arske
i
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr.
90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta-2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 ki
četrt leta
V Ljubljani 27 junija 1888.
Obseg: Požlahtnjevanje
rož.
Vprašanja in odgovori Govor poslanca Kluna
Pouk kako ravnati s trtami, da se obvarujejo strupene rose (peronospora viticola). Zemljepisni in narodopisni obrazi	ji.: x-----u r\----- —i ^ ,,
Naši dopisi.
,,Nasledki šnopsa
Novičar.
Govor poslanca Šukljeta
Gospodarske stvari.
Požlahtnjevanje
rož.
Junija meseca se prične čas za požlahtnj
rož in
rezi. S temi tremi zarezami je okoli očesa obrisana podoba ščita (glej podobo 42.). Sedaj vzemi, kakor kaže podoba 43., cepič v desno roko, s palcem in kazalcem
leve roke pa skusi okrog in okrog zarezano oko odkrh-
je to posrečilo, vzemi dobljeni ščitek
niti
Ako
se
sicer z okulovanjem na živo oko. To požlahtnjevanje je (podoba 44.) ter ga poglej, če ima zadi pod očesom tudi
zelo priljubljeno, ker poganjek iz vdejanega popka cvete taK
vegetacijski stožec (Vegetationskegel)
To je
še tisto leto. V podlogo rabi divja roža ali
cepič pa oko (popek) od tisto leto
vzraslega poganjka, ki je uže nekoliko
olesenel, in se mu
lušči, sredi
šipek.
za
silno majhen košček lesa, ki pol
lubad
rada
Najboljša so poganjkov ležeča
očesa,
vrhnja
pa
niso za nič, ker še
niso d)zorela. Po-
bode
ganjek, ki rabil v cepljenje,
odreže se malo pred porabo, listje se mu
poreže, in ostanejo
naj
preko
1 %
dolgi listni peclji. Ako tako pripravljenega cepiča ne utegneš precej porabiti, zavij ga v mokro ruto ali v moker mah.
luknico pod očesom. Ako je pod odkrh-nenim očesom ta luknjica ostala
prazna, tedaj pa ni oko za nič. Ščitku
(podoba 44.) moraš seveda okrajšati
kak
Podoba 43
list, da ima
centimeter dolg pe celj.
Podloge za oku
lovanje ni treba po
sebno
bodi
pripravljti; takšna, ka-
/
keršna je vzrasla do tistega časa. Pričeti je precej z vdevanjem očesa. Da oko vdeneš, na-
redi kje
podlogi
jo misliš
tam po-
5
Podoba 41.
Podoba 42
Podoba 44. Podoba 45. Podoba 46
Oko za okulovanje dobiš tako : Naredi z rezilnikom za oku-lovanje (glej d na podobi 41.) pol centimetra nad očesom, ki ti bo rabilo, skozi lubad zarezo, ki naj bode za pičlo polovico cepičevega obsega dolga. Potlej naredi z istim rezilnikom na desni in na levi strani očesa po dve za-
žlahtniti, v lubad
)
zarezo v podobi črke
(glej podobo 45.) Kadar si uže odkrhnil oko in pri-
pravil podlogo, prični vdevati oko
ta namen odlušči
ob voglih zareze na podlogi nekoliko lubadi, in sicer z roženim rezilnikom za okulovanje (glej c na podobi 41.) ter vtakni oko za kožo, kakor kaže podoba 46. Po laciji poveži odkrhnenojlubad z rafijevim ličjem ali pa Z j
206
debelo volneno nitko, kakoršne predejo doma iz volčj
čisto
vodeno raztopnino in z amonijaško z ba
volne (glej podobo 46). Rana se ne sme zamazati
Čez
krenim vitrijolom, kakeršno smo v lanskem
pouku
pri-
kakih 14 dni poglej okulovano rožo. Očesa, katerim so poročali proti peronospori, naj se nikar ne škropi prvič,
peci j
odpadli ali katerim odskočijo precej, če se neko- ker se je v nekaterih slučajih dognalo, da razjedata ze-
