GLAS SVOllODE SLOVENSKI T Iti) NI K K..,«. DtUTimit GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HLOVENIO WHJEKIiY Dmtoted To Turn hrrxmnmrm Or Turn Lisouii« Cuun. "OD BOJA DO ZMAGE"! —--- 'KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 52 Chicago, III; 23. deeempra 1904 Leto III M Na znanje vsem c. gg. naročnikom in dopisovalcem. Vsi dopisi, denarttepfr; šil j at ve itd. naj_ggXPl* hodttje poftiljajg na 683 Loom i s St. ClHcago, 111. m ker smo so/preselili v novo Htnnqvatije. Z bratskim pozdravom UredJti Uprav. *GL. SV\ Na znanje vsem somišljenikom, naročnikom in čitateljem. Z današnjo izdajo smo povečali naš list. Storili smo, kar je bilo viaaši skromni moči, zujedno pa upamo, da smo s tem ustreg-11 vBem, ki se strinjajo s pisavo Usta. "Glas Svobodo" ima jftko obširno nalogo. Kar smo do sedaj obelodanili v listu, je bilo le v političnem ozlru za Interse delavstva Nismo se mogli bavltl uneljito tudi z gospodarskimi [irašanjl in s priobčenjem leposlovnih spisov. "(Has Svobode" je edino glasi« lo slov. delavcev v veliki ameriški republiki, torej umevno, da se bodemo v prihodnje bavlll z yae-it vprašanji, ki posezajo globoko v delavske razmere, ker nam bode to dopuščal prostor. Ali ml ne smemo ostati pri tem da smo povečali Ust, da smo pričeli Izdajati ga na 8 straneh. Naša nalogo mora biti, da prej ko je mogoče prične list Izhajati vsaj v Isti obliki (na osmih straneh) dvakrat v tednu. Držali se bodemo tudi še v prl-iodnje našega gesla: "Kdor ne , svobodno misliti, ne more se »riti za svobodo". Naravno je, da upamo, da bo-dete tudi v prihodnje stall svojemu glasilu zvesto ob strfenl, ki Neusmiljeno biča sedanje neznosne razmere, v katerih se smatra delavca za navadno žival, kini za drugo na svetu po kapitalističnih nazorih, kakor da vstvar-ja bogatin postopačem udobno življenje. Izhajali bodemo v večji obliki, »rej energlčnejšl, in upati sme-da izldemo kmalu dvakrat inu, ako store vsi sUvenski priškl delavci svojo dolžnost. iaročnina ostane Ista. i V decembru 1904 M "GLAS SVOBODE" 6H3 Loom is St. Chlccgo, 111. VABILO. Vsi Slovenci in Hrvatje v Mil-lukee, Wis. in okolici se vabijo jaljadneje na ustanovni shod jrnega društva "Sloge", po-druiniee "S. N. P. J." Zborovanje se vrši pri bratu Ka-rolu Hofbnnerju 163 Eeed Str. v ljo dne 25. t. m. ob 2 uri po-ludno. 'V slogi je moč t" Odbor. tmmmmmmmrnm Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. General Nogi poroča, da so Japonci po hudem boju zasedli trdnjavo na vzhodni Kekvan gori.. Ja-jjjonci so z dinaniitom raztrelili okope, potem so pa z golimi bajoneti naskočili trdnjavo. Japonci, katere je pred kratkim general Rennenkampf potisnil do reke Faltse, zopet napredujejo v se-verozapadni smeri. 5000 mož z osmimi topovi je zasedlo Siančan, lo-ooo mož z osmimi topovi pa Sai-maco. Japonski transportni parnik "Manshu" in japonski parnik "Ro-hila" za prevoz ranjencev sta trčila v bližini Simonesekija drug ob dru-zega. Parnik za prevoz ranjencev je bil tako močno poškodovan, da je moral za vq žiti v plitko vodo. Kitajski roparji niso le oboroženi z japonskimi puškami, temveč tudi s takimi puškami, ki so izdelane v ruskih puškarnah za vojaštvo, ki so pa bile radi malenkostnih napak zavržene. Iz tega sledi, da so častniki sami prodali puške roparjem, švica. « Poročevalec "Daily Express-' v Curihu je poročal svojemu listu, da je Sasonev, morilec Plehyeja ubežal iti da živi,v Curihu. Oba moža, ko-jc je sodišče v Petrogradu obsodilo pri zaprtih durih, sta nedolžna, sta le žrtvi ruske policije. Italija. Klerikalci v Italiji so spremenili svojo taktiko. Že pri zadnjih volitvah je papež preklical prepoved, ki prepoveduje katoliTcom vaefežm se volilne borbe. "Civilta Cattolica" in drugi klerikalni listi že sedaj zahtevajo odprto, naj se ustanovi močna katoliška stranka. "Patria" pa pripoveduje v daljšem članku, da hočejo klerikalci pridobiti to v Italiji, kar so izgubili na Francozkcm. V dvornih in vladnih krofih se tega zelo vesele ! Pa zakaj 1)§ se ne? Kutarjl so se izkazali še povsod kot najboljša straža kronanih postopa-čev! Portugal. Velikanski vihar je provzročil mnogo škode na imetku, poleg je pa izgubilo še mnogo ljudi svoje življenje. 18 ribičev je utonilo bli-zo Figniere, 600 ljudi je pa izgubilo svoj imetek. Ribiški čoln, na katerem je bilo 14 ribičev, se ie potopil ob izlivu reke Mondego. V bazintt Leixoes se je prevrnilo 5 čolnov in pet ljudi je izgubilo svoje življenje. j .Mehika. Scri-Indijanci, ki prebivajo na otoku Tiburon ob obrežju Sonore, so izko]>ali bojno sekiro. Mehikan-ski ribiči, ki so dospeli v Guayamas, pripovedujejo, da so Indijanci vjeli več ribičev ter jih odgnali s sabo v gorovje. Poroča se, da so vjeli tudi dva Amerikanca, Fergusona in Drakeja ter ju odvedli s sabo. Seri-Indijan-ci so ljudoirci. Guverner Sonore, Rafael J zabel je nabral precejšno četo dobro oboroženih Mehikancev ter zasleduje Indijance, da bi rešil jetnike. Ako so se dvignili vsi Indijanci, bode težko dosegel svoj na-pien Rusija. Iz vseh večjih mest prihajajo poročila, da ruski narod zahteva ustavo. Povsod se vrše velike demonstracije, narod pa prepeva marzelje-zo. V Odesi je policija obkolila hišo, v kateri se je pod vodstvom icjletne dijakinje zabarikadiraio 18 revolu-cijonarcev. Boj je,trajal 48 ur. Ko je policija naskočila hišo, je J^etna dijakinja ustrelila policijskega častnika, a v istem hipu so njo zadele kroglje iz policijskih pušk. 7 revolucijonarcev je vbitih, n pa opasno ranjenih. Policaja sta dva vbita, 9 pa ranjenih. Od vseh strani dobiva ministerski predsednik Svjatopluk M irski prošnje in pisma, naj se ruskemu narodu podeli ustava, v kateri je zajamčena svoboda tiska, govora in združenja. — "Zora puca, če bit dana!" Turčija. Pri Sarakiuevu v Maccdoniji je prišlo do krvavega boja mej Bolgari in Grki. 24 Grkov je ubitih. Grki so dne 21), nov. napadli že-nitvanjako družbo ter pomorili 13 Bolgarov. & V okraju Ueskeb pa Albanci more Btilgare. Vse to dokazuje, da je ubijanje ljudi v Turčiji v najlepšem cvetju, da je turški sultan nezmožen napraviti red in mir. Nemčija. Srečna Nemčija! W pruskem uradnem listu za okraj Lueneberg je citati tiralnico, s katero se radi prosjačenja zasleduje^12 let s t uro ženico. V tčj tiralnicl se prosi policijske organe, da takoj primejo 72 let staro zenico ter jo vtaknejo pod ključ. Ako se to zvrši, bodo vbogo ženico za nekaj tednov zaprli, potem pa oddali v prisilno delavnico. Tako izgleda socijalna politika v nemški državi. Komefttara pač tukaj ni potreba! Nemški vojaki se V prav roparsko obnašajo v jugozapadni Afriki. General Trotha poroča, da so ubili 50 Hotentotov, fta^^wlkovnlk Detailing vplenil 3000 glav živine. Istotako kakor srednjeveški roparski vitezi! Potem se pa še ti beli kultumnosci čudijo, da se črnci branijo evropejske roparske kulture. Angleško. Na Irskem vlada huda lakota. Vsled tega so se zbrali pod vodstvom John Redmonda vsi irski poslanci v Londonu, da se posvetujejo o sredstvih, s katerimi bi se dalo vsaj nekoliko olajšati grozno bedo. V resoluciji, ki je bila sprejeta na tem zborovanju se ojstro biča brezbrižnost angleške vlade, ki je provzro-čila velikansko bedo na Irskem. — Ljudje v raznih deželah in mestih lakote umirajo dasi so skladišča polna živeža, sploh raznih jestvin. Ali ni to narobe svet? Maroko. Znani Raizuli, ki je svoje dni odpeljal Amerikanca Pcrdičarisa v jetništvo, je v bližini Tangera zopet napadel neko karavano. Ko je uvi-dcl, da niso mej njimi ljudje, katere išče, je zopet vse izpustil. Radi tega predrznega roparskega napada je velikansko vpitje po vseh časnikih. Ne vemo čemu? Saj vendar vsaki dan mnogo kronanih in nekronanih roparjev okrade delavno ljudstvo za njih zaslužek. Za te vrste roparjev se pa nihče ne zmeni I Peru. Senat je sklenil v tajni seji, da najame posojilo v Zdr, drž. za povečanje brodovja in nakup morilne-ga orožja. Povečanje brodovja je postala nekaka bolezen vseh držav, ki zatrjujejo, da so prijateljice svetovnega miru. Troške za ta oboroženi mir pa plačuje delavno ljudstvo s svojimi žulji in sragami. To govori jasno! — Torej proč z militarizmom! Kitajsko, Upor v deželi Kuangsi se je že razširil v bližnjo provinco Kuang-tung. Vstaši so se že nekaterikrat vdarili z vladnimi četami. Vladne čete so bile Yse^j poražene, ker so vstaši oboroženi z novodobnim mo-rilnim orodjem. Neki mandarin je dal obglaviti 8 vstašev. Takoj so ga napadli vstaši ter ga v njegovem stanovanju tako pretepli, datbode težko okreval. Poveljnik vojaške posadke v Shanghaju je hotel ojstro kazno -vati roparje, ker so pred nekaj tedni napadli iz zasede topničarke, katere je on poslal, da ukrote roparje. Roparji so o nameravani ekspe-diciji dobili še pravočasno vest. Napadli so v noči stanovanje poveljnika gamizije ter vplenili mnogo dragocenosti. Ameriške vesti. Iz dežele lopovov. Peabodycvo famozno višje sodišče je poslalo že nekaj demokratičnih volilnih uradnikov v Denveru v ječo, ker so baje sleparili pri volitvah. Obsojeni so bili v tri do devetmesečni zapor, ]K>leg pa še lepe globe v znesku $500. Morda se Peabodvu, preganjalcu poštenih delavcev z raznimi zvijačami posreči obdržati se v sedlu. Toliko bolje! Hodu vsaj slepci spoznali, kaj se da v veliki ameriški republiki zvršiti pod krinko zakona. Premeteni (Jompers? Dični predsednik Gompers je letos sklical zborovanje celo v San Francisco, da bi se otresel socialistov. Komaj je otvoril zl>orovanjc, že so se prikazali "zli duhovi" — socialisti. To je vendar ponižanje za Gompersa, da se ne more ubraniti socialistov, saj je vendar obljubil gospodiwrfcapftalfsfam, da bode iz delavskega gibanja iztrebil vse socialiste. Socialna politika v Zdr. drž. Vsako leto daruje 10 tisoč železniških delavcev v republiki "vrlih" in "svobodnih"' mož svoje življenje molohu kapitalizmu. Dandanes ni treba človeku več oditi na vojno, ako hoče umreti za "ljubljeno domovino", Železniški promet je za splošnost koristnejši nego vojna. Ali zahteva pa isto toliko žrtev kakor vojna. Z zlatom obšitih uniform tudi ne manjka pri tem poslu. Sevc o pen zijali za ponesrečence, udove in sirote pa noče nihče kaj slišati. — "Naj gredo prosjačiti ako so lačni," je deviza naših socialnih politikov. Sleparka v baržunu in svili. O sleparki Chadwik, ki je milijone prisleparila, piše naše korum-pirano kapitalistično časopisje, da je obžalovati, ker vbogi ženi ječa vničuje živce. Kako |>ovsem drugače pišejo ti kapitalistični hlajsri, te kaka vboga mati vkrade pet dol., da kupi kruha svojim lačnim otrokom. Takrat kar mrgoli najgrših psovk in kriči se po strogi kazni za nesramno tatico. Ta hlapčevska ponižnost napram slq>arkam, taticam — milijonarkam, kaže našo veliko ameriško republiko v pravi luči, kjer se vse priklanja vsegamogočnemu tolarju, in maga-ri, če je bil isti ukraden, ali pa sleparskim potom pridobljen. Bela vrana. Sodnik Jenks, nastavljen na višjem sodišču v New Yorku je razsodil, da se stavkujočim delavcem, ki so na straži, ne more z izjemno na-redbo prepovedati, svoje tovariše odgovarjati od dela. Suženstvo ie obstoji. V Filadelfiji je Wm. Robinson, mlad zamorec na policijskem sodišču izjavil, da mu je kapitan Thornton jadranke "J. B. Smith" obljubil $18 mesečne plače in hrano, a po desettedenskem delu mu le izplačal $6.55. Kuhar je napravil samomor, ker ga je kapitan opeharil za vso plačo. — Najbržc se temu lopovu ne bode skrivil niti las na glavi, dasi je poštena delavca okradel za njih zaslužek. Žrtev današnje kapitalistične človeške družbe. j8 let stara Margareto Robinson, ki je pred štirimi dnovi postala mati, so našli v borni koči blizo' Fairmonta W. Va v nezavednosti. Otrok ob njeni strani je pa zmrznil. V pondeljek po noči je mati- povila dete, oče je odšel pa v gozd po drva, in se do sedaj še ni vrnil. Mali košček kruha in zmrznjenega mesa so našli ležati pod posteljo. Mlada mati bode težko okrevala. Mogočni Lciter. Josip Leiter, lastnik garjevskega mesta Zeigler in njegov advokat I 'latt sta zahtevala, da naj guverner Yates za Zeigler in okolico proglasi vojno stanje. Plutokrat Lciter bi naj raj še udušil stavko po znamenitem tizorit Peabodya, guvernerja v Coloradi. Ali mož se bode najbrže urezal! Zeigler je v Illinois, torej ni v Coloradi. V bratskem objemu. Predsednikom famozne zaveze "Civic" Federation", ki oznanja mir delavcem in izkoriščevalcem, je izvoljen Avgust Belmont. Belmont je po svojem poklicu milijonar in posestnik konj za dirke. Avgust Belmont predsednik, Samuel Gompers, glava delavske organizacije "Federation of Labor" pa podpredsednik. To je pogled za bogove! Vsi tvorničarji, vsi izkoriščevalci so lahko s tem zadovoljni. tej komediji, je Oskar Straus slad-koginjen objel John Mitchella, nadškof Ireland jima je podelil blagoslov, Samuel Gompers je pa bil tako ginjen, da je jokal. Vsi so bili skupaj, ki