the Socialist party clearly set out to do. A Great Inspiration The convention was a great inspiration to everyone who attended. There were reports of renewed Socialist organization BY ANDREW J. BIEMILLER work throughout *he entire' nation. There were many new ! faces among the delegates, particularly new young faces. These new young converts I bring an enthusiasm to the movement which was wisely tempered by the convention ! with the experience of older fighters in the great struggles of the workers and farmers.; The delegates from all sect-ions of the cruntry reported a growing disillusionment with the New Deal that increases daily by leaps and bounds. Workers in factory and farm alike are coming to realize that no capitalist panaceas will ever solve their problems. The great mass of the people are beginning to look for fundamental changes in our economic and social system. They are turning to Socialism. * Socialist and the Union« Reports to the convention showed very widespread work by Socialists in union organizing campaigns. There has not been a strike or organized campaign of any significance in which Socialists have not played a leading role. Many of us have known that Socialists were busy in this field but I doubt if even the best informed delegate realized how extensive that wark has been. It is a pity that we do not have better publicity channels to spread this information amorvj our members from week to week. If we did Socialist influence would spread even more rapidly. This need can be met only by strenghtcning the Socialist press. IIIIIIR HlVliiiinii....... archlight: jllllllh.......,.l fathers who would not be willing to see all of Chicago laid in ruins if that would secure his future? To ask the question is to point to the poison in our social system. There is no community of interest. The social w.lfare is too often antagonistic to the welfare of the individual. We are still living under jungle c<*les and he who has the sharpest claws and the least social con-acierce has the best chance to survive.—Reading Labor Advocate. THE ONLY ONE WHO WILL PROFIT! STRIKES Some folk* wonder why Ultra have been to many and such serious strike* of lata, and why other strikes are in the offing. The reason is clear enough. These strikes grow out of the failure of the national recovery administration to enforce the labor provisions of the national industrial recovery act. The settlement of tho automobile strike a few months ago was a compromise of the law. It stabilised company unions. It did not nominally bar regular unions, but it parceled out the field amonf the regular unions and the company unions. This, of course, means the eo-oalled open shop. It also means that the regular unions are either barred in realty or merely tolerated as something to bo kept while they have to be kept but to be got rid of as soon as possible. The auto settlement set the paco for the other industries. As soon' as they saw the administration back down on the collectiva bargaining prwi-sion of the law, the industries decided they could successfully prevent real collective bargaining. On the other hand, the workers saw at once that they had been gypped, and that, if they were to succeed in introducing real collective bargaining, they would have to do it by their own strength, not by relying «pen the enforcement of th« law by the recovery administration. The harvest of strikes is the result. The administration could have prevented most of them by administering the labor provisions of the recovefy act in good faith. That new Declaration of Principle« adopted at the Detroit Convention June 3 is going to awaken the dormant spirit of the Socialist Party if it doesn't do anything el»e. Already, much is being said by many who agree or disagree and as long as we discus its merits or demerits we'll be doing a service to the Party. It is to be the topic of discussion at the regular meeting of branch No. 1 JSF Friday, June 22. For that reason I will postpone all comments on it in this column for the time being. However, may I urge our branches in other cities to place this on their agenda and thereby arouse interest in your meetings by Inviting the members to participate in the discussion. • • e Lsst Sunday's Cook County Socialist Picnic was fairly well attended. Under the conditions I would say good because it seems we haven't been able to interest the mass of workers in our movement. Two things are at fault. First, we are handicapped in contact men, committeemen who could go out and interest large groups of workers for such a picnic. Secondly, we must plan for a more elaborate picnic and secure a national figure for a speaker. Although ut a short few days ago Mussolini lauded war and said that war is to man what motherhood is to woman. They seem to forget that Russia and its nonag-grtcsion pacts with its many small neighl»ors ami in particular with Frame ha* grieved both Hitler and Mur olini and they met to chart out in agreement for Fascist unity. Austrian independence was discussed but that was only a side issue. I dare ^ay Hitler and Mussolini did more than that. They talked and perhap.« prepared for war. That was their main business. The workers • houldn't be misled by all kinds of side issues. • e • The Gemnans themselves are beginning to admit that things aren't going so lovely in Hitlerland. The Woycott has had ~ its effect as did their own stupidity in banning the Jew*. Now they have defaulted in their payments .which makes bad matters still worse. Try however they will, these bright capitalists just can't right the ship they have turned over and no Hitler with his crsizy sadism and nationalism can do it either. Unless we miss our gues Hitler is in for schvething bombastic soon. However, our guee is as good as yours in this crazy world. Crazy because it wants something it was able to produce but doesn't have the brains to keep it. • e ♦ No one can go by the threatened steel strike and not say a thing or two about it. We were for the strike, heart snd soul, because we thought this was the o»pg>ortunity for labor to assert itself. Of course, we take it for granted that labor is organized. With all the nearotations going on and all the dilly dallying we have come to the conclusion that somebody is bluffing. The S>»1 Trust always does bluff on labor matters. There can be no question about that from the workingmnn's standpoint. On the other hand, if labor is organized why postpone such things until the Steel Trust loads up with its stock, machine gun.-, thugs and ammunition, etc., thereby giving the Steel Trust the advantage in any tussle. We fear the *smc thing will happen to the steel workers that happened to the auto workers. Highlights Of The C/c. veland Symposium A large and interested crowd attended our combined ^symposium and social. Before the symposium got started. Johnny Rak caune to me snd said, "Listen Louie, I think that Jos Turk is going to chow me up tonight," It turned out that Joe gave Rak'» ta'k, ro Rak had to make up sf>me thing else to speak about at the fromcnt. • e ♦ Johnny has ar> eye for business.. He - tressed what we need is a good socialist pres». John Vehar doesn't like churches. Rak advised old and young comrades to omit religious matters out of the agitation for socialism. • e • Olga Vehar presided. She made • little talk about some person sh# kniw. It was *uch a close tion that a certain Otto made • little plea in behalf of the defendant. • e ♦ Everybody thought E. M-ntos was a great speaker. He was the bent rpea-ker of th« evening. He deviated from the topic some, and antered into the ducue sion of the "Declarations of Principles". Then everybody wants to talk. • e • The symposium was a great thing with us. Our Cleveland < omrsd* anticipate a day when they'll vt«t either Detroit or Chicago on similar mission, and hope to give • god account of themselves. That'« the general talk. Louis J arts