liko pomajejo, tista so se prijela; očesa pa, katerih se lene dele poganjkov, ko so trte še v prvi rašči. Takih peclji trdo drže, niso se prijela. Divjake s takim očesom razstopnin torej ni rabiti pred julijem mesecem, ampak okuluj še enkrat, ako je še čas, nekoliko više. drugače potem ko je trtna rašča uže nekoliko napredovala. Če
pa počakaj, da jih okuluješ meseca septembra na speče hočemo to bakreno raztopnino uporabljati
uže
oko
Ako se ti je okulovanje sponeslo, odreži en prst meseca, napravimo jo tako, da ne bo imela nad
julija od
nad vdejanim očesom vso podlogo. Če okuluješ na speče tisoč bakrenega vitrijola; v naslednjih mesecih v avgustu oko jeseni, odreži divjak (podlogo) nad vdejanim očesom in septembru, in če se peronospora hudo razširja, ra-šele prihodnjo spomlad	bimo pa lahko tudi tekočine zopet od tisoč bakrenega
vitrijola. Višnjavi liker, bakreno-amonijaški žveplik, mora imeti prav mnogo kavstičnega amonijaka,
to je

na vsakih
Pouk
7
jejo
kako ravnati s trtami, da se obvaru strupene rose (peronospora viticola)
300 gramov, oziroma 500 gramov v enem hektoUtru vode razstopljenega vitrijola treba je dodati 1/2 oziroma
litra kavstičnega amonijaka pri 22 stopinjah Reaume
3
4
(Konec.)
(koncentrovan kupčijski amonijakov špirit).
Ker so se prašne zmesi z bakreno podlogo zale manj izdatne od bakreno-apnene zmesi, ne moremo
poka
o m
e
Bakreni vitrijol mora biti kolikor
priporočati,
da
se splošno rabile za obširno škrop-
mogoče
čist. , če
ljenje, ampak največ za poskušnje.
Med
zadnjimi pripomočki naj bi mnogi trtogojci
Znamenja, da je zadosti čist, so: živa modra barva, so posamezni kristali enake barve, in slednjič, če se poskusili posebno bakreno žveplo (zmleto žveplo
lma-
taka vodna vitrijolova raztopnina ne skali in če ne na- joče v sebi redi vidne usedline, tudi ako je nekoliko dni razstavljena
17
o
do 2°/
o
bakrenega vitrijola)
kajti
pešno utegne rabiti ne samo zoper oidium, ampak
U8-
tudi
zraku.
Prvič je škropiti, kakor hitro grozdje ocvete
Če
zoper peronosporo.
Opazujemo pa, da utegnej
nekakove vrste „bakre
v katerih je preveč bakrenega vitrijola
se pa peronospora prikaže pred cvetjem ali ob cvetji, nega žvepl treba nemudoma škropiti; popisana zmes ne poškoduje poškodovati zelene trtne dele; zato je treba, da se s
prav nič cvetja. Drugič je škropiti 4 do 6 tednov potem; posebno moramo gledati, da poškropimo vse nove liste, ki so se v tem času razvili. Novo perje opazujoč, bomo
kemično anilizo prepričamo o njihovi sestavi, predno jih
rabimo, in da se ne zanašamo
selej
na zagotovila fa
brikantov, katera so včasih nezaneslj
izpoznali, ali se imamo zato, ker se je bolezen povrnila,
morda požuriti z drugim škropljenjem
>
škropiti pa
moramo v tem slučaji vsekakor z bakreno-apneno zmesjo
Tu
moramo
posebno
poudarjati,
da je
najbolje
škropiti, predno se prikaže bolezen.
Za škropljenje je rabiti dobro škropilnico, Katera mora zadostovati vsem pogojem in škropiti tekočino, prašeč jo v mnogo enakoličnih kapljic na daljavo
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 51. Imam prav lepe, krepko rastoče ce
piče
5
katere mi
pa
daj
kva
neka majh
živalca.
i ter
do
metrov.