delavcu vedno pojejo, naj si pusti mirno vleči kožo raz glavo, le g. Elliot, profesor na Harward vsevčelišču je izostal, ki je ivoje dni trdil, da je garj vec amerikanski narodni junak. , . Črne listine. V VVilkesbarru, Pa., so delodajalci ustanovili zvezo, koje namen je bil uničiti delavske strokovne organizacije. Iz te zveze je pa te dni' izstopila tvrdka "Robleins Lumber Co." ter pričela delati z organiziranimi delavci. Vsled tega so jo vsi. deWajalci javno napadli. Tvrdka je na to izjavila, da je radi tega iztopila iz delodajalsfcce zaveze, ker je hotela delodajalska zaveza z sistematičnim bojkotom popolnoma uničiti voditelje organiziranih iglavcev, kakor tudi druge neljube delavce. Ako je kak delodajalec odpustil delavca, tedaj mu ni smel dati nihče drugi dela. To je pa hujše kakor suženstvo, ker se hoče z gladom prisiliti delavce, da bi bili poslušni in pokorni. Radi tega je tvrdka iztopila iz zaveze. — Ta slučaj kaže v kakšne namene se družijo delodajalci. Neumnost nese. Dowie, znani prorok Elija II. je ravnokar izjavil, da ima že 30 milijonov tolarjev. A to mu jo-še premalo. Sveti mož in prvi apostel krščansko katoliške vere trdi, da bode sedaj ustanovil na jugu veliko tvor-nico, ker mraz odvrača ljudi od dela, da bode kmalu postal lastnik pristanišč, parnikov in železnic. Neverno, kaj bi tu bolj občudovali predrznost in nesramnost Do-vvieja, ali pa neumnost ljudi?? Slovensko — angleški — rečnlk izide y par dneh. Cena 6O0. Denarne posiljatve po monev-orderju na V. J. Kubelka, Box Ut New York, N. Y. Razmotrivanje proletarca. Krvnik je bil zelo važna oseba v srednjem vek«, sploh važna oseba tedanje človeške družbe. Sploh si nijeden človek, ki je ljubil tedanji "red", ni domišljal, da bi zamogel svet obstati brez krvnika. Vzlic temu je pa vsakdo mrzil krvnika, glavni steber tedanje človeške družbe. Njegova obrt je pri vsacemu človeku obujala le gnjev. Vse ga je črtilo, ker so smatrali človeka, ki je izvrševal kačen, katero so izrekala sodišča nad zločinci, za najbolj slaboglasnega človeka. Kdo je pa dandanes glavna opora človeški družbi? Kdo nadome-stuje krvnika najboljšega zaščitnika nekdanje človeške družbe? — Policija! Da, policija dvajsetega stoletja jc najboljša zaščitnica buržoazije. Policija je ljubljenec izkoriščevalcev, duhovnikov vseh ver, naj-vernejša straža današnjega družabnega reda. Redarji se nabirajo mej proletar-ci, rojeni so bili večinoma sami v revščini, kljub temu so pa golo orodje v rokah izkoriščevalcev proti delavcem. Izkoriščevalci izmozgavajo ljudstvo do kosti, oni delajo v postavo-dajnih zastopih zakone proti ljudstvu. Gorje, ako se ljudstvo na shodih, ali potom demonstracij it-pira odredbam buržoazije! Takoj je redarstvo pri rokah,, ki z brutalno silo razžene mimo manifestu joče ljudstvo. Vsako povelje, naj bode še tako nizko, redar ga zvrši. Delavci v tvornicah delajo za pičle plače. Izkoriščevanje od dne do dne narašča. Izmozgani novodobni sužnji v začetku prosijo, potem godrnjajo, slednjič pa groze. In zopet je redarstvo na lici mesta, ki z revolverji, sabljami, puškami ali cepci poseže v mes, da razžene neoboroženo delavsko množico. Gospodujoči sloji prepovedujejo ljudstvu, da sme tako pisati in govoriti kakor misli. In zopet se pokaže tajno redarstvo mej ljudstvom, ki v prvo samo hujska, potem pa voditelje ljudstva čestokrat obdolži neresničnih dejanj. Povsod vidimo redarje! Tu jih srečamo kot orožnike, drugod kot policaje, a zopet drugod kot detektive. Nekdaj se jc človek bal hudiča. Ali dandanes, dasi se hudiča ne boji vendar se ne upa čestokrat povedati svojih misli, ker ne ve, če stoji poleg njega kak tajni policaj, ki komaj pričakuje, da bi si s podlim ovaduštvom, zboljšal svoj položaj. Tako je dandanes večinoma redarstvo sirom sveta. Ali tudi tukaj bode treba začeti socialistom s propagando. Ti redarji so večinoma neuki ljudje, ki nimajo o gospodarskih razmerah niti nojma. Oni nevedo, da ljudstvo zahteva preotnove v splošno korist, da je največja neumnost, ako redarji opravljajo hlapčevska dela peščici kapitalistov. Povedati je treba redarjem, da dokler branijo človeško družijo pred hudodelci, so splošnosti v korist. Kakor hitro se pa postavijo v službi buržoazije ljudskim željam in težnjam nasproti, da so pa le splošnosti v škodo. Tu je treba pričeti istotako s propagando, kakor mej vojaštvom, ako hočemo, da redarji ne bodo sekali rn streljali na ljudstvo, kedar bode zahtevalo svojih pravic. Samo zabavljanje na redarstvo pa pomaga prokleto malo ali pa nič. /. LogaŽan. Sveti večer. Težko je pisati originalen podlistek pod"~takim naslovom. Naj se človek še tako uglobi v misterij in čar one bvete noči, naj si prikuje za pol urice najzvestejšo prijateljico, bujno Domišljijo, ob svojo stran, slednjič pride vendar le do neovrgljivcga dejstva, da so vzeli originalnost Amerikanci v zakup. Leta in leta prebiramo ob tej pri-liki slike, sličice, črtice, novele in novelete po dnevnikih, tedni.oh, mesečnikih, in vsi ti podlistki trgajo neprodirni pajčolan raz rajsko podobo svete noči. Strune so napete, glasovi ubrani in v najlepših akordih se poje po predalih božične številke pesen: "In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Toda, vpraša se, kdo jc dobre volje? Liberalci, klerikalci, demokrat je, ali an-archisti? Nehote sc vsiljuje človeku misel, da so prov?ročili ves prepir m vse razporc angeljci v betlchem-skem hlevu, ker niso natančnejše definirali dobre volje, ker niso določnejše označili onih Ijdij na zemlji, ki delajo in delujejo tako, da jim pritlče po vsej pravici prista-vek: dobre volje. Časopise v roke, prebirajmo razne podlistke raznih listov 1 V klerikalnem listu beremo sledečo črtico: "Temna, zimska noč. Snežinke padajo, bela odeja objemlje spečo zemljo, katera sniva o pomladanskem solncu, o novem življenju. I'o ulicah jc vse živo. Posamezniki in cele gruče korakajo dobro zaviti v težke kožuhe m volnene rute proti ccrkvi. Zvonovi se glase daleč tja jjo širni dolini, tu vzbude staro mamico iz prvega snu, tam izpode osemdcsctletnega deda iz za-pečka, pri "Zupanovih" razkrope mlado, z nedolžno igrico zabavajo-čo sc družbo — in vsi hite k pol-nočnici. Kako je razsvetljena cerkev. Sto in sto sveč brli na glavnem oltarju. Ob strani so pa jaslice. Na pol podrti hlev sredi mahu, po katerem sc vije bela »teza Pastirji se približujejo s strahom v obrazu podrtiji. Angelj jim je naznanil rojstvo Odrcšenika sveta in zdaj hite gledat novega kralja. V malih jaslih leži Novorojenček, kraj njega pa Marija bledega, a srečnega in zadovoljnega obličja. Od desne prihajajo trije kralji |>oklonit se novemu kralju z raznimi darovi. Nad hlevom se pa svetli zvezda, pojo an-geljčki. Ali ni lo krasna predpodoba zmage katoliške ideje in organizacije? Pastirji, priprosto ljudstvo in kralji sc ji bodo klanjali, nosili tniro, kadilo in čisto zlato k nasledniku kralja vseh kraljev v Rim, in vsi narodi bodo združeni pod streho rim-sko-katoliške cerkve. Do tedaj pa ni več daleč! Sicer jc treba še mnogo truda, mnogo naj>ora in požrtvovalnosti od slehernika. Koliko nesrečnih zamorcev in 'kitajcev še čaka na pouk naših čast. misijonarjev, koliko odpadnikov je treba iz-preobmiti, toda ne vstrašimo se dela, saj Bog nam blagoslovi zapri-četo delo in kmalu, kmalu pride čas, ko bode gospodoval nad nami glavar sv. cerkve, namestnik Kristusov na zemlji. Orgije so zaigrale, in mila pesen: "Tiha noč, sveta noč" jc plavala po cerkvenih prostorih in se naselila v pobožna srca klečečih vaščanov." V liberalnem Časopisu beremo sledeča mesta: "Pastirčki so pasli svoje čredice. Rila je noč in razgovarjali so so o teiu in onem. Zasvetilo se je daleč naokrog in angelj je stopil pred nje in zatrepetala so jim srca. "Pojdite in častite!" Vstali so, hiteli in dobili so na trdem ležišču Oznanjevalca novih resnic in do tedaj še nepoznate ljubezni in darovali so Mu srce . . . Po poti so stopali velblodi. Visoko so dvigali glave, saj so nosili kralje na svojem hrbtu. Tiho so se razgovarjali, kakor da bi čutili velevažni pomen te noči za razvoj človeštva. Zvezda, svetla zvezda se je prikazala na nebu, vtihnili so kraljevi potniki in stopali mirno in tiho po poti, katero je razsvetljevala nova svitla zvezda. Nad bornim hlevom se je vstavila in njena luč je razsvetljevala temno noč. In na trdem ležišču so dobili Rešitelja Človeštva in poganske teme. Poklonili so mu^naj različne j še darove . . . SrednjeveX^ra tema je vladala nad človeštvom. Priprosto ljudstvo je nosilo težka bremena v samostane z istim veseljem kakor polena na gromade, na katerih je sežigala takratna inkvizicijska duhovščina čarovnice, krvosese in volkodlake. In žulji kmetskega stanu in sežgana trupla toliko nedolžnih žrtev so vpila po rešitvi in po maščeva- nju ... In prikazal se je angelj in oznanil je pastirjem t. j. priprostemu ljudstvu prihod nove dobe, in priprosto ljudstvo je hitelo -tja, vsi so hiteli tja, kjer se je vtelesila nova ideja. Vsi so sledili angeljskini glasovom, vsi so sledili vetlim žarkom nove zvezde, ki je dovedla vse sloe j človeštva do jasel svobode in napredka. In glasovi angeljski so postajali glasnejši, in zvezda sc je večala in večala in iž nje je postalo solnce, čegar zlati žarki so prepodili temno tudi iz najskrivnejšega kotička srednjeveškega nazadnja -štva. Ubrani glasovi so zapeli veličastno pesen: "Tiha noč, sveta noč", v kateri se je rodilo koprne-nje po svobodi in po napredku. Kaj pa demokratični listi? Evol "Zimski večer. V mrzli, siromašno ooravljeni sobi podpira ob rob postelje svojo težko glavo delavec. Njegova žena leži upalih lic, bolna, tik nje pa plače novorojeno, lačno in žejno dete in njegov otročji glas se neharmonično ujema s prošnjami treh njegovih bratov: "Tata, tata, kruha!" In sveča jc brlela na polomnjeni mizi, in |x>lutema jc vladala po sobi, in v tej polutemi je kraljevala beda in bolezen in lakota. "Tata, tata, mene jc strah!" Toda oče je gluh za prošnje lačne in boječe se dece, nemo naslanja svojo glavo ob rob postelje, mraz ga spreletujc in zamisli s v preteklost, in misli na prihodnost. Delal je v tovarni od dvajnastega leta, prej je pa spremljal dan za dnevom mater, ko je nosila očetu kosilo v isto tovarno, v kateri je delal on sam do — včeraj. Celo jutro se je veselil na oni trenutek, ko ga oče, sedeč na trdem kamenju, vzdigne na svoje koleno, ko vpre svoje oči v njegov otroško-zado-voljni obraz. In postal je sani delavec. V mla-deniški ddbi se je zagledal v dvoje plaviti očij, in tudi plave oči so se zagledale v njega. Poročila sta se, prišli so otroci — "Tata, tata, kruha, tata, luč ugašal" — in zaslužek je bil vedno isti. Delal je tudi po noči, da bi olajšal gospodinjske skrbi svoji ljubljeni ženi, zaman, hirati je jel, delo ga je kaj utrudilo in včeraj, toda proč črne misli, misli, skrbi so pa le prišle, saj jih je poklical jok nedolžnih otročičev in stokanje bolne žene vedno in vedno nazaj. "Pojdi, prosi ga, naj te vzame v službo, prosi ga za drobtinice, ki padejo (lanes raz njegovo mizo, in on se te usmili, gotovo se tt usmili, saj je mož in oče, kakor si ti. Pri-nesi nedolžnim in lačnim črvičkom kruha, mogoče dobiš še belega, Bog se te usmili, saj danes je sveta noč!" Sveča je ugasnila, sten je tlel še nekaj časa rdeče, vitka kača dimu se jc vzdigovala v temo, neprijeten duh se je razprostiral po sobi, in otroci so se stisnili k potelji, niti prositi si niso upali. . A on je šel in ubogal svojo ženo. Njegove težke stopinje so odmevale po temnem koridorju, po temnih stopnicah. V vsakem oknu je videl po ulicah lučice, zdelo sc mu je, da sliši smeh in radost obdarovanih otrok, stoječih pod veliko smreko. Po ulici jc pa korakal le sam. Tam zunaj mesta, daleč proč od nezdravega zraku svoje tovarne, je imel svojo vilo. Delavec jc obstal pri vratih. Sneg je naletaval, po ulici je bilo blato, in v tem blatu se je zrcalila svetilka. Dolgo Časa je premišljeval, ni čutil mrazu, kateri sc jc vtihotapljal skozi njegovo raztrgano suknjo. "Tata, malo kruha!" Ta glas mu jc zvenel po ušesih, pred očmi mu je plaval bledi obraz njegove bolne žene, in obrisal si je blatne noge, odprl duri in vstopil v elegantno vežo. "Ze OTpet eden, tega prosjačenja ni danes konec. Da bi dali vsaj danes mir gospodu, ki se zabava v domačem krogu in obhaja sveti večer s svojo družina Pustite ga v miru!" Oči so se mu zasvetile, in tiho je odšel skozi vrata. Pri krasno raz-svitljenem oknu je obstal in gledal je v sobo. Videl je gospoda, katerega ni smel danes motiti, ker ob- haja sveti večer s svojo družino. Na mizi je pa stala steklenica pri steklenici, in pečenko je duhal skozi zaprta okna. Bila je res vesela družba. % Gospodična, doneča hči, jc sedela pri klavirju in "Tiha noč" je donela na uho v mrazu in snegu stoječemu delavcu. Slišal je aplavz. Druga pesen, vesel, strasten