Delavec treba da stopa enakomerno naprej in da drži škropilnico tako, da prši tekočina zviškoma na trtno
Živalca je prav majhna in zelena, leta na poganjk jih odščipava kakor s škarjami. Je katera pomoč proti
temu ptičku? N_____ _ -	„	. ,
, vedet1
. v Gorenjah pri Postojini). Odgovor: Ako bi vam hoteli dati prav svet
bi morali poprej
katera žival vam dela toliko ŠKode
i
perje
Zadosti je, če se listje poškropi
po
vrhu, ali
imenujete to žival zdaj živalco, zdaj pa ptička. Je torej v resnici ptič al; hrostek ali Kaj drugega? Skoraj gotovo
predno se poveže omlaje na kolce, ali pa nekoliko dni
je hrostek (keber iz vrste rilčkarj
Je
potem kak
potem
?
da se perje zravna, in da pride površna stran
škodljiv hrostek, odkrižali se ga bodete, ako spomladi
listov v naravno lego.
pridno otresate drevj
pod
veče drevje razprostrite
bkropi naj se raje obilo in sicer tako, da se porabi okoli 100 litrov zmesi za 1000 dobro obraščenih trt.
Škropiti je treba ob suhem vremenu in ko ni pre-vetrno, tudi ne ob takem času, ko solnce prehudo pri-
peka (od 11. ure dopoludne do 3. popoludne); priporo- opaziti na drevji
kakov prt ali rjuho, pod manjše pa držite kakov star dežnik. Drevju pa ne smete odtepati cvetja in mladik, ampak otresajte mu veje ali pa trkajte s kako palico ob nje. Tako natresete časi silo vsakovrstnih, največ prav drobnih mrčesov, katerih tudi najboljše oko ne more
ves ta drobiž je škodljiv bolj ali
čamo pa, naj se ne opušča navadno žvepljanje proti trtni bolezni (oidium).
manj, zato ga brez prebiranja pomečite v ogenj ali ga kako drugače pomorite.
207
S
Vprašanje 52. Imam dve kobili, kateri vodim
gnojem. Mrčes, gredoč za toploto, zbira se pod gnojem
>
cesarskemu žrebcu v Kranjsko goro.
Ob
tej priliki pa in vzpomladi ga brez velikega truda lehko pomorite
moram
vselej
iti skozi mitnico in tudi
vselej
20 kr. Nekateri jih tudi po rovih zalivajo z vrelo vodo
mitnine plačati.
eno
kobilo sem bil pri žrebci šest
krat, z drugo pa štirikrat ter sem vsega skupaj
a
čal
Vprašanje 55. Mlada krava, ki se je šele en&rat otelila, začela je brž potem, ko smo ji vzeli tele, sama
mitnine uže 2 gld. Slišal sem. da so kobile, ki gredo
\ x	_	*
cesarskemu žrebcu, proste mitnine. Ali je to res? (J.
na D.).
Odgovor: Kolikor je nam znano, ni res. Vprašanje 53. Kako pregnati molja iz suho sprav
sebe cizati. Logatci.)
Odgovi
Kaj
pomaga zoper
to
razvado? (J. M. v
Dajte kravi okoli trebuha pas ter
♦ •
pn-
ljene pšenice? (T
v Dolnicah nad Ljubljano)
Odgovor: Žitnega molja odganja čeja po žitnici,
mazanje lesovine s katranom ali karbolinejem, zračenje in pregrebanje žita; vse to pa pomaga,
vežite med pas in med glavo primerno dolgo palico, katera gotovo brani, da ne prihaja krava z gobcem do vimena. Sami lahko veste, kako je to najbolje narediti, da ni krava s tako napravo ob enem mučena.
Vprašanje 56. Imam
njivo
»
katera
ni
vpisana v
ako še nimate
z
emljiško
knjigo
i
o čemur pa jaz nisem nič vedel, a
molja in se ga hočete obvarovati. Kadar se je pa uže zaredil, tedaj ga je sitno odpraviti. Priporočajo pa to
plaht
okoli pa naspi
sredstvo: Položi na kup mokrih malo žita. Goseničice, kar jih mokro plahto in potem jih lahko obereš ali pa drugače
je
v žitu
pojdejo na
pomoriš

etulj
pa
kar jih še ni odložilo jajec
ne
morejo na kup, a so pns
iznesti jih na žitu. potre
senem v ta namen. Razumeva se, da treba
žito
potem
tudi sodišče je šele sedaj to zasledilo. Sodišče me sedaj sili njivo vpisati v zemljiško knjigo, kar bode naredilo mnogo stroškov. Ali moram res to storiti in kako naj naredim, da bodem imel manj stroškov? (J. P. v S.)
njive
vpisali v zemljiško knjigo, in tudi stroške bodete imeli z vknjižbo. Kako pa delati, da bodo stroški manjši, to pa morate vprašati notarja. Sicer pa bode gotovo sodišče
Odgovor: Ne morete se ubraniti, da ne
w
tudi odstraniti: takisto mi tudi ni opominati, da treba zmečkati vsakega metulja, ki ga je videti v žitnici ali
prav pogodilo, zato mu pa mirno vse prepustite

kajti
pa zunaj kje. Svetovali bi vam tudi, da postavite okoli
bolj če mu bodete nasprotovali in še not rja na pomoč klicali, tem veče stroške bodete imeli.
kupa nekoliko posod z pri vodi in mnogo se
odo
Leteči m
se
birajo radi
jih potopi. Moljavo žito spravite hitro s pota, drugače si zaredite po shrambah toliko tega mrčesa, da ga z nobeno rečjo ne odpravite.
Vprašanje 54. Kako se morejo pregnati ali uničiti braraorji? Pokvari nam skoraj dva dela salate, kakor
hitro jo vsadimo. (T. K. v D.)
Podučite stvari.
Odgovor: Bramor nima mnogo preganjalcev,
ker
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
živi in ruje skrit pod zemljo. Največa preglavica je tudi
njemu krt,
zato
varujte to prekoristno žival.
Ako
ni-
mate krta na vrtu, glejte, da ga doboste od kod. Tudi vrane, kavke, škorci iu drugi taki po zemlji brbajoči ptiči ga radi pohrustajo, ako jim pride pod kljun. Najbolj
80.
Vestfalski kmet.
(Dalje.)
Hlapci so veliki in mali, prav tako tudi dekle.
ga odpravite in najbolj v živo ga primete, ako mu po- Kedar ni gospodarja in gospodinje doma, imata veliki iščete gnezdo in zatarete takoj vso zalego. Gnezda ni hlapec in velika dekla prvo besedo, pa se tudi postav-težko najti, ovajajo ga usihajoče rastline. Kjer na ze- ljata in potezata za hišo, da je kaj. Ako hlapec ne zna
lenih tleh opazite orumenelo liso, ondi je gotovo morjeva zalega. Ako si ogledate tako mesto bliže
bra-

za-
izmikati, to se pravi ovsa za konje, da so lepši in se more pohvaliti ž njimi, tak hlapec nič ne velja, težko dobiva službe. Družina služi za novce in obleko. Včasih dobiva mesto
pazite tudi rove, ki vodijo v gnezdo; posebno očitni so
po kakem dežji ali pa o jutranji rosi. Tudi morete bra-	obleke kos njive, ki jej jo gospodar obseje z lanenim
morjem nastaviti lonec, da se bodo vanj lovili. Lonec,	semenom, in lan ki izraste, ima družina. Predivo po-
bodisi kak počen kuhinjski ali rastlinski, kateremu ste	predejo v dolgih zimskih večerih. Ako bi dekla svoje
pa prej luKnjo v dnu dobro zateknili, lonec torej za-	preje ne popredla, to bi jej za zelo vzeli, taka dekla
kopljite v zemljo tako globoko, da bode njegov gornji se ne more omožiti.