Strau-sov valček, in sivi starček, pp imenu Obup, se je približal delavcu, šepnil mu na uho: "Tata, kruha, lačni smo," in on je zagrabil kamen, vrgel v okno, šipe so zažvenketale, in ni sc več spominjal ničesar. Žena je pa čakala doma, otroci so zaspali vkljub svoji lakoti, in bleda žena se je pridružila bedi in bolezni, in odložila je koso na mizo. Tudi anarhisti imajo svoje liste in podlistke. "Danes je baje sveti večer. Danes pred stoletji se je rodil On, ki je poznej pridigoval "Vsi smo je-dnaki!" Da res, vsi smo jednaki, to je geslo, to je naš program, za kojega se hočemo boriti do skrajnosti. Glavne ovire smatramo pa v ljudski neumnosti in tiranstvu, vsled katerega se nemorejo razvijati naši cilji, naša načela in naši ideali mej ljudstvom. Mi umiramo za svoje ideale, ne strašimo se ječe, vislic, da le dosežemo svoj cilj, Naj se naši nasprotniki poslužujejo še tako ojstrih sredstev proti nam, mi korakamo po naši začrtani poti naprej, dokler se ne uresničijo naši ideali, dokler ne bode ljudstvo sirom sveta rešeno suženstva in tiranstva. In za nas nastopi takrat sveti ve-čef, ko se zdrobi tiranstvo v prazen nič, ko zašije svobode krasni žar vsem narodom na svetu, ko bodo ljudje živeli v svobodni človeški družbi, v medsebojni bratski ljubezni, ko ne bode na svetu hlapcev, ne gospodarjev. Težko je spisati originalen podlistek pod takim naslovom. Lahko je napraviti iz drugih podlistkov nov podlistek, kar se mi je, upam, posrečilo. Ne vem, ali naj sc zahvalim Domišljiji ali komu drugemu za požrtvovatno sodelovanje. Da se pa ne zamerim nikomur, hvala, iskrena hvala vsem pripo-močnikoml Zima. (Zofka Kvcdrova). Zunaj je bila zima, da je škripalo. V sobi ])a je bilo gorko, velika peč je puhtela gorkote in ugodnosti. Stara mati in stari oče in teta so sedeli krog peči. Teta je bila gosposka. Bila je prej v mestu. Nič ni delala, san» računala je vsak dan. Stara mati in stari oče sta se mučila vse življenje zunaj na polju, imela sta trde, koščene, žuljaste roke. Pa so se pogovarjali. Stara mati stari oče sta vedela veliko povedali. O, onadva sta innogo doživela! Enkrat je bila v vasi velika [»vodenj ... in požar dvakrat . . . in živina jima je poginila ... in ko jc najstarejši sin zbolel in umrl . . . in hči ... in drugi sin ... o, vedela sta mnogo. Teta pa je molčala. Prav nič ni vedela Samo, da je hodila vsak dan v pisarno in računala, vedno računala , . . Dolga, dolga teta . . . Pa so se pogovarjali. Stara mati je sjKMninjalgL teto na oni nekdanji čas, kako jo je bila takrat obvarovala nesreče in greha . . . takrat, ko je oni inženir*hodil za njo, tisti varljivec in lopov , . . Koliko deklet je varal 1 Joj! . . . Teta je molčala. A kar nakrat je planila in dolžila staro mater, da jo jc okrala,'— da ji je ukrala življenje .. . Da nima nič, nič od življenja, prav nič! Nobenih spominov, nič kesanja, ničesar! Niti greha, niti blagral Stara mati naj molči. Teta bi bila vesela, da ima nekaj od vseh dolgih let. Nekaj ... kak spomin! In naj bi bil greh in nesreča! Pokorila bi se, kesala bi se, živela bi . . . A ona ne živi, nikdar ni živela . . . Stara mati se je križala. Kako govori! Obnorela je! Gotovo 1 A teta ni obnorela. Utihnila je in se zopet pogreznila v apatijo, ki je vstvarjala njeno življenje . . . Prosperlteta. Republikanci in njih prijatelji nam vedncf pripoyedujejo, da živimo v dobrih časih. Oni dan za dnevom ponavljajo, da lahko vsakdo dobi dobro plačano delo, če le hoče. Ti gospodje, ki vedno o nečem govore, kar je gorostasna laž, naj se samo enkrat potrudijo za eno službo, ki je razpisana v kakem Časniku, potem bodo gotovo manj govorili in lagali o dobrih časih. V neki šoli potrebujejo pometa-ča, kurjača, nekacega delavca za splošno delo. Služba je jako slabo plačana. Ob sedmi uri zjutraj stoji že vse polno ljudi pred šolskim poslopjem. Vse polno ljudi, ki so tedne stradali ter so zadovoljni za vsako ceno sprejeti službo. Oni hočejo delati, oni ne prosijo miloščine; ali današnji družabni red, katerega nekateri kujejo v nebesa, jim ne daje dela. V posesti svoje polne duševne in telesne moči, hodijo po svetu, kakor da bi bili odveč, kakor ljudje, ki niso za raba Ali je treba še kak dokaz pobrati na cesti, da bi se dokazalo, da je skrajni čas, da sc spremeni današnja kapitalistična človeška družba v socialistično? Gotovo nel Ti brezposelni siromaki, ki so duševno in telesno zdravi, ki bi radi delali, pa ne dol>e dela, so najboljši dokaz, da je naša človeška družba krivična, in da velja prosperiteta le za vsega sito gospodo, ki živi o žuljih in sragah delavnega ljudstva. Lev Tolstoj o lenuhih. O nočem blagorodnem postopaču piše znameniti ruski modrijan Lev Tolstoj, da živi tako-lc: "On jč, govori in sliši; je, piše in čita, to zopet |K>mcni, da govori in sliši; je in igra; je, govori in sliši; je in sc vleže spat, tako minevajo dnovi drug za drugim. In da lahko tako živi, morajo hlai>ec. kmet, kuharica, kuhar, 9luga, kočijaž, perica delati od ranega jutra pa do poznega večera za njega, ne glede na delo družili ljudi, ki je potrebno, da imajo kočijaž, kuharji, shige vse, kedar delajo za postopača: sekire, sodčke, krtače, oprave, pohištvo, potem vosek, likalo, petrolej, seno, drva, govejo meso. Tako morajo^ vsi trdo delati od ranega jutra pa do poznega večera, da on govori, je in spi." V teh Tolstojevih besedah je ob-soilba današnje človeške družbe. Na stotine ljudi dela od zore do mraka, tla en sam nepotreben lenuh brezskrbno je,' govori in spi. Kaj je tu bolj občudovanja vredno: Nesramnost |x>sameznega lenuha, ki zahteva za oskrbo njegove osebe stotine ljudi, ali |)a pasja ponižnost iti brezbrižnost ljudi, ki radovoljno delajo za postopača ? ? ? Današnjo številko smo poslali mnogim rojakom na ogled. Komur se list dopade, nuj nam dopošlje naročnino, in sicer .60 za leto. Komur ni list všeč, naj nam ga vrne, ali fias naj pa obvesti z dopisnico, da vemo, kako nam je postopati. ROJAKI V STEEL, O. IN OKOLICI POZORI Društvo "Bratstvo" št. 1 "SI. N. I*. Jednoto" v Steel, O. priredi dne 2t> doc. 1.1. na istefanov dan v prostorih brnta Karola Dornuč svojo prvo plesno veselico. Vstopnina za moške 51.00, žensko bo vstopnine proste. Začetek točno ob 2 uri popoldne. Slovenski delavci v Steel, Glen-coe, Belairi in okolici pridite v$i do zadnjega moža na veselico, d pokaže te s tem, da mej nami vlad v resnici bratska slogn, ODBOR. KALIFORNIJSKO VINO na prodaj. Pridelek farme Hill G" Wlneyaid. Dobro Črno in belo vi po 36 do 45 centov galon; staro b lo ali črno vino 50 centov galo risling s So. Kdor kupi manj " 50 galonov vina, mora dati $3 posodo. Drožnik po $a.85 do $2.16 slivofcic po |3 gal. Pri večjemna-ročilu (lam popust V nmogobrojna naročila se pri-poročam STEFAN JAKNHfi Box 77 Crockett, Cal. tdel seru, kako se mu je treslo-vse Ho. Odšel sem iz sobe in peljal rriter s seboj. Samo sestra je ostala pr očetu. i i sami nismo krivil V tem leži ves 1 naš beraški ponos, s katerim mo gledali vse to in s katerim zapuHntp tudi naš dom. Mi nismo Irivi l ' Tck* nocoj je sveta nnč — noč poezij«. . . 1 Stopi sem k oknu in gledal na ulico, ilesto je bilo zavito v gosto tneglo it zvonovi so 'peli. Božični' zvonovi V) peli in vabili vqrnikc k daritvi Obetnu, ki se je rodil na ta večer pre< tisoči leti v revnem hlevu revneg^ Betlehema. Duša naia uživaj ]>oczijo svete noči! Ne hitiš li globoke mistike svete noči, e ti le ne zdi ... Oh, ne! Duša rrj>ja ne veni je v to poezijo, ona čnf samo žalost in skrb, MIR LJUI>K*A ZEMLJI!' V l ijr^t lati "Mir ljudem na ČuJ, verno lJudBtl— angeljl tako bo p^ , L.e m . Ito nara »i le govorite v temi; Zastonj —! Oči In vidimo — Cude». . , , Krvava tla mandžua Se nlro dovolj pogupa . . . In trupla tam brrt- ... naj nlao č^ka . . . In vladar iz silnega jha", slavni "Kalser der \\e"l Alt se nJemu no zdi \rebno, da čimveč Črncev pod . . .? Ali ni Usti prljat ki vse obeta, vse pris* —? Nekdo mu — dolar pofe . . . pa naj me nam morilca 4 Kdo umira dan za dno\, v prahu, ko črv izginja-' Kdo novodobni so Neror krvoloki — trpina —11 Ali nI to tuljava roka, ki tiranom zaklade stvar. Ali niso solze, znoj in Ju . . vir novega — milijona — \ No s«daj . . .! Ampak ča.^hodnjl zaorll bode glas med nami Reiltev Je prIUa — in mir ljudem na zemlji . < Svetu lioc. ki jo je obj\la ja prta morda za vedno, Duša moja prfcakuje strahom tre-notka, ko se bafodilo v nji strašno vprašanje: "Me dobimo kruha?" Zvonovi so pezijo boja^ii, obupa in bera štva, poezijo svet noči . . . Zvonovi so peli, jaz sem,pričakoval. Pričakoval sem, cl| zaslišhn iz sosedne sobe petje s»stcr, kakor navadno ob tej uri id v tem času toda vse je bilo t i In in mirno, za menoj pa jc stala nilja mati, ki mi je prinesla čaja. K&or bi se bala mojega pogleda, je povesila oči, ko sem stopil k nji in jo ptijcl za roko: "Kako je mama?" Vithl sem v njenih očeh, koliko upov in. koliko življenja so ji štrli ti zalnji dnevi. Postal sem zoj>et otroU kot pred leti. Vse t'sto domišljat o močno in ponosno je bilo strto v\meni pri tem pogledu in v tein irenotku. Sedel sem se z njo k mizi in bil otrok kot nekdaj. "Mati, zopet si zgradimo dom zni, ki ima izvor v bolehnem želodcu, ali slabi krvi in prepričali še bodete o zdravilni moči tega vina. Dobiva se v lekarnah in izdelovalen Josip Trineru, 799, So. Ashland Ave., Chicago, III. Milan Orlov. V naši hiši je vladal mir, j)ct ^ ^osf>odinjila v njem v spominih in žalosti, ki je pri:kot nck<|aj in zopct se p0vrnej0 nad jiašo hišo. Vsi smo čutili, Večeri kot so bili nekdaj. Mladost nas čaka še huje, m zato smo mon )ldo tc rn,adosH je moje in __ čali in se skrbno ogibali dotakni VOJ>, Mati ,„ Sk,oni,a sc jc k se z eno samo besedo tega, kar s.lcnj |n mc posiu5alaf 2unaj pa so je zgodilo v zadnjih dneh. 1 o vep|i še VC(,no zvonovi {n oznanj;,ij čerji je sedla sestra k glasov'rju, d^stvo Gospodovo> jaz pa scm u. bi igrala kakor navadno vsak večer,p0czjj0 svctPRa vcčera v obje_ toda že pri prvih zvokih smo se za- x matcrjnCTn-pogledali in čudeno, prestraseno {»ogledali m [ sestra jc zaprla glasovir . . . Bodimo tiho, da ne zbudimo mrliča! Nekaj časa sem sedel z domačimi pri, mizi in poskušal vsaj za tre-notek pregnati žalost in skrb, ki nas je objemala in tlačila k tlom vso svetost, vso poezijo in polet duše tega večera. Začel sem pripovedovati stare, pozabljene dogodke, polne razposajnosti, katerim smo se časi smejali. Tudi nocoj so jim izvabili ti dogodki smeh, ki pa je bil hujši od solz. I11 zato sem umolknil in odšel v svojo sobo. V moji sobi je gorela velika luč kot navadno vsako leto ta večer. Na oknih so bile obešene oprane zavese, postelja je bila preooblečena s svežim perilom,na mizi pa so stale celo rože — dar moje-sestre — kakor vsako leto na ta večer. Stopil sem k mizi in dihal omami ju joči vonj tem zimskih rož dolgo časa. Dvignil sem vazo in pri tem ob enem potegnil prt raz mize. Dolgo sem zrl na mizo; prav na ogel mize je bil prilepljen košček belega, čve-terooglatega papirja s sodnijskim jjeČatom. To je bila čudovita dekoracija, s katero so okrasili v jutro našo hišo, da jo prodado. Z neko skrivnostjo in jezo sem potisnil stran zavese in preproge; kamor sem pogledal, povsod so mi štrleli nasproti pečati. Se celo sliki matere, ki je visela nad mojo pooste Ijo, niso prizanesli. Spomnil sem se jutra,* kako smo stali molče, toda z velikim srdom v »srcu, ko so prinesli akte in pričeli oskrunjevati naš dom, naš mirni, krasni dom, katerega smo si zgradili z ljubez nljo in vefckim trudom. Nihče ni črhnil besede, samo mati je ihtela, oče pa je stal s povzdignjeno glavo ob svoji pisalni mizi, in zdel se mi je kakor svečenik, preden izgovori uničujočo, gromečo kletev. Molče smo zrli, kako so nam oskrunjevali, kar nam je bilo najsvetejše; nihče se ni ganil; samo mati je glasno ihtela ... Ko pa je stopil eksekutor k **!tu in mu odvzel uro in veri-žict,*tedaj se sklonila ponosna očetova glava globoko na prsi, in lo milijonov tolarjev je zapustil sonski kralj, ko sc je preselil v fcško kraljestvo — h kralju vseh kje v, nkor kaže kraljevska obrt še vip nese. Dobri in plemeniti napisi štejejo še vedno v čast, ako ji'e dovoljeno rediti kakega po-scVr'i postopača, ki je pokrit s krt ter odet s škrlatastim plašče Najnovejši dogodki nas uči\ se vrli podaniki v Detmoldu preljo, kdo bode v prihodnje jedt^stonj njih kruh. Sij ni čas je torej, da se tudi Zdr.^ave povzdignejo na stopinjo Kili kulturnih držav, in da državni svojemu Tedijit I. izrotc poseb. civilno listino ter ga po-sade (prestol. Vse lastnosti, ki nam jčijo, da bode Tedi uprav po ceski vladal našo republiko, opažanji njemu. V zgovornosti in samiyestnosti pa prekosi še Viljem^inega! Kaj čakamo torej??? \ nam bode fige pokazal? Putajknnje žensk. V Ztlr^ž. imamo rešiti jako težak probli — jx>manjkanje žensk. V množi krajih naše svobodne domovine rojenih več dečkov kakor deklic V nekaterih družinah je pa splol navadi lc eden ali pa dva otroka Kako je to mogoče? Ženske ne cavljajo le domača dela, temveč priuče industrijalne-mu delu, I* so navadno delali možki; to d< pa vpliva škodonos-no na žensk>rgamzem. Ako hočejo ženske , imhistrijalnem polji tekmovati možkimi, potem je potrebno, dajačijo svoj organizem, da pomčc svojo iivljensko moč. To sc i zvrši, ako rabijo Trinercvo, zdailno, grenkp vino. To vino uredu prebavni sistem, ustvarja novo, ravo, čisto kri, ja-či živce in mišic preganja otožnost in druge živčnoolezni; splch pomladi žensko in»hrani nje fcpoto. To vino lahko ni mlado delletce, kakor stara ženi^ mati kakor hči, proti glavobolu iysaki drugi bole- [ Slovenska kolonija v Missourlju. Najboljše božično darilo je, ako si kdo kupi pri nas kmetijo v jugovzhodnem Missoriju, kjer ni tropi-čne vročine, ne hude zime, kjer je zdrava pitna voda, rodovitna zemlja, v kateri obrpde vsi poljski pridelki in sadje v obilju. Mi prodajamo kmetije jk> 40 ali 80, pa tudi več akrov. Nekateri Slovenci, ki so spo mali našo ugodno |K>nudl>o, so že nakupili zemljišča. Mi imamo še za kacili 30—.40 slov. družin zemljišča, ki je v tesni medsebojni zvezi. Slovenci sezite po tem zemljišču, ako si hočete ustanoviti v svobodni Ameriki močno kolonijo, kjer se vam ni treba bati bodočnosti, gospodarskih polomov in družili nepriltk. Vsa pojasnila dajano zastonj. Vsakdo si lahko zemljišče ogleda, predno ga kupi. Pišite nam v slovenskem jeziku. Citajte naŠ oglas na drugi strani v današnji številki. A. }f. Knobcl, vodju slovenskega oddelka 315 Dearlwm St., room 217—220, Chicago, III. Danes nam je doposlal g. .Toaip Trinnr, izdelovalec grenkt'ga zdravilnega vina Blonski koledar. Koledarju jako fino, umetniško okrašen. Umetniško okraske je izdelal g. li. V. Nndhorny v New Yorkn. Kdor hoče imeti stenski koledar, naj pošlje g. Josip Trineru 10c. v znamkah — 779 S. Ashland Ave,, Chicago, 111. kjo so dobi najboljša, najtrpožnojša in najcenejša obleka? Kje?-Na 365-367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste! Naša zaloga jeBenskih in zimflkih oblek, površnikov in zimskih Bukenj jo dovršena. Zn predmete v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, koli-kor zahtovanio za njo, Ako predmet nli obleka no odgovarja ceni, za katero smo jo prodali, tedaj vrnemo denar. , MOŽ K K OBLEKE raznih vrst od.........$«.00 do $25.00 MOŽ K K SUKNJE " " " .........§5.00 " $30.00 Popolna zaloga Hrajc, perila, klobukov in rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljSega kroja In najnižjih cen po $1.95—$2.50 $3.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 365—367 Blue Island k, na vogalu 14, ceste, Obrnite se zaupno na nas !|SS kadar hočete odpreti saloon all se zmeniti za pivo. Lahko Kovorito z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborilo pivo jo po eviopiko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišito ali telefonirajte nam, na kar bodoto dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstn0 vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. a & Blue Island Ave. Nevral&ia - -I V slučaju novralgljo bo prizadeti občutljivi živci obraza In glave, povzročuj C hudo bolest, ki pogosto traja po več ur aH celo več dnlj. Ljudje podvrženi nevralglji morajo trpeti hudo muke. Z vsakim novim prehladom, če če tako neznatnim, da včasih Se celo brez tega Jih to trganja znova napade. Malo Je lekov, ki morejo v resnici premagati to bolest In zato mora bolnik samo ponižno trpeti in prestajati muke. Severovo olje sv. Gotharda Jo pa hiter pripomoček In gotovo zdravilo zoper nevralgijo. Vzemite jodnega od Severovlh praikov zoper glavobol in drgnite se dobro s Severovlm oljem sv. Gotharda. Tudi namočlto koe flanelo s tem oljem ter ei ga položito na razboljeno mesto. f NujstarSi Sefiko-alovenski lukiiriuir v Ameriki. SEVEROVO l OLJE SV. GOTHARDA. Varujte se takozvanih lekov zoper nevralgijo, ki so samo omamljivl in nevarni, in vsled katerih bolečina samo otrpne, nikakor pa ne ozdravi. Severovo Olje sv. Gotharda Je čisto. Ulezo se naravnost v meso, v sedež bolečine ter Jo ozdravi. Izloči vsako grlzenjo in ' bodenje. spudčaje, praske, »pahnenje udov, rane i dr. Cena 50 centov. Najhujši kaflelj se omehča in ozdravi z rabo Severov balzam za pljuča. Cena 25 in 50 centov. 43 43 43 43 _______________________ Splošna oslabelost. 43 43 43 43 43 Severov balzam življenja 43 jo najboljši lek v v»eh takih slučajih. Povrne vam 43 Iivljensko moč in Jakost. Cena 75 centov. S g M g to u* to to to % g to to to to to to g g Ta izraz označuje opešanost telesnih kot dufiev-nlh močlj. Ista nastopi v starosti, a Žal tudi pogosto v mladosti vsled nerednega življenja. Naj bo vzrok že ta aH oni Hude bolečine v križu. Prav nobegeaa vzroka ni na svetu, zakaj bi Imel zdravi mož ali žena bolečine v križu, raz ud ako iraa ifc tako delo, da se mora vedno pripoglbati. V- Ako Imate trajne In Hude bolečine v krilu tsdaj niso vaše ledvice v redu.**£ato vzemite fw Severov lek za jetra in ledvice, [J in vse take bolečine bodo hitro izginile, centov ln $1.26. Cona 75 Dule In apudčaji prihajajo Iz nečiste krvi. Sčl-»tite svojo kri s Severovlm kričistilcem in vse take kožne nerodnosti bodo Izginile. Cena $1. ti Severovn zdravila ho naprodaj v vseh leka(tiah. W. F. Severa Co. B to to to to to i CEDAR RAPIDS IOWA "Gifts Svobode" [The voice op Libebtvj WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 683 Loom is St. Chicago, 111. EntMed »t Ilia I* »t Oftlo »t Cblutfu. lit., »• Seoo'.J CI»U Matter Subscription |1.60 par year. AdverlWemeuts on agreement. "Olas Svobode" Izide vsaki petek tn velja za AMERIKO: za celo leto................H-60 ta pol leta .................75c ZA KVROPO: ia celo leto .'..»........kron 10 ■a pol leta .............kron 6 Prvi svobodomiselni list ea slovenskt narod v Amerik'. Naslov za dopiso in počiljatve je Bledeči: keias Svobode' 683 Loomih St. Chicago, III. Dopisi. Coloradski tiran. Dozdeva se, da se hoče Jim Pea-body, guverner Colorade s silo obdržati v svojem uradu. Znano je, da je Peabody mej vsemi republikanskimi kandidati v Coloradi edini podlegel. Rooosevelt je dobil sko-ro i o tisoč glasov večine. To govori jasno in odločno l Sedaj je večina ljudstva v Coloradi republikanskega mišljenja, ali to ljudstvo ni Peabodyevega mišljenja. Najmanj 20 tisoč republikancev ni glasovalo za Peabodya. S tem so ti ljudje izrekli svojo ogorčenost nad grozovlado, katero je upeljs^ Peabody v Coloradi. To je jasno l Do sedaj je lahko Peabody trdil, da se večina ljudstva v Coloradi strinja z njegovimi dejanji. Ali to je šlo sedaj rakom žvižgat in žabam pet. Ogromna večina ljudstva — volilcev je sedaj izrekla svojo prokletstvo nad njim. Ako bi bili prodrli demokratje s svojimi kandidati na celi črti, tedaj bi se lahko trdilo, da je Peabody radi tega podlegel, ker je ljudstvo demokratičnega ali populističnega mišljenja. Večina ljudstva v Coloradi je torej reublikanskega mišljenja, ki se pa zajedno nikakor ne strinja z nasiljem Peabodya. Ako Še pomislimo, da so nasilniki v Coloradi — posestniki rudnikov, •zloglasna "Citizens Alliance" — napeli vse svoje sile, da bi pripomogli vzoru vseh tiranov, g. Pea-bodyu do zmage, potem je poraz Peabodya še mnogo večji, kakor si ga domišljamo. Vsem je znano, da je bil šerif že na sledu dinamitardom, ki so v Vindicator jami zvršili grozen napad. A tu se je tolpa dobro oboroženih hlapcev lastnikov rudnikov postavila šerifu nasproti ter ga preteč mu z vrvico, prisilila, da je odložil svoje mesto. Njegov naslednik je odložil s»oje mesto. Njegov naslednik je bil golo orodje teh kapitalističnih razbojnikov, radi tega tudi ni izsledil dinamitardov. Ali miličarski major Francis J. Ellison je pod prisego izjavil, da je generalu Bellu ponujat dokaze radi dina-mitne raztrelbe, da pa general Bell ni hotel nič slišati o tem. Major Ellison je napravil sploh tako izpoved, da je jasno kot beli dan, da so lopovi v službi bogatih rudniških lastnikov poti podkroviteljem višjih miličarsJeih častnikov vprizorili vse lumparije, katere so podtikali organiziranim delavcem in rudarjem. Tu imamo opraviti z nekako drugo afero Dreyfus, ki se istotako ne sme potlačiti kakor francozka. To pa skuša doseči Peabody. Dozdeva se nam, da je ta človek rojen hudodelec. On se hoče s silo obdržati v uradu ter apelira na višje deželno sodišče, ki je baje iste vrste kakor francozka vojna sodišča. Višje sodišče je že poseglo v mes s fem, da je pričelo šteti glasove. Ako se bode sodišče postavilo na stran Peabodya, tedaj lahko doživimo afero Goebela v drugi podobi, diši se Peafbody ne da primerjati z Goe-belom. Ljudstvo v Coloradi gotovo ne bode dovolilo, da bodo Peabody tn njegova klika poteptali mnenje ljudstva, katero je IjuJstvo odločno in jasno povedalo pri oddaji glasov, in če se to zgbdi, potem >e bode lahko reklo: "Sic semper tyrannisl" Matiji Pavlih! v svarilo. Na mojem potovanju po zapad-nih državah za "Glas Svobode" so mi povedali razni ljudje, da ima Pavliha, ki lazi okrog z njegovo črno pobarvano robo umazano katoliško maniro, da z njegovim dolgim jezikom blati tuje blago, med tqp ko hoče v svoji zabitosti vsacemu usiliti njegove črne cape v podobi "Nove Domovine" in "Am. SI." Nam sicer nič mar, ako on usi ljujc nezavednim ljudem kapitalistom prodane liste, mar nam pa je, ako v svoji brezmejni zabitosti in kafrskem obnašanju blati list "G1 Svobode". Oslovski glas sicer ne-sega do nebes, to je Pavliha— Pogorele sam skusil nekje na za-padu ... In mislimo, da ako bode Še v naprej kolovratil s takim ne dostojnim vedenjem po svetu, da ga hoče zadeti zopet kakšna pra vična kazen . , . Potnik. La Salle, III. V decembru 1904 Nekaterim starim devicam v hlačah je društvo "Triglav" trn v peti. Najbolj nesramne laži in obrekovanja rabijo ti svetohlinski hinavci, da bi zavrnili delavce in druge naše rojake oil vstopa v društvo. Naše društvo ne sili nikogar hoditi v cerkev, a ne brani tudi nikomur opravljati svoje verske dolžnosti. Naloga društva ni skrbeti za najkrajšo pot v nebesa, temveč da preskrbi članom, ako jih je za dela kaka nesreča ali bolezen zdrav tiiško in bolniško pomoč, tla se ne naseli takoj prvi tlan v stanovanju članov siromaštvo, beda, glad, ako so slučajno ponesrečili ali zboleli. S tem je povedano vse. ' Naj naše družtvo polivajo peto-lizniki z gnojnico, kolikor hočejo, naše društvo bode kljub temu na pretlovalo. Le pujski radi rinejo s svojim rilcem po gnjojišču 1 Straža. Nabreilna, Primosko. " Tu obstoji že dlje časa krepka organizacija klesarjev, kamnosekov in lepotičarjev, ki je trn v peti delodajalcem, ki so talijanski iredentisti ali pa napredni Slovenci. Po hudem boju so si tukaj delavci leta 1901 vsaj nekoliko zboljšali ža losten gmotni položaj. Pogodba se je sklenila do leta 1903., ki se je istega leta zopet mirno obnoyila do leta 1906. Delodajalci, ki so težko čakali ugodne prilike, da bi prelomili pogodbo za katero so sami glasovali in jo podpisali, so brez vzroka s spomenico, katero so nabili po zidovih delavnic, naznanili, da so prelomili pogodbo, radi tega so bili nabrežni-ški kamnoseki dne 26. nov. prisiljeni zastavkati. Ameriški izkoriščevalci so gotovo brutalni in nasilni, ali vsaj delavsko pogodbo respekti-rajo, da poteče nje doba. Odbor. * * * Slovenski, ameriški delavci! Odbor se je zajedno obrnil v posebnem listu do nas, da bi slov. ameriški delavci podpirali svoje brate j>o razredu in narodnosti v tem boju proti izkoriščevalcem. Naša sveta dolžnost je, da pokažemo, da se čutimo solidarni z brati, ki se v stari domovini bojujejo proti izkoriščevanju za boljši gospodarski položaj cFelavca-trpina. V Nabrežini je nekaj stotin delavcev. Le pomislite slov. ameriški delavci, da ti trpini še takrat ne zaslužijo, toliko, kedar delajo, da bi se vsaj enkrat na dan s svojo družino pošteno najedli. Kako je pa še le sedaj, ko očetje, oziroma sinovi, stavkajo? Majhni otroci, ki niso druzega zakrivili, kakor da so jih rodile žene delavcev, morajo stradati, trpijo glad, ker so delodajalci z brutalno prelomitvijo delavske pogodbe provzročili stavko. Slov. ameriški delavci ni Vam potrebno slikati kakšne gospodarske razmere so v stari domovini. Ako bi bile te razmere zdrave in dobre, ostali bi bili mi doma, ne bi šli i mi v Ameriko. Radi tega je naša sveta dotžnost, da daruje vsakteri delavec po svojih skromnih močeh za stavkajoče brate klesarje in kamnoseke v Na brežini, da jim pripomoremo do zmage. Kdor hitro da, dvakrat da! Denar naj se pošilja upravništvu "Glas Svobode" s pripombo: Za stavkujoče kamnoseke v Nabrežini. Ves denar bode izkazan v "Glas Svqbodi" in v "Rdečem Praporju" v stari domovini. UprazmiStvo "Glas Svobode". Katoliška podivjanost. Senzacijonelno vest prinašajo vprav sedaj čikaški dnevniki, ki se posebno odlikuje v barbarstvu in zverinstvu. Človek ne veruje, da je sploh kaj sličnega mogoče, ker še krvoločne zveri ne zvršujejo ta-cili dejanj, ne zapuščajo svojih mladičev, kakor je to zvršila vprav te dni dična in dobra "katoliška" zakonska dvojica. i81etna soproga Riharda Donovan, katoliškega Irca je povila dne 25. nov. t. I. dete. Zdravnik L. Witkinson 2053 Ogden Ave., v čigar hiši je stanoval Donovan je pomagal pri porodu. Tri tedne kasneje je izginil otrok. Zdravnik, sluteč kaj slabega, je pričel preiskavati vso afero. In zvedel je, da je zverinska mati odnesla otroka v St. Vincencijevo sirotišnico, da bi kam oddali. Z lažjo, da otrok nima očeta (še manj pa mater. Opomba stavca.) in jezuitsko zvitem hljnjenjem, da je grozno grešila, ko je izgubila "venec nedolžnosti",- je preslepila tamošnje sestre, tla so otroka sprejele v zavod. Ko je zdravnik to izvedel, jima je takoj odpovedal stanovanje, zajedno ju pa naznanil sodišču. Preti sodnikom je Donovan izjavil, tla je rodom Irec, rimski katolik, po obrti strojnik, in tla skrajno sovraži otroke. Živinska mati je pa izjavila: "Jaz ga nisem mogla pogledati l Nikdar ga nisem pestovala. Kedar sem ga pogledala, hotela sem ga umoriti. O, kako sem ga sovražila! Edino moj mož mi je ubranil, tla ga nisem vrgla v peč. Upam, tla ne porodim nikdar več." "Končajte, to zadostuje," je rekel .sodnik. "Slišal sem marsikatero hudodelstvo, ali kaj tacega še ne. Poslušati vaju ne morem. Pojdita, kaznovati vaju ne moreni, ker za take zločine še ni zakona; kaj tacega se še ni zgodilo. Želim pa, da bi vaju mogel poslati v dosmrtno ječo." Sodnija jih ni kaznovala, a kazni ne odideta. Javno mnenje, najvišji zakon ju je obsodil in kaznoval. Kakor se jima je izognil tir. Wilkinson, tako se ju bodejo izogibali tudi drugi ljudje. Tudi v Summit, koder sta se naselita, bodeta morala oditi. 