rob nekoliko niže od bramnorjevega rova. Bramor priteče po svoji navadni cesti, pade v nastavo, a ne more
hiši
Gospodar je pri družini, po letu v veži, po zimi v
Ako
iz nje
gospodar posebej jedel, hudo bi mu zame-Več takih loncev, na prikladnih mestih zako- rila družina, pikala bi ga z raznimi priimki. Kedar sta
panih, da vam mnogo tega mrčesa v pest. Časi poglejte si hlapec in dekla toliko prislužila v lonec in izpraznite ulovek. Bramor je mrzla žival in moreta kupiti kravo in drugih reči
in
prištedila
da
tedaj
ni nobene
išče toplote. Imate li v vrtu mnogo te golazni, izkop- ovire več, da bi se ne mogla vzeti; sam gospodar jima ljite jeseni tu in tam jame in napolnite jih s konjskim . na roko gre. Navadno ostaneta pri njem za kočarja


♦1
08
njemu morata potem hoditi na delo, kadar ju potre- na nove oddaljene pašnike. Ovce rede večinoma
vele
buje. Zato pa hodi gospodar svojemu kočarju na roko, posestniki Leonski in Starokastilski. En sam gospodar kedar je treba, kupi mu kravo, ali mu jo dade iz svo- ima do 10.000 drobnice, tudi po več. Nekdaj so jih re-
jega hleva za primerno
ceno. Ako je kočar vzel
u
v najem
dili
tudi
polje,
gospodar mu je orje itd.
Za
po 50.000 do 80.000 pri enem gospodarj
vse to in drugo Celej čredi načeluj
dpastir ali majoral, kateremu so
temu tako pa more kočar skrbeti najpreje za gospo- podrejeni navadni pastirji in poganjači; na vsakega gre darjevo korist, delati mu mora za malo plačo, ter biti po 200 ovac. Majoral in pastirji so posebni ljudje. Doma
gotov vsak čas tudi za izredna dela, za katera ne sme so malokedaj, in to le nekaj dni. Navadno so vedno z
nobenega odškodovanja zahtevati. Pogledimo na Kranjsko.
dom
sedai
tu
sedaj
tam
Tudi
pri nas je še takih kočarjev ali gostačev,
tudi
kakor jim kaže
Kamor dojdejo, urede se
pri nas morajo opravljati taka izredna dela brez odško-
kolib
si postavijo šotorov, eni si spleto
z vej, eni si skopljejo votlin v tla, in eni se na
dovanja. In katera, kakošna so taka dela? Naj navedem mestijo po podmolih. Španjolski ovčar je krepek, ožgan
5
eno. Neko saboto je sneg zapadel.
nedeljo zjutraj, kosmat in umazan, pa tudi zelo podivj
ga prvi pot ug
ledaš
vsaj na meniš
kaj pak, ni bilo nobene gazi. Gospodar je zajahal konja, se ti takov vidi. Keda
gostač pa je moral peš gaziti debeli sneg pred njim, ti sam tolovaj naproti gre. Telovnik mu je črnoruj gaziti dobro uro daleč do cerkve.
Kedar se gospodar postara, izroči domačijo ali
oko da
v in
umazan, kosmati jopič je od ovčje kože in brez rokava,
hlače
so
kratke
nogi
najmlajšemu sinu, ali
ste s cunjami oviti in tičite v
hčeri. Starejši bratje in škornjah od debelega usenja, lase ima razmršene
ker
sestre dobijo izgovorjeno doto. Pa tudi sebi, in ženi če jih nikdar ne počeše, klobuk mu je širokoKraj
je še živa, izgovori kmet primeren užitek. Izgovori si ošilen
in
ljuknjast: nekateri
stanovanje, in to posebej, vrt,
par njiv
drv
nosijo
ovčinaste
zgoraj
sape.
žita. Sin mora poiskati neveste v trdnej hiši
novcev in Ogrinja se s strganim ali razno pošitim plaščem
s krvavorudečim
ali
Kedar svatujejo, to ti je
Svatba
se vrsi na
nosi tobak
opa-
ijoličnim pasom, v katerem
Ob
tistem domu, na katerem bodeta mlada gospodarila
cigaretni popir in mošnjico za novce.
poročni dan se zbirajo mladeniči
bedru mu visi dolg špičast nož
čez
pri
ženi
ramo dolgoce
in
dekleta pri nevesti. Vsi so svatovski opravlj
gredo
poroki, varno pripno venec nevesti na gla
žene in puška in kar gre še zraven, v desnici pa drži dolgo Preden debelo gorjačo glogovko. Tako je opravljen in oborožen
ako bi jej pal na tla, pomenilo bi slabo. Kedar je gotovo Steni pastir
ta poludivji, surovi in drzni, pa tudi dobrodušni in po
vse
?
tedaj
zajašejo. Nevesto posadi prvi sorodnik na
konja ticah.