2e so bila zborovanja, na katerih so bile sprejete resolucije, tla se jima s|x>roči, tla morata zapustiti občino. Taka moralična kazen je hujša, kakor je more naložiti kak sodnik. Po naravi je materinska ljubezen tlo otroka — posebno do prvorojen-čka — najlx>lj goreča ljubezen. Prava mati ljubi svoj ego otroka, le ta katoliška propalica je dejala: "Jaz ga nisem hotela pogledati l" Te dni je bil pogreb na 401 N. Pavlina ulici. Zakonski dvojici Part je umrl ]»etorojenček. Gospa Msvy Hart je zagrabila mrtvo dete ter branila pokopati je. Po pogrebu je izjavila: "Nihče razun mene, ga ni dobil v roke, ljubila sem ga nad vse, ker je bil edini deček. Svoje življenje bi dala za njegovo. Se Ii potem čudite, tla ga nisem hotela dati od sebe? Upam, da botlem še obdarjena z dečkom, ki ini umrlega nadomesti." Družina Bart ne pripada k nobeni cerkvi in je sploh brezverska. Bode li še kdo trdil, tla vera goji ljubezen? Jaz trdim nasprotno! Kar je gospa Margareta Donovan storila, ne stori niti zver. Zveri so pa brez vere 1 Morda je ljubi bog vse ustvaril, le "katoličana" ne? Afontmorenci. |flr Somišljeniki naročujte tn priporočate "GLAS SVOBODE" Vsem znancem in prijateljem v Clevelnndu želim vesele praznike in novo leto. Ivan Meden. Stavka se nadaljuje. Posestniki predilnic in delavf Fall River, Mass., so imeli skpno konferenco, tla bi se dokončal o-gromna stavka tekstilnih del^cev, ki obseza 26 tisoč delavcev. C\oP-ničarji so zahtevali 12 odptkov znižanja pri plačah, delavci so pa privolili le v polovico. R?h tega so se vsa pogajanja razbilajn stavka se nadaljuje. Izkoriščevalci tožijo rrdarje. Fuol Co. je predsednik/Mitcbel-la in eksekutivo organ i pranih ru darjev tožila za 491 tie/č tol. odškodnino. Izrabljevači rdijo, da bo imeli pri zadnji atavkiioliko zgu-bo. — Kapitalisti b sy^m izkoriščanjem človeške dela/ne moči do skrajnosti in svojim /rušilnim nastopom provzroČijo iHjprej stavko, potem bo pa so tolik* predrzni, da tožijo za odškodnin*. — To je v resnici že skrajna kapitalistična nesramnost. Zadružno stališče. "Towns in Dtyvney Ship Building Oo." v NeV Yorku jo predložila svojim dela/coni načrt, da bodo eno leto dol/vali isto plačo, katero imojo Bothj. Po preteku onega leta, se bocl- pa del dobičku raz. delil mej nje, Drugi del dobička so bode pa ojrnil za obrestovanje kapitala, pupruvljanjo strojev in tvorniških fgradeb. Klerikalna gospodarska organizacija, ki je zatlobila po svojih fal-sificiraniV bilancah in računskih sklepih piko velik renome, je raztegnila /svoje delovanje tudi na Dalmac/jo. Dr. Krek je liil te dni v Dubrovniku in je tam lovil dalmatinske zadruge, naj pristopijo kranjffci klerikalni organizaciji. V dalmatinskih zadrugah morajo vladati čudne razmere, da hočejo te zadrge pristopiti kranjski klerikalni organizaciji. Listu v podporo. Gregor Potočnik..........$0.50 A. Klemenčič..... .......f0.60i John Clemeus............t0.5( Job Bayuk,.......... Pozor 6jaki!!! Potnjočinjjakom po Zdr. državah, oni v Chicagi in drugim po oUoi naznanjam, da točim v /jem novoureje-nim "Baloo' vedno svežo najfinejše "atlas beer" in vsakovrrf* vina. Unijsko smodke nazpolago. Vsace-mu v zabf služi dobro urejeno keglja in igralna miza (pool tabl; Solidna postrežba zagoUena. Za old obisk se vljudno priporoči MOHOR MLADIC 617 S. titer Ave. blizo 19 ulice C*oo, III. M erklavec, i 433 w7tb St. Chicago, III. , edinpv- krojač v Chicagi, , se poroča rojakom v izde. lova?nove in popravljanje!! > starčke, katera bo izgle-' ! daltfkor nova. Vso po ; zmp nizkih cenuh. flzdar rojaki! yjoicem in drugim bratom Hlakom priporočam svoj lepo artd______"SALOON".____ Toi vodno svežejrivo in pri- stilruge pijače. Raznovrstne fiflmodko na razpolago. »tniki dobe pri meni čedna ^očišča in dobro postrežbo. a obilen poset se priporoča MARTIN P0T0KAR, 4 8. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite staiega prostora, John Košeleka. __£1 J. SKALA & CO. _ 320-322 W. 18. ulica _ °JESK0"8L0VANSKA BA -------—Pogajanje denarja, izmenjevan Somišljeniki naročujte tn on/»tujih denarjev, izterjatev denarj in vrednostnih stvari j po cele rocujte svoje časopise. Socijaligem je postal sila, s ko ro morajo računati vse strank POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da na deknjiiica "ŽRTEV RAZMER" "ZAPISKI KRANJSKEOA LANA", kmalu pošla. KUodl Imeti knjižico, v kateri se pogubonosno delovanje nekrflh duhovnikov po imenu za rod, naj dopošlje 25c. na i*v-ništvo "01. Sv." in pošljenmu jo takoj. Zaloigra, ki se opisuje vnjl-žlči, se je završlla na Krajem ter je povsem resnična. L prav. "GI.' (Sago. 111. Društvene vei. 'DruStvo "Slavlja" *L 1. Š- P J t Chlcagu. 111., Ima evoje me-sečno sejo vsako drugo nc

02. Vstop. Novo društvo "Zarja" št 15 v Ravensdale, Wash.: Sprejeto v "S-N.P. J " 19 dec. 1904. Imena udov: Pavel Kosšt. 500; Anton Logar št, 507; Josip Koiuh št. 508; Josip Polanc št. 509; Andrej Spolar št. 510; Ivan Bervaršt. 511;Frank Dobnikšt. 512; Matija Peterlin št. 513; Frank Giošelšt. 514; Anton Šifror št. 515; Jakob Lazar št. 510; Ivan Trian št, 517; Frank Kreffel št. 518, Društvo šteje 13 udov. Društvo "Slavija" št. 1 v Cliicagi, 111.: Josip Toršič št. 499; Vinoone Kulovic št. 500. Društvo šteje 58 ndov. Društvo "Triglav" št. 2 v La 8alle, III.: Anton Moznario št. 490; Henry Hefforlle št. 491. Društvo šteje 65 udov. Društvo "Adrija" št. 3 v Johnstown, Pn.: Frank Span št Društvo stoje 47 udov. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Društvo šteje 33 udov, Društvo "Naprej" št. 5 v Clevolund, O. Društvo šteje 12 udov. Društvo "Bratstvo"št.0 v Morgan, Pa.: Dominik Erklavec št.482; Lukas Demšar št. 483. Društvo šteje 42 udov. Društvo-'Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: Karol Krnšičšt. 484; Frank Zaman št, 485; Frank Potočar št. 480; Josip Metelko št. 487; Jakob Karmol št. 488; Frank Kos št. 489. Društvo šteje 44 udov. Društvo "Delavec" št, 8 v So. Caicago.Ill.: Frank Spolar št, 472. Društvo šteje 17 udov. Društvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kaus.: Josip Bučar št. 492; Frank Žagar št. 493; Frank Teršina št. 494i Josip Lipovšek št, 4y5; Ivan Kirnšt. 490; Anton Smodo št. 497; Ivan Skušek št. 498. Društvo šteje 53 udov, Društvo "Sokol" št. 11 v Roslyn, Wash.: Frank Jesernik št. 503; Ivan Dolinšek št. 504; Feliks Kramer št, 505. Društvo šteje 19 udov. Društvo "Edinost" št. 13 v WhclingCreek, O.: Frank Sadar št. 473; Frank Hora št. 474; Leopold Maček št. 475; Ilichard Bende št. 470; Matija Straus št. 477. Društvo šteje 24 udov. Društvo "Sloga" št. 14 v Waukegan, 111.: Andrej Maslo št. 478; Ignae Kušer 479. Društvo šteje 10 udov. Zopet sprejeti. Društvo "Slavija" št. Iv Chicago, 111.: Peter Ercar št. 14; Martin Staniša št. 57. Društvo šteje 00 udov. Huspendovaige. 2 v La Salle, 111.: Josip Bratkovič št. 92. Društvo "Triglav" št Društvo šteje 04 udov. Društvo "Adrija" št Društvo štejo 40 udov. 3 v Johnstown, Pa.: J(^ip Modio št. 120. Ferdinand Itaz- Društvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Knns.: boršek št. 290. Društvo šteje 52 udov. Umrtje. Društvo "Bratstvo" št. 0 v Morgan, Pa,: Josip Škarje št. <£01. Ubilo ga je v premogokopu. Društvo štejo 41 udov. Isklučenje. Društvo "Trdnjava" št. 10 v Rock Springs, Wyo.: Andrej Smrekar *t.3IO. Društvo šteie34 udov. Društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge,' Pa.: Ivan Benčič št. 231, Društvo štejo 43 udov. Odstop. Društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa Društvo šteje 42 udov. Prestop. Od društva "Slavija" št. 1 v Chicago, 111. H v Wankegan, III.: Josip Kaučuik št. 42; Chorli Cerk št. 43. društvo šteje 58 in drugo 18 udov. MARTIN KONDA, I. r. tajnik. Matija Mož i na št. 211. K društvu "Sloga" št Prvo NAZNANILO. Vsem predsednikom krajevnih društev "8. N, P. Jednote" se na znanja da preskrbe take zastopnike ki iuiajo poroštva, ali pa da si zas topniki lahno preskrbe poroštva, in iste dopošljejo do 1. februvarja 1905 tajniku jednote. Dokler pa društva nimajo jamčenega poroštva, toliko časa se uemorejo pošiljati društvam denar ali kuke druge vrednosti Zdravniška spričevala naj se istutako pošiljajo takoj tajniku kedar zboli, ne pa še le takrat ko ozdravi. Ako bolezen trpi dlje kot tedaj se mora spričevalo ponoviti vsacih 14. dni. Kedar član nuj se opomni zdravnika, da vpiše na spričevalo, koliko časa je bil bolan. Če bolezen traja dlje kot 14. dni naj bo podpora zahteva na vsacih 14. dni, ne pa še le čez 2. ali 3. mesece. Najbolje je, da ima VBako društvo svojega zdravnika, in da se člani v bolezi obračajo le do društvenega zdravnika. Pripetilo se je te, da je v zadnjem času dobil tajnik jednote od članov enega in istega društva tri različna zdravniška spričevala raznih zdravnikov. To naj se v prihodnje opusti, ep osrednjega odbora jednote z dne 15. decembra 1904 IVAN STONIČ, t. r. predsednik. GLAS SVOBODE i iS. N. P. Jednota. Bodočnost ameriikih Slovencev v njejl Marsikdo lahkomiselnih ljudi meni, da notranje gospodarske organizacije, to so podporna društva, zabavna, izobraževalna ^ttfc, ki se organizujejo v narodnem smislu nimajo nikacega večjega pomena za javno življenje ali mnenje, delovar nje ali nehanje, dasriravno je danes — Jahko rečeno — brez izjem vsled gospodarskih odnosajev vedno v neposredni dotiki eden z drugim. Da, v zvezi 1 zavedujoČ se skupne noči, gotove zmage nad vsakim pritiskom na delujoče sloje. Narodno gospodarske organizacije, če so ustanovljene na inoderni in solidni podlag* so faiktično le pri-pravljalnice, ki izražajo teoretično in delujejo praktično za nekaj zvi-šenejšega, nekaj popodnejšega . . . Čas in razmere, v kterih živimo danes, zahtevajo, da v tem burnem času, ko sc bije boj za pravico in resnico, za obstanek tlisoč in tisoč bitij, ki so vstvarjeni vsi enako, da nc izgubimo iz pred oči niti najmanjšega akta, ki se je odigrava v usodi človeštva. Vedno nam je stati na braniku, v vsakem nastopu, vse povsod sc nam je zavedati, da se gre za človeštvo in ne za naku-pičevanje "blaga. Na ta način delajo narodi, ki so pred nami in ki so sc otresli srednjeveškega jarma. Vsi ti so si v bistvu enaki; vsi hite k altarju prosvete v vsacem dejanju in nehanju, vedoč, da jih nekoč združi moč, ki vstaja v masah in posamezniku blagih src v prid človečanstvu . . . Ta načela si jc stavila že pri ustanovitvi S. N. P. Jednota, ktere odbor je lahko ponosen na armado zavednih Slovencev v Ameriki, katerih število vidoma narašča. Nobena slov. jed. v Ameriki ni vstanovljena na tako praktični in trajni podlagi kot je S. N. P. J. z ozirom na bodočnost. EVo dokaza! Kdor pozna razvoj časa in njega razmere, mora nehote priznati, da se vsi zavedne ji sloji organizirajo, bodisi gmotno ali duševno le centralistično, ker je na ta način pomnožena moč ali pomoč svojemu bljižnemu. S. N. P. J. bode v teku nekaj let h požrtvoval: nostjo in delom svojih članov lahko plačevala po io—12 dolarjev tedenske bolniške podpore in to le vsled tega, ker je centralizirana^S^aki-mi izdatnimi podporami se druge jednote v bodoče pač ne bodo mogle meriti.l Urednik "Nove Domovine" celo trjli, da se-jed/d la K. S. K. J. ali J. S. K. J. bližajo financijelne-mu prOpadu, v kar našteva temu v dokaz, skrbno in sumarično izdelan račun, ki se naslanja na vrsto periodičnih smrtnih slučajev, ozir. naraščajev. In prav ima ured. "N. D." ko trdi. Jednote, ki niso centralistične jim preti prej ali slej pogin. Zatorej rojaki jk> Ameriki: vsta-novljajtc društva, ter se priklopite k S. N. P. J., ki je edina najsigur-nejša gospodarska organizacija za bodočnost. Vsa natančneja pojasnila daje: I. tajnik M. V. Konda, 683 Loomis St., Chicago, III. Ivan Stonič, predsednik S. N. P. J. Društvo "Slavija" št. 1 -S.N.P.J' Na zadnji seji so bili izvoljeni naslednji bratje v odbor: Frank Klobučar, predsednik; Josip Ver-ščaj, podpredsednik; John Duller, tajnik; Alojzij Juvan, zapisnikar; Martin Potokar, blagajnik in zastopnik. Gospodarski odsek: Anton Tratnpuš, John Verščaj in Fortu-nat Cepuder. Bolniški odsek: Josip Potokar, Jakob Polanšek in John Hrvat. Reditelj: Mihael Skočir. Martin Konda, l. r. zapisnikar. Društvo »Triglav* St. 2 -S.N.P.J.' Društvene seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob popohulne v prostorih g. M. K. 1. ulica. Vsi člani se opozarjajo, da bi obiskujejo vse seje redno, ker ne zadostuje, ako se le mesečni doneski vplačujejo redno. Društvo nar preduje, in treba si bode nabaviti lastno deželno zastavo. Odbor sam pa ne more sklepati o taki stvari, dokler niso navzoči vsi bratje. V društvu smo vsi enaki, torej upam, da mi mojih opazk ne bode nihče vzel za slabo. Član društva postane lahko vsaki Slovenec ali Slavjan, ki jfe spolnil 18. ter ni prekoračil 45. leto, in plača $1.00 vstopnice za Tednoto. B. Društvo -Naprej' St. S 'S.N.PJ.' Na zadnji mesečni seji so bili izvoljeni naslednji bratje v odbor: Frank Čeme, predsednik, 41 Glacc Ave.. Frank Pcčjaky podpredsednik, 1715 St. Clair ist.; Frank Russ, tajnik, 1778 St. Clair St.; Anton Bobek, zastopnik, 1778 St. Clair St. V gospodarski odsek so voljeni bratje: Ivan Sodja, Frank Radel. Frank Russ, t. r. tajnik. Društvo •Zarja* št. 15 'S.N.P.J.' Na ustanovnem shodu so bili voljeni bratje v odbor: Mat. Potcrbin, predsednik; Josip Polanz, podpredsednik; Josip Kožuh I. tajnik ; Ivan Teržan, II. tajnik; Fran Groschel, blagajnik. V gosjXHlarski in bolniški odsek so pa izvoljeni bratje: Jak. Lazar, Frank Kreffel, Fran Dobnik. Josip Koiuh l. r. I. tajnik. Naš zastopnik Frank Petrič o-biskuje sedaj rojake v drž. Kans. ter nabira naročnike za 'dlasSvo bode". On je pooblaščen pobirati naročnino za list "(lias Svobode*' In Koledar. UpravniStvc "01. Sv." Ali ste že nakupili božična darila? .T" Mi smo se odločili opremfti našo prodajalno z najlepšimi, na j-finejšemi innajraznovrstnejšimi božičnimi darili. Mi ne bodemo znižali cen po božiču, ker smo jih znižali že sedaj...... AKO ŠE NISTE NAKUPILI H0ŽIČNA DAHILA TEDAJ SI OGLEJTE NAŠO PRODAJALNO ZADNJE DNOVE PRED HOŽlCEM. NAŠLI MODEIE D Alti L A ZA 3IOŽKE, ŽENSKE IN OTROKE. FDR^ISTK STONICH, prodajalec. Vpraflajte po št. 22. 561563v*565 BLUE /SlAND AVE* Kupljena darila se razpošljejo na zahtevo vsakomur na dom, ki stanuje v mestu. Vesli iz jugoslovanskih pokrajin. — Surov oskrbnik v Idriji. Sredi meseca novembra sta prišla oskrbnik kratky in paznik Vončina kontrolirat dcio dveh rudarjev. Delo je bito slabo in delavca sta prosila g. oskrbnika Kratkyja za zboljšanje gedinga, ki je nato pogledal delo" pa rekel: ne znate delati. In s paznikom odideta proč, ne da bi sploh zvršila'"geding. Delo je le kazalo slabše, zato gresta delavca 21. novembra k oskrbniku g. Kratkymu in ga prosila, naj pride pogledat v jamo, da bo videl, kako je. 22. novembra pa g. Kratky res pride na to polje, kjer sta delala, k njima pa ni prišel, akoprem je obljubil. 24. novembra pa pride'a on in paznik Vončina. Delavca sta bila ravno v » takem delu, da je bilo vse narobe. Streli prednega šihta so "haupt-pin" premaknili in nutelstuke zlomili, zato sta pripravila nov les, da pokvarjeni zamenjata. Ko to delata, zavpije pod senkeljnom paznik Vončina: pri miru gori I Delavca z delom prenehata. Oskrbnik Kratky pride in vnraša, kaj delata. Ko povesta, da to in to, stopi Kratky na desko, ki je ležala čez senkelj, na kateri pa je rudar D. čepel. Kratky poskuša, če je dovolj trdna, in če je varno pod nogami. Rudar D. pravi: gospod, tu je varno. Kratky pregleduje delo, pri tem se zadene z roko na dilo, ki je nad mansfartom; konec dilc se sname in obvisi na spodnji dili, ne da bi se kaj zgodilo. Paznik Vončina se nato oglasi: "Poglejte, kako je gvišnol" Po teh besedah se stegne gosp. Kratky in udari rudarja D. preko glave. Ru-. dar D. je bil ravno nad prepadom; pri udarcu je bil tako zmeden, da se je kar tresel in da ni vedel, kje je. Medtem pa se je delo merilo ter rudarjema zaslužek odmerjeval. — Kaj zasluži gospod oskrbnik Kratky za svojo brutalnost? Nič druzega, kakor da bi mu vrnil delavec dve gorki zaušnici, da bi vedel, da se delavcev ne tepe nekaznovano. — Početje malopridnega župnika. Iz Babnega Polja se piše: Z nestrpnostjo smo pričakovali onega zaže l j enega dne, o katerem nam je naš župnik Adolf Knol prerokoval, da nas zapusti, ter se poda službovat na večjo in l»ljšo faro. Ali žali-• bog, naši upi, naše nade so bile zastonj. Župnik Knol še vedno uganja pri nas nečuvene surovosti, sramoteč zunaj in v cerkvi potrpežljive Babnopoljce z himpi, lažnjivci in drugimi nedostojnimi in nespodob-■ nimi pridevki, bijoč s pestmi po al-tarju pri maševanju kot pijanci po gostilnah, metajoč evangeljsko knjigo raz lečo v Marijine hčere ter podeč poštene vernike iz hiše božje kričeč: "Marš vn, marš vn, jaz ne Ijodem več maševal ne za žive ne za mrtve Babnepoljce, tudi spovedoval ne bodem nobenega več, preklinjajoč obenem sramotno. Dobrosrčno je svojemu sovražniku odpustiti, tako jc storil tudi tukajšnji posestnik Janez Troha, kojega je bil g, župnik iz cerkve zapodil, ter odpustil prosečemu župniku. A kako se mu je župnik Knol zahvaljeval v nedeljo pri popoldanskem cerkvenem o-praviltt, rekši: No, kaj ima oni-le sedaj zato, ker me je tožil, nič, orna-zal se je in vsi ste se omazali, jaz sem pa vzvišen, vzvišen in še kako vzvišen! Kaj pa ej zato, ako sem mu rekel marš vn, je li to kaj raz-žaljivega, razžaljivo je to, ako kdo kakemu drugemu reče k .... r zato si velja iskati zadoščenja." Take nesramne in pohujšljive besede mora mladina poslušati pri krščanskem nauku, ali ni to že skrajno t Kam pridemo, ako pojde tako naprej! — Hudiča zna panati iški župnik dr. Mauring. Kakor je že splošno znano, se božji namestnik za Ig neprestano tožari ter nakopava svojim faranom pota k sodišču. Pri razpravi, pri kateri je dobil župnik zaradi strupenega jezika osem dni ri-četa, bi bil jmoral tudi pričati on-dotni grobokop, Ker pa je imel mož več vesti in poštenja kot njegov župnik, ni mogel pričati v prilog duhovnemu obrekovalcu. To je Mauringa tako razkačilo da je vzel grobokopu službo. Nekega dne na-v to je stala žena odstavljenega gro-f bokopa na pragu svoje hiše, ko pri-< de mimo božji namestnik Mauring. Obrnil se je proti ženi, ji pokazal svoj precej obilni jezik, ter ga še podaljšal z razprostrtimi prstmi svojih posvečenih rok. Pri tem je za* meketal kakor planinski kozel ter pristavil rohneče: "Tvojega starega bo hudič vzel!" Žena mu je mirno odgovorila: "Pri naši hiši nima hudič kaj opraviti, kaj pa če bi vzel .vas." Župnik pa ji je obrnil hrbet z besedami: "Jaz ga pa znam panati l" — Kdor pozna to nesnažno duhovno posodo, ne bo dvomil nad resničnostjo te zgodbice. Tako u-trjujejo apostoli škofa Bonavcnturc edino zveličalno vero ter vodijo izročene jim ovčice — nazaj h Kristusu kralju, — Kaplan kot pedagog. Kaplan v Vipavi, ki jc obenem šolski katc-hct, je napravil veliko protiustavnost in vsled tega provzročil silno ogorčenje. Brez pravega vzroka, zgolj da bi se izkazoval, jc pretepal otroke in imel jih zaprte do 2. ure |)opoldtic. Otroci, katerih množica pride iz obširne okolice in to pred 8. uro zjutraj, bili so nekateri do obnemoglosli prestradani in tudi po-nesnažili so sobo in obleko. Glavni kontingent zaprt je bil radi tega, ker pretečeno nedeljo ni bil — pri maši. Kazen je zadela tudi take otroke, ki še nikdar kaznovani niso bili in ki so bili vselej odligffl. Ko so starši in oskrbniki jeli prihajati v šolsko jwslopje, se jc fare potajilo. — Farji so povsod enaki. — Nova Panonija? "Slov. Nar". poroča, da je neki konsorcij vnanjih inaneirjev sklenil ustanoviti pod Sto lom na Gorenjskem, in sicer na lepi trikotni ravnini, med vasmi Begunje, Lesce in Radovljica, novo mesto, kateremu hoče dati ime "Nova Panonija". Mesto bi bilo zgrajeno ixjpolnoma moderno po Belamije-vem načrtu in bi imelo koj iz začetka svojo ccntralno kurjavo, vodovod in razsvetljavo poleg drugih izvirnih modernih naprav. "Nova Panonija" bi stala ob progi železnice, ki lx)de v bodočem času vezala preko Tržiča in Kamnika štajersko z novo Bohinjsko železnico. Ko bodo inženirji izgotovili vse načrte za to novo mesto, prično podjetniki nakupovati svet, katerega bodo baje dobro plačevali. — Koliko je na tej bajni vesti resnice, bo seveda pokazala bodočnost, ker nemogoče ni pod solncem dandanes več ničesar. — Ogenj: Te dni ob i uri ponoči so začele goreti v pralnici otroške bolnice na Elizabetni cesti neke deske. Oddelek gasilnega in reševalnega društva se jc takoj pripeljal na lice mesta in ogenj pogasil. Vzrok ognju je bil, ker so dekle vrgle tleč pepel za pralnico, vslpd Česar se jfc vnelo perilo. Škode je samo 10 K. — Ilustracija šolskih razmer na Kranjskem, "Učiteljski Tovariš" poroča, da je v postojnskem okraju v vasi V. nastanjena šola v koči, ki je napol v zemlji in je nekdaj služila rudarjem za skladišče. Že petnajst let se dela, da se dobi za šolo primerilo poslopje. Zdaj jc bila komisija, in ta se je izrekla, da se najame za šolo soba, ki je prvem nadstropju nekega svinjaka. V svinjaku so seveda svinje, na drugi strani javno stranišče, vhod je kar s ceste, soba je pa tako majhna, da sedanje klopi ne gredo vanjo. • Grozna nesreča se je pripetila ori gradnji železnice v predoru pod Logom pri Sv. Luciji včeraj. Ko so sli delavci opoludne iz predora, sta imela nalogo, zapaliti dve mini. Neki Bovčan in laški delavec Leoni Kosta zapalila prvo, sta skočila na varno. Užgana mina je počila, ali druga se ni hotela vžgati. Leoni je priskočil, da zapali drugo, ali ko jc prišel do nje, je počila ter mu odnesla del glave in eno roko. Seveda jc bil Leoni takoj mrtev. Leoni ima dva sina, eden star 18, drugi 16 let. Pri kosilu sta izvedela o nesreči, ki jc zadela očeta. Graščak — kramar. V Celju jc otvoril trgovino z moko in jjolj-skimi pridelki baron Edmund Euo-bloch, graščak v Žoneku pri Bra-slovčah. Pred porotniki v Ljubljani se vrši zanimiva razprava. Na zatožni klopi sede 3 zavarovalni agentje Viktor pl. Cerič. Ivan Goruo in A-'ojzii Grebene, obtoženi, da so predlagali zav. družbi "The Mutual" za- varovalne ponudbe ljudij, ki so bili bolni. Šlo se je za tem, zavarovati jih za 20.000, 40.000 ali 60.000 K, in po smrti njih dobiti denar. Maja meseca leta 1900. jc bil Viktor Cerič poslan v Gorico, da bi napravil kup čijo na račun zavarovalnice "The Mutual" in že takrat se mu jc reklo, da se mora glede preiskav vedno le obrniti do družbenega zdravnika dr. Grešica in dr. Tratnika. Nekoliko dni na to jc poslal Cerič na družbo "Mutual" v Trst zavarovalni pted log Fcruccija Brassa za K 20.000. Ker je bilo pa iz predloga razvidno, da je bil zavarovanec preiskan od zdravnika g. di. Avg. Gregoriča, ki ni zaupnik družbe, je poslala družba v Gorico Edvarda Tinca z naročilom, da mora zavarovanca preiskati dr. Grcsič. Ko ga je preiskal, je sporočil, da pozna Brassa in njegovega brata od rojstva, da ga je že pred več leti radi tifusa in vnetja pljuč zdravil in da radi tuberkuloze in mrzlice vedno bruha kri, da se je celo že i>oda! v Genovo, da se podvrže zdravljenju Maraguana in da je tudi njegova sestra tuberkulozna. Ako se torej primerja poročilo dr. Gresiča z onim dr. Gregoriča, izhaja, da je Brass svojemu zdravniku dr. Gregoriču glede zdravja |m> vedal neresnico, rekoč, da ni bil nikdar bolan v svojem življenju in da jc edino njegova sestra umrla na tifusu. Cerič je bil o tej bolezni Brassa dobro poučen. Družba zavarovanja na podlagi izpričeval svojega zdravnika ni sprejela. In res jc omenjeni umrl 18. aprila 1903. na tuberkulozi. V Podporo stavkajočim k lesarjem, kamnosekom in lepoticarjem v Nabrežini, Primorsko. •'obn tonio 60c. John Hoden $1 (X) Lovrenc Korenčen 2;>c, Ferd. Zadnikar 2oc. John Mesec 2oc. Karol Preseoki 2T>o. Job. Vidna 10e Anton Prešern $3.00 Joe.Zavertnik f)0c. Alojzij Zalar «1.00 Nace Malo-vn^ič 60e. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importiran vina. Kdor pijo našo vino, trd i, da so ni nikdar v Bvojem življenj pokuBil J>otjšo kapljico. Vsi dobro doali! I Kdor se želi učiti in naučiti S angleško brez učitelja $ naj si nabavi ravnokar izišli I Slovensko—angleški—rečnik. * Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, polog angleških beti sedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice S je žepna, toruj pri vsaki priliki v porabi. J CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. « Denar pošljite po Money-Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. K11 belka, P. O. Box 744 J New York V. Y. rt Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in koj i 111 jed diši. Ako hočeto ohraniti si moč in zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdeluje bo iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec s tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrane; toraj včinkuje tudi na čreva, do sezavrai prebavni proces popolonm. VSA HRANA, kise jo prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri. ki je podlaga zdravju, lepoti in Življenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi VNe želodčne bolezni, vse nepravilnosti v erevah, vse nepravilnoHtl na jetrah, yse krvne in kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to viuo, ker je naravno in zdravilno. Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Aye. Chicago, 111, Trinerjev brinjevec ozdravi vse bolezni na jetrah in Žolču. Prideluje se iz kranjskega brinja. Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj jo narečja In naj* popolnejša. Ml lah* ko untrpžemo Vsace-mu nezadovotfnežu, ker prodajamo nov« jesenske in rimske obleke' po $6.00 do $20. Nove zimske suknje po $5.00 do $20. .xdHHl^H Jup-zapadni vogal Blue Island Avenue in 16. cesle, JELINEK In MAYEB, lastnika. NAZNANILO. Opozarjam Blovensko trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. ob-činst^o na importirauo brinje iz Ljnbljane, iz katerega kuham sam najbolj i brinjovec! Dvanajsti na steklenic Btano $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne t roške. Kdor hoco dobro kapljico brinjev-cja niti, noj se obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair Str. CLEVELAND, O. Ako hočeš imeti fino slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80 80 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. ZA amoriko patentirano Harmonike, izvrstno delo, se dobe Bamo pri Slovencu John Golob 203 BHIDOE ST. JOLIET, ILL. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo čuva c. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razno zabavo in druge dvorane za društvene seje. V saloonu "pool table" in glasovir Točiva priBtno pilzoiiBko pivo in drugo izbomo pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinanio. Točiva izborna kalifornijsko, Trinerjevo in druga bo-,la in rdeča vina. rdeči burgnndec, beli tokajec, risling in druga fi-na vina so dobe pri naju n* debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobro došli I Mladič bratje 585—587 S. Centro Ave. na vogalu 18. cesti. Tel, Loomjr 406 Chicago, III. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska volnja 6e» sredo-jemsko-adrljansko morje, po proisku-8 en I črti Cunard Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorska nwj«it»«mpopoioonuozdravuinwpmvdubropočutim.kertud žarela zeludefhn v nrwni-ni nnninlzmii »H (f4u|u w^tMn ofij Vam M ^ enkrat prov ,rlK) „i,vaim. »otežen ozuravieun. ozdravlriia. frank mavis. 07 StAiord SU, Cleveland, O. ■ -j" SpoltoT.nl go«pni- ' Dobil tem vuie rocdeclne d pravem !am In iem Jih tud po viUem naročilu precej začeti nucat In ker m vam iud prav irpo itbvalira ker tie ml tako ta prav« medenine pot lil ker moje. idmvle prov biter napreduj« to m te čuiun popolnoma xdr*v«na Če bi te prlmerio da bt me le kdu i k.klua bolezen napadli', te bom prov svllno pnoe) d. vat obrnil. Tudi tvojim kumara-um tem vat te in vat bom le w napre) prlpuroto, de noj m varno o. vat obrn»-la te bo)a bolni, In C« iejo biter ozdravlL I HRIHAR. Boj 874, Oolllnuroud, Obl Velooenjenl gotpod Prof CoUlntl Ko tem porabil vala pntlana mi sdravltk to ml nehali lat)* lipndml In ni£ ne čutim Muuiujj« po glavi, loraj m vau prav lepo lahvalim z« poverojeno zdravje; JonANN STARK. UV Modlejr St.. Milwaukee. Wl*. Maria Fleternlk, Box 84, ■a Bromson, Tkx. Mlko (Justin, 5 Grenwood Ave. Trintok, N. J Zato, ak j sto slabotni, izgubljate moči ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni _ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako jo vaša bolezen zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujeto ter pismo naslovite takole; I P ROK. DR. E. C. COLLINS, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. CollinB po vašem opisu bolezen spoznal, ter v slučaju potrebo poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po katerili bost« gotovo popolnoma ozdravili. RAZNO. M učenka jezuitov. Prizivno sodišče v Aiksu (Francija) se je pečalo te dni s pritožbo nekega Gre-niera proti jezuitskemu redu. L. <902 je namreč umrla Greniera sestra Amelic, ki j<2 zapustila veliko svoje premoženje trem tujim osebam kot posrcdcwalcem za jezuitski red. Brat je zahteval razveljavljc-nje testamenta ter je to tudi dosegel, dokazavši sodiščti, da je bita njegova sestra žrtva jezuitskega tihotapstva, kajti jezuitje so lepo in za življenje zelo razvito dcklico cela desetletja na najgrozovitejše načine duševno mučili. Amelie je bila hči pobožnih, katoliških starišev v Bor-deauxu. Do 17. leta se jc vzgajala v samostanu. Že takrat, in pozneje v spovednici so dobili deklico jezuitje popolnoma jwd svoj vpliv, ker so vohali pri njej lepo premoženje. Posebno je bil jezuit Roucaniere, ki je pobožno dekle popolnoma zmedel. jezuitska sleparija in neznanske muke, ki jih je deklica prestajala pod jezuitskim vplivom, vse to jc razvidi*? iz dnevnika, ki ga je Amelie pisala in ki so ga pri sodišču preči-tali. Dnevnik je pisala z vednostjo jezuita, ki ji jc k vsakemu poglavju delal svoje blazne opazke. Starši so kmalu poznali, da so jim jezuitje zapcfjidi hčer ter so si na vse načine prizadevali, da bi jim jo iztrgali. Toda zaman. Kar imajo enkrat duhovni sleparji v svojih krempljih, ne izpustijo nikdar več. Ko je začela deklica dvomiti, ali bi slušala jezuita, ki ga v svojem dnevniku imenuje !e "dobrega sladkega očeta", aH svoje starše, zapisal ji je jezuit v dnevnik: "Kdor pride k meni in ne sovraži očeta in matere, da, tudi svoje lastno življenje, ne more postati tnoj učenec.", Dcklicc so se lotili strašni dvomi. Starši so se bali, da jim znori, zato fio storili zadnji korak ter se preselili s ltčcr-jo v Marzilj, Toda vse zaman. Jezuit v Bardeauxu jo je priporočil svojemu stanovskemu tovarišu v Marzilju, in trpinčenje se je nadaljevalo. Vedno globlje je padala v blazni misticizem. V svoj dnevnik je zapisala: Nisem več sama svoja. V slq>i poslušnosti hodim naprej, žene me volja, ki ni več moja volja." Toda naravni poklic zdrave ženske se le ni dal zatreti, dasi se je postila in bičala. Vsako uro ponoči je vstala ter poljubljala tla. V postelji je imela križ, ki je imel na zadnji strani železne osti, a z vso močjo si ga je pritiskala k prsim. Na sebi je imela vedno srajco iz železne žice ter pas z ostrimi železnimi bodicami. Tudi so našli še ves krvav spleten bič, s katerim se je do tristokrat na dan bičala. V dnevnik je zapisala: "Preveč jel Oče (t. j. jezuit) preveč priganja. In vendar moram dospeti do svojega cilja, ako hočem {»ostati vredna preljubljene družbe" (jezuitov). Jezuit pa ji jc zapisal zraven, da še ni dovolj zatajevanja ako hoče biti tesno združena z Zve-ličarjem, da ga bo videla in čutila (dalje je bil nesramen seksualno-verski opis). S takimj peklenskimi blodnjami so jezuiti srečno spravili dušo iz blazno trpinčenega ženskega telesa, toda plen jim je pa sodišče vendar še iztrgalo. — Car v ruskih pregovorih. Sledeči karakteristični pregovori se rabijo o carju med ruskim narodom: Ako car pljune v skledo, se ista raz-poči vsled napuha. — Krona carja ne varuje glavobola. — Tudi carjeva pljuča ne izpihnejo solnca. — Tudi carjev hrbet bi krvavel, ako bi dobil knute. — Celo gobavega carja proglasijo za zdravega. — Ako jezdi car, najeto kljuse se računi vsak korak za miljo. — Car jc pač strič-nik ljubega Boga, toda njegov brat pa ni. — Carjeva roka je dolga, a do neba ne doseže. — Tudi carjev jesih ne sladi. — Tudi carjeva roka nima več kot pet prstov. — Carjev glas najde odmev, Četudi ni hribov v bližini, — Trivprežni carjev voz zapušča za seboj globok sled. — Debel car ni za smrt težji kot mršav berač. — Dober tek 1 Neki Anglež, last-nik.velike trgovine, potoval je po Kitajskem. Slučaj je nanesel, da je prišel tudi v mesto Kogkong. Mandarin tega mesta ga povabi na kosilo. Anglež kosi z velikim ape-titom, posebno mu tekne mastna, lepa rumena pečenka; pa naenkrat mu šine v glavo neprijetna misel: Kaj, ko bi bila to mačka? Slišal je, da Kitajci posebno radi jedo mačke. Sklene torej povprašati. Toda Anglež ni znal ni besedice kitajski in mandarin ni besedice angleški, zato kaže Anglež s prstom na pečenko in vpraša: "midu, niiau?" Kitajec pa odkima z glavo in reče: "hou, hou 1" (Bila je namreč pasja pečenka!) — Lev in tiger. — V neko malo vasico je prišla inenažarija, kjer so lahko videli vaščani najbolj divje zverine za en groš. Neki potujoči, brezposelni mladenič pride k direktorju te menažarije, vpraša ga po delu, in ker je znal izborno rjoveti, je bil sprejet. Dan poprej je namreč poginil direktorju edini lev, kateremu sta sedaj oba slekla kožo, v kojo se je zavil mladenič, in s svojim rjovenjem, s svojim divjanjem in s svojimi divjimi skoki prepričeval gledajoče obiskovalce o istiniti eksistenci divje zveri. Pri nekem groznem skoku se jc udrla stene kletke in nesrečni mladenič je zagledal v sosedni kletki pravcatega tigra. Levu je minila divjost, šel je proti izhodu in začel upiti s pravim člo-vezkim glasom: "Pomagajte, pomagajte!" Toda kako sc začudi lev, ko sliši tigra govoriti: "Molči kozel, osel, saj sem tudi jaz "fovš"!" — Dva nova svetnika so napravili v Rimu 11. ni. m. Seveda sta oba latinca, eden se imenuje Alessandro 1'aoli, drugi pa Gerardo Majello. Malo težko ju bodo izgovarjale naše tercijalke. No, pa žc pojde. — Pristaš grofa Tolstega. Pri zaprisegi vojakov dne 1. novembra v Olomucu ni hotel novinec 13* brani(>ovskega |>olka I. Ncmrava priseči, češ, da je pristaš naukov grofa Tolstega, ki v svojih spisih prepoveduje ubijanje. Nemrava so takoj zaprli ter ga izročili brambov-skeniu vojnemu sodišču v Krakovu. Preden pa se razsodba razglasi, se predloži še vojnemu nadsodišču in vojnemu ministrstvu. — Premeten tatv Na praškem kolodvont je bil oddan zaboj za Smichov. Ko- so istega v skladišču drugi dan po prihodu znova pretehtali, se je pokazalo, tla je težji kot je bil pri prodaji. Obenem so železniški uslužbenci opazili, da je več zabojev v skladišču okradenih, a potolažili so sc, ko so pokradene reči našli v omenjenem zaboju. Moža, ki jc prišel kmalu potem po težak zaboj so prijeli in zaprli, kajti bil je tat, ki sc je da) po sokrivcu oddati v zaboju za tovor, da jc v skladišču v Smichovu zlezel iz zaboja, okral druge pošiljatve, jih spravil v svoj zaboj ter potem pobegnil, a drugS dan je prišel po zaboj in v — past. — Koliko stane moderna bitka? Kaj je stala bitka pri Liaojangu? To vprašanje je neki izvedenec iz-račtinil v nekem angleškem časopisu na sledeči način: Bitke se je udeležilo 125,000 Rusov in 150,000 Japoncev. Ako se od tega števila odšteje rezerve ter se računa z dejstvom, da sc niso mogli vsi vojaki naenkrat bojevati, tedaj se lahko vzame, da se je približno 60.000 Rusov in 80.000 Japoncev bojevalo 60 ur. Vsak vojak je porabil 1200 patron, torej skupno 160 milijonov, kar je vredno 8 milijonov kron. Tristo topov, ki so bili v bitki, je iir streljalo kakih 4 in pol milijona granat, ki stanejo povprečno |>o 8 kron, torej skupno 36 milijonov kron. V tej svoti niso seveda vračunjeffi stroški za popravo pušk in topov; po dveh ali treh bitkah, kakor je bila ona pri Liaojangu, je taka poprava neoBhodno potrebna. Vsak ja|H)iiski poljski top stane približno 8000 kron. Veliki topovi, ki branijo Port Arthur, stanejo do 800.000 kron in vsak strel stane 100 K. Do-sedaj je izdala japonska vlada .z* vojni materijal 240 milijonov kro®i Rusi so potrebovali dvakrat toliko tako da je porabljeno iz raznih evropskih in azijskih arzenalov za 720 milijonov kron vojnega materijala. Sodni g Anton Prešem je naročil in plačal list za eno loto za strokov no društvo klesarjev. kamnosekov v Nabrežini. g Las svobode * * * * * Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) Smrt papeža Nikolaja III. je dala povod velikim izgredom v Rimu, Bil je boj med plemenitaši, a bil je tudi boj