>
ki
Na visokej planoti Rajnoškej smo dobili tacih pa
ves v trakovih in pisanih, ponarejenih cve- stirjev. Bilo je majnika meseca
Pred
Po poroki zamahnejo tovariši s palicami
nami se je raz
po ženinu, naj pomni
»
da
boli to
5
in nima
parkrat grinjala veličastna planinska pokrajina. Visoki, prečudno pretepati razsedlani in s snegom odeti vrhovi se rijejo ob severnem
povsodi je bilo
žene. Sedaj stopi na čelo svatom in obrnejo se domov, horizontu. Kakor daleč je oko neslo
f^ ' ____•	* y	i	i* i	.	_	..	_
Ženin prvi zajaše na dvor, ali koj se povrne z godcem, dovolj mlade sočnate trave, katero so mulile brezštevilne in poda nevesti, ki bolj zadaj jaše, hleb kruha in vrč ovce v veči i ali manjih gručah. Od daleč se ti vidi
piv
To znači, da odslej hoče on skrbeti za potreb
hrano. Nevesta pokusi pivo, kruh pa zlomi ubožčekom, tinah. Tu izvira Ebr
prav tako, kakor da se premičejo belkaste lise po tra
ki uže čakajo darov. Svatovanj
81.
v mnog
bistrih vrelcih
traj
po več dni
tako naraste, da goni mlina. Ta gorska planota j
kmalu
i 4000
črevljev nad morjem
Španjolske ovce.
Nekdaj so slovele španjolske ovce merinovke po vsej Evropi, po španjolskej volni so popraševali trgovci po vseh sejmih. Dandanes je druga. Dobrih sto let je
temu, odkar so začeli španjolske ovce na Saksonskem
(Dalje prihodnjič.)
Nasledki
v
rediti, in to z najboljšim uspehom. Saksonska volna je boljša od španjolske. Zato poskušajo dandanes, da po-žlahtne španjolske merinovke s saksonskimi.
celih čred in odpeljejo v prvotno domovino.
„snopsa
u
(Dalje.)
Bilo je uže proti večeru. Kmalu dospe na kraj
ovčarstvo španjolsko opisati.
toli
posebno, hočemo je
Nakupijo od kodar so prihajali glasovi godbe, pomešani hrušem Ker je in trušem. Bila je to zloglasna gostilna v katerej se je
malo
Ako potuješ spomladi ali jeseni po širnih ravninah razločevati skozi okno
navadno vsako nedeljo plesalo! Ker je bilo uže mračno vrag s svojimi peklenskim očmi ni mogel prav natančno
notranje Španjolske, srečuješ
>
P0g08t0
ob katerem se je ravno naslonil
izredno velike kaj se vse v dotični sobi godi. Ob „Ave Mariji
u
raz
črede dolgodlakih ovc, katere poganjajo oroženi pastirji, svetli se plesišče kar v trenotku. Oj, radost in veselje
nekater celo
na
konj
am . •
Samo ob sebi se umeje
imajo pastirji cele gruče močnih in hudih psov črede čuvajo in vkup drže, vzlasti ondaj, kedar jih vodijo
da
I • # •
ki jim
za vraga! Kakov paradiž se mu je odprl! Pred sabo ima polno sobo mladine obojnega spola ; poleg te pa tudi še mnogo raznih drugih oseb samskega in zakon*
209
skega stanu. V srcih vseh goreli so celi kresovi ognja
Slov
30C1
poželjivosti

samopašia
in
nečistosti
Ob
in Srbo-Hrvatje trdno držimo te individual
Marijinem nosti, da torej ne moremo postati
zvonenji se niti jeden pjkrižal ni; v vsej sobani ni panslavizma (Dobro! Dobro
žrtva političnega
bilo niti jedne svete podobe
pač pa so visele po
na desnici)
stenah na okolu velike podobe, katere so ena boli nego dr
Dobro vemo, ko bi kaka katastrofa zade

druga — v srcih opazovalcev vzbujale vse one grehe kateri so v šesti božji zapovedi prepovedani.
kar Bog obvaruj

predstraže
>
-»-»	\JKJ1 C*i U J,
Čehi in Slovenci
da
'a staro zapadne zgubili le svoje narodne
bi zlasti
mi
Godci
se pred vragovimi očmi
posebnosti, temveč tudi slovansko bistvo. Zategadel ni zopet iznova zaškripljejo, mlado in staro političnega panslavizma v masah, še maoj pa v krogih
pol
pohlevnosti zavrti in
ki
morejo politično misliti. Vzbuditi bi ga mogla
hudobec se same radosti več zdržati ne more; pobriše okoliščina, ko bi avstrijske Slovane postavili s pogumno
jo kar skozi okno med plesalce
še prikrit
vsede
notranjo politiko pred alternativo, da
mor
voliti
se na peč. Od tam ponavdihne svoje ljudi še nekoliko mej ljubeznijo do tega starega slavnega cesarstva in
bolj glede prestopkov šeste zapovedi božje; strah boži
mei
nostjo in ljubeznijo, katero imamo do
jim pa v srcih popolno zatare, ter jih napolni še bolj rodnosti v prsih, na katero smemo biti ravno
svoje na
z krasmo vseh naglavnih grehov.
(Dalje naslednjič.)
ponosni
j
kakor ste Vi
na desnici.)
tako
nemštvo svoje. (Dobro ! Dobro
gospodom
časa.
mi
dr. Plenerjem bi se še rad pečal Samo jedno bi še poudarjal.
tej
Politične stvari.
manjka
zadevi strinjam se z gospodom poslancem. Očital vladi, da je vzgojila, vzbudila skrajne radikalne elemete
a
Govor
državnega
poslanca Šuklje-ja.
(Dalje.)
profesorja
Fr
Jaz sam se prištevam k zmernim, in dam si lahko
spričevalo, da resno iščem sprave in sem zanjo vedno
srca pripravljen. To rečem odkritosrčno
9
mojem
odu
resno iz vsega srca kakor bi moral obžalovati, če bi pri začel preobladovati radikalizem ravno tako me tudi ne veseli, da je na Češkem radikalni element jel prevagati,
Govorilo se je tudi o slovanski ideji. Gospod poslanec Steinwender jo je omenjal in če se ne motim,
. Plener v tem
kakor kažej
jzadnje volitve
To zmatram za
nost za slovans
sekundeval mu je gospod poslanec oziru. Govorilo se je mej drugim o ruskih demonstracijah v Sloveniji, sklicevalo seje, kako pišejo naši listi.
Od lojalnega nasprotnika in jaz zmatram in spoštujem
(P
koristi
res je! na desnici.) Če se postavimo na to stališče
ima gospod poslanec res prav samo v drugem zmislu
>
Te
radikalne elemente je
pospeševalo
gospoda poslane
Plener-ja kot tacega
bil bi
vlade
prikrivam
res
sam
e! na desnici) in dalj naučni minister Gauč
polovičarstvo
e, tega ne
Mladočehom
in
pričakoval, da bode povedal polno resnico. Par časni-
ških člankov, ki so se priobčili v „Slovenskem Narodu" od dopisnika, ki živi v Rusiji, neso obsodili samo škofje temveč eminentno politično demonstracijo kranjski de.
želni zbor (Tako je na desnici), potem občni zbor del-
radikalnemu elementu, katerega imamo seveda v veliko manjem številu, če tudi relativno vzamemo mej Slovenci
i, da silno
pridobil več privržencev, nego bi jih mogli agitatorj nego bi jih moglo deset ljudskih tribunov z ono
niškega podjetja

čegai
last
je

Slovenski Narod
u
in
naposled so je še obsodili s spremeno v uredništvu tega
agitatorsko zmožnostjo, kakor jo ima dr. Gregr (veselost na desnici), spraviti na to stran. (Prav res je! na desnici).
lista
(Tako
čujte
Cujt
e
t
na desnici.)
In sedaj prihajam h koncu. Odgovoriti moram na
si
Če govorite o slovanskej ideji v Avstriji, slikate
na steno strašilo, s katerim bi mogli ostrašiti
politične otroke. Rajši odkritosrčno govorimo. Res je
in jaz tega ne bodem oporekal, da se je v našem sto-letj
glavno
prašanje, katero mora generalni govornik sploh
odgovoriti v
ojih
peljavah. Če misli večina dovoliti
budget in zakaj je pripravljena to storiti?
Opozarjati moram pred vsem na to, da je v času
j
9
v katerem gospoduje in vlada narodna idej
ko se je bilo posrečilo
stopnike velike večine av
9
av
strijski slovanski svet bolj zbližal, da drug za druzega
čutimo več interesa in to ne
svet a za vse slovanske narode sploh da z živim za
nimanjem zasledujemo njih kulturni napredek, ter se veselimo
strijskih narodov tukaj potisniti v opozicijo, ko je desnica zavzemala stališče opozicije, katere neso tako z bar-
voja
Je
za avstrijski slovanski žunastimi rokovicami prijemali in božali, kakor se godi
s sedanje opozicijo (prav res je! na desnici.), da je tudi tedaj desnica proračun dovoljevala iz prepričanja, da se državni proračun, izimši nekatere budgetarne neznatne
a z
tudi njihovega političnega in državnega i to mar kaj tacega, kar nasprotuje avstrij- zaupne postavke, ne dovoli menjajočej se vladi, temveč
skej državni ideji, in bi jej bilo nevarno ?
Tako
n
dem
ruhenden Pol in
der
Erscheinungen
Flucht
46
)
ukoreninjena je ljubezen do svoje narodne državi kot takej.
posebnosti, do narodne individualitete v vseh avstrij
skih Slovanih, da se brez razločka Poljaki in Čehi
(Konec prihodnjič.)
9
210
Govor poslanca Kluna
Naši
v državnem zboru dne 1. maja 1888
(Dalje.)
20. t
Iz Igubljane
dopisi.
Deželni zbor kranjski
m
zbral se je deželni
zbo
Dne
kranjski na klic ce
Glede nasvetovane resolucije v budgetnem odseku 8ar.)®v^ da izreče svojo zadnjo besedo o
m
J
rekel je naučni minister, kakor je v poročilu na strani našega zemljišno-odveznega dolga, potem ko je državni
35
>
tako-le (čita):
zbor že pooblastil c. kr. ministerstv
da sme pogodbo
j
»
Naučna uprava bo z največjo pazljivostjo zašle- sklenjeno z deželo kranjsko, predrugačiti v smislu načrta
dovala predmet resolucije ter letos resno skušala rešiti konverzije tega deželnega dol

Razp
ieželnega
to
vprašanje
ki
more na eni strani ustreči željam slovenskim, na drugi pa opravičenim zahtevam naučne uprave, ki želi, da se učni namen v nemščini zaradi
tega kolikor mogoče doseže, da morejo učenci v višjih razredih lahko poslušati pouk v nemškem jeziku/'
Ravno tako je danes govoril Nj. ekscelencija. Res je čudno, da leta in leta potrebuje naučna uprava
zbora ločno
bil
dan volil
odsek 15 členo1
deželnega oabi
poročal
je kratka in postopanje njegovo bilo je od-
na predlog Murnikov finančni
predloge
drugi seji
ta
je po temeljiti razpravi prejel nespi
zbo
P*
i
da
je skle
da
se odloči ustreči zahtevi slovenskega naroda, in
treba dolgih preiskavanj, kedar se gre za to, proti
dol
nespremenjene, poročevalec odsekov poslanec Šuklj 1 je soglasno predlogom odsekovim
da se sedanji deželni zemljišno
>
e in ves
tem
odvezni
o
spremeni v 4% deželni dolg 4 mil
goldi
r
ki se bod
željam
in
(Tako je! na desnici.)
pravicam slovenskega naroda kaj storiti
izdaj
teh
povrnil v teku prihodnjih 40 let, in da se
ovih dolžnih