med kardinali, In so se zbrali v Vrtcrbu. Karol id'Anjou je prihitel osebno tja, da bi spravil na papeški prestol sebi pokornega človeika. Meščani so naskočili škofovo palačo, so zaprli in kruto pretenli dva kardinala, sorodnika umrlega papeža in prisilili druge kardinale, da so se glede novega papeža hitro odločili. Novi papež, Martin IV., je bil rodom Francoz in bil je popolnoma v rokah Karola d'AnjouT Razmere so se hitro obrnile na slabše. Papež je dosegel, da je postal Karol dlAnjou zopet rimski senator, da je torej dobil tisto oblast, ki ntu jo je bil papež Nikolaj III. šele pred kratkim za vedino vzel Sploh je zdaj moč in veljava Karola d'Anjou silno narasla, saj je papež vse storil, kar mu je kralj ukazal Prve službe v papeški državi, kakor v raznih drugih italijanskih državah, so prišle zdaj v roke Francozom. Francozi so narod grozovito drli in zatirali ter utesnjevali na vse načine svobode mestnih remtblik. Papež sam ni bil pravzaprav dntzega, kakor jetnik Karola d'Anjou. ki se je čutil kot vladar celc Italije. V teh dnovih' največjih triumfov Karola d'Anjou, je krvav dogodek kar naenkrat provzročil popoln prevrat in uničil moč grozovitega kralja in sad krvavih bojev in neštevilnih kletev rimskih papežev. Zatirana Sicilija se je 31. marca 1282. dvignila proti Karolu d'Anjou. "II ves pro siciliamo" je eden najznamenitejših dogodkov svetovne zgodovine, kajti svetovna sgodovina pravi: Sicilijanci so imeli ot ko so se mečem uprli tiranstvu tujcev, prav tudi zato, ker di-nastične pretenzije in kabinetne pogodbe nmiajo nvoči nad ljudskimi pravicami. Sicilijanci so pomorili vse Francoze, kar jih je bilo na otoku, in poklicali na pomoč |>apeža. Rimski "^oež ni niti en trenotek ugibal, kam naj se postavi: ali na stran naroda, ali na stran tujega tirana Karola d'Anjou. Papež je junaški narod pahnil od sebe in ga preklel. In tu se je zgodil prvi slučaj, da je vsa dežela preziraje zavrnila papeževo p rek bt je in pretrgala državnopravno zvezo z rimsko cerkvijo, že nekaj mesecev po vstaji je prišel kralj Peter . Aragouski in sprejel je iz rok naroda sicilsko krono. Zet krasnega a nesrečnega Manfreda, je kot dedič ho-henstaufskih pravic segel po sicilski kroni in "maščeval Manfreda in Konradina. V lepem svojem pismu na Karola d'Anjou jc ptsal Peter: "Tu vero Nerone ne-rotror, et crudclior saracenis, innocentem agnulb in tuo rechrsum caircere mortis jtwlicia sumjecisti . . Sicilska revolucija je našla živahen odmev j>o celi Italiji. Gibcllini so se iK>gumno dvignili in segli po mečih. Celo različna mesta v papeževi državi so se dvignUa. Krvavo klanje v Palermu se je ponovilo Forli, kjer je bilo en dan ubitih 2000 Francozov. Pe-rugija je odpovedala papežu pokornost in so meščani s papeškimi in kardinalskimi oblekami oblečene siam-nate može javno sežgali. Papež je pobegnil v Monte-fiascone, ker so se Rimljani uprli in niso hotelj biti več pokorni ne papežu ne svojemu senatorju Karolu d'Anjou. Zavzeli so kapitol, pobili francosko posadko, vrgli senatorjevega namestnika v ječo, odstavili senatorja in ustanovili ljudovlado. Papež se ni upal jim kljubovati, nego se. je ž njimi izlepa pobotal, Karol d'Anjou ni mogel preboleti izgitl« Sicilije. Umrl jc 7. januarja 1285. Vsi njegovi smeli načrti so bili uničeni, sicilsko krono je nosil dedič in maščevalec Hohenstaufov, v čigar rokah je bil kot jetnilk tudi Ka-rolov sin. Papež Martin IV. je trtnrl čez malo časa, 28. marca 1285. z zavestjo, da so tolikrat prokleti gibe-lini vendar zmagovalci in da se ekskomuniikaciji smeje Peter Aragouski, ker je nosil svojo krono sicer ne po volji papeža, pač pa po volji naroda. Papež Kadrijan IV. >q bil izvoljen 1. 1285. Komaj bil blagoslovljen, že so ga Rimljani izvolili svojim senatorjem. Papež je svojega brata Pando!fa imenoval svojim namestnikom. Čuden slučaj je bil. da sta ta dva brata, ki sta vladala Rim, bila oba vsled starosti in raznih bolezni tako pohabljena, da se nista mogla gibati. Pandolfo mnogo let ni mogel zapustiti postelje. Hadrojan ni mogel stati in če je oprt ob dva duhovnika, maševal, ni mogel vzdigniti hostije. Ali v teh bolnih telesih sta prebivala dve krepki, zdravi duši. Hadrijan IV. je bil prijatelj Rudolfu Habsburškemu in se je ž njim dogovoril, da ga bo kronal cesarjem dne 2. februvarja 1287. Toda papež je tako obolel, da na kronanje ni bilo misliti in je 3. aprila 1287. umrl. Najsrčnejša želja Rudolfa Habsburškega je bila, da bi bil kronan s krono Karola Velikega, a prav ta želja se mu ni izpolnila. Kardinali se dolgo niso mogli zediniti, koga bi izvolili za papeža. Razpor je bil velik. Prišla je poletna vročina in prinesla malarijo. Šest kardinalov jc tekom nekaterih dni umrlo, ostali so zbežali, izvzemši škofa iz Preneste, ki si je s to vztrajnostjo pridobil pa peško krono. Na zimo so se vrnili kardinali in po dolgih prepirih izvolili 22. februvarja 1288 Mohorja iz Asedli kot papeža Nikolaja IV. To je bil prvi frančiškan, ki je zasedel papeški prestol. Nikolaj IV. je bil pameten in pravičen mož. Za njegovega vladanja je zadobila rodovina Colonna v Rimu zopet velik ugled in veliko moč. Nikolaj je umrl 4. aprila 1292., nekaj mesecev po Rudolfu ^Habsburškem in nekaj tednov potem, ko je zadnja kristjanska posest v Siriji — zadnji revni ostanek vseh pridobitev križarskih vojsk — padla v rok mohamedancev. Ko je Nikolaj umrl, je imela cerkev samo dvanajst kardinalov, ki so bili razcepljeni na dve stranki na stranko Orsinijev in na stranko Colonnov. Seveda se ti stranki nista mogli zediniti. Poletna vročina je kardinale pregnala. Sicer so se na zimo vrnili v. Run, a se kmalu zopet razšli, ker nobena stranka nr hotela odnehati. V Rimu je med tem zavladala prava anarhija, Nepotizem različnih papežev jc bil vzrok, da so se v mestu vneli strankarski boji, pri katerih se ni več šlo za načela, ne za obseg papeževega vpliva na posvetne zadeve, nego zgolj za osebne koristi posamičnih ljudi. V Rimu kakor povsod drugod vidimo, da cerkev vfce kommpira in zastrupi ter provzroča gnilobo. Kapitel je bil šest mesecev brez senatorja, Lateran pa brez papeža. Stranka Orsinijev in stranka Colonnov sta prouzročali krvave poulične boje. Danes jc ena stranka zmagala v tej ulici, podrla palače svojih nasprotnikov, uplenila nekaj cerkva in umorila ter oropala nekaj romarjev. Jutri je zmagala druga stranka in je ravno tako divjala. Kardinali so se zbrali v Pcrugiji ua se spet niso mogli zediniti. Končno so 5. julija 1294. izvolili samotarja Petra, sina nekega kmetiča za papeža. V drugih časih bi se bil ves svet smejal taki kandidaturi. Sedaj pa je bila mogoča, ker jc bito sovraštvo med kardinal-skima strankama tako veliko, da bi se bili kardinali raje poklali, nego da bi bila katera stranka odnehala. Novi papež Celestin V. je bil jako jx>božcn mož ali tudi velika reva. Papeška krona je ,l*ila zanj pre -veliko breme, Celestin V. je bil kot samotar častitljiv mož, kot papež, kot naslednik, Inocencija III. je bi! t smešen. Moliti, postiti sc, delati sploh pokoro, to je znal, ali vladati cerkev, tega ni znal. Ubog menih iz samotne koče je kar čez noč zavzel najvišji prestol tiste dobe in bil sodnik v stvareh, o katerih se mu dotlej še sanjalo ni. Okrog njega se je gnetlo tisoč prekanjeiyfi ljudi, velikašev, vladarjev, diplomatov lisjaških duhovnikov; vpredli so ga z neštevilnimi spletkami — on pa, ki še najnavadnejših praktičnih poslov ni znal opravljati, naj bi tu našel pravo [>ot. Kar jc papež storil, je bilo vse nerodno, in kardinali so kmalu začeli misliti, kako bi se ga iznebili. Častihlepni In premeteni kardinal Gaetani je uprizoril komedijo. s katero je pouzročU, da sc je papež odpovedal V neki noči je na govorilo pozval papeža, naj odstopi Papež je v svoji naivnosti mislil, da je to glas z neba, in se je 13. decembra 1204. res odpovedal. Častno je in lepo, da je papež v dotični odpovedni listini* priznal svojo nesposobnost. Zgodovina pozna mnogo cesarjev in kraljev, katerim jc bila njihova krona tako težka, da so jo odložili, izmed papežev je bil Celestin V. edini, ki se je odpovedal. Bilo je na papeževem prestolu mnogo nesposobnih mož, ki vrh tega niso bili krepostni, kakor je bil Celestin V., nego pokvarjeni in malovredni, ali odpovedal se ni nihče. Krivično bi bilo misliti, da je Celestin V. sprejel tijaro iz lakomnosti ali iz častihlepnosti. Prej jc verjetno, da je v svoji ponižnosti in otročji preprostosti smatral izvolitev za znak posebne nebeške milosti. Za Celestina ni nečastno, da je volitev sprejel, nečastna je njegova izvolitev le za kardinale, ki so zanj glasovali. V papeški h analah sečita povest o pontifikatu Celestina V. kakor legenda o kakem svetniku. Celcstinov naslednik je bil kardinal Gaetani. Izvoljen jc bil 11 dni jx> Celestinovetn odstopu. Ubogemu menihu, Čigar vladanje je podobno romantičnemu intermezzu sredi krvave tragedije, je sledil učen jurist, političn talent, rojen vladar. Celestin V. je bil tudi kot papež svetnik, Benedikt VIII. ni bil svetnik, nego tudi kot papež le kralj sicer pa čistokrven ateist. Pa{>ež Benedikt VIII. je pred vsem gledal, da osvobodi papeštvo vseli zunanjih vplivov. Papež vladar vsega sveta, kralj vseh kraljev, gospodar vseh narodov — to jc bil cilj Benedikta VIII. Pred vsem se je sporazumel z neapoljskim kraljem Karolom, sinom Karola d'Anjou. Karol in Benedikt sta bila drug "ha drugega navezana, in dasi prej sovražnika, sta bila zdaj hitro prijatelja. Karol je pred vsem preskrbel, da bi prostovoljno odstopivši papež Celestin V. ne mogel postati nevaren njegovemu nasledniku. Benedikt je vedel, da ima mnogo sovražnikov, vedel je tudi, da bo oostopal v cerkvenih posvetnih zadevah tako, da ga bo velik del sveta sovražil. Zato je hotel preprečiti, da bi se njegovi nasprotniki zbrali okrog Celestina V. Kralj Karol je obljubil, da spravi Celestina V. na varen kraj, da sc ne bo mogel ganiti. Papež Benedikt VIII ni hotel, da bi bil tako čist, pošten in svet človek, kakor ie Celestin V. — svoboden, kajti vest mu jc rekla, da se mu jc tega moža bati. Kralj Karol je poslal bivšega papeža kot jetnika v Rim. Bivši papež Celestin je na potu pobegnil, in kraljevi biriči ga niso dohiteli Kmalu potem se je tudi pa|)cž Benedikt I. 1295 odpravil iz Neapolja v Rim. Komaj teden dni po odhodu se je v N ca pol ju raznesla vest, da je papež Be nedikt na potovanju umrl. Vsled tega je v mestu zavladalo nepopisno veselje. Neapolitanci so v proslavo papeževe smrti priredili velike slovesnosti, prižigali umetalni ogenj in izražali svoje veselje na vse mogoče načine. Toda veselili so se prezgodaj — papež ni bil mrtev. V Rimu je bil papež sprejet z nepopisnim sijajem Papež Celestin jc pri jahal v Rim v meitiški halji na osliču, papež Benedikt jc nastopil kot cesar vseh cesarjev, tako da so bili še cerkveni knezi nejevoljni in so papežu očitali: in hk succesisti non S..Petro sed Con stantinol (Dalje prih.) [ — Neotesan in neumen človek, ki na tem svetn ne pozna nič višjega kakor samega B^be, si nepredstav-lja stvarnika drugačo, kakor ljudi, ki igrajo že nn tem svetu ulogo vladarja. Vse dobre in slabe lastnosti, vse čednosti in hudobije se prikaze vajo tu v pomnože nem številu ^>1 Ali želite postati neodvisen, ali želite imeti svoj lasten dom f mi Vam ponujamo oboje v jugoTshodiiem Mišsourijiv kjer jo zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolgo m ne prevroče poletje, kjer na gorski planeti-v črni zemlji dozori najlepše žito in raste najliolj so*nnta trava, kjer Živinoreja Bkor nič ne stane, neBu pa velikanske dohodke, kjer rnflte jzl>orno Badjo, sočivje in druga zelenjava, ki se kaj lahko spravi v denar, kjer bo čisti studenci in potoki, lx>gati gozdi, kjer želoz-nice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. Mi Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu, zapadu ali severu za morajo vspovati. slovenske naselbine boljše kakor tukaj, kjer lahko postane v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnilu v slovenskem jeziku. Vsa v CHAltLES PETERS, vprašanja pošiljajte na slov« nskl oddelek: A, M. linohel, Mgr. 15 Dearborn St., room217-238 Chicago, iii. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Naše cene oblekam so: 85.00-$22.00 a 66 zini. suknjam 8 4.00- J 24.00 Naša zalogo jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleko za dečke in otroke. Najstarejšu unijBka tvrdka. Telefon —Canal 111)8 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 6.11 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e e SLIKA PREDSTAVLJA uro %a dame. Pokrovi bo pretegnjoni z zlatom Oold filed, jamčeni za 20 let. Kole-sovje na razpolago Elgin ali Waltham, Zdaj samo $12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, iii. rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 11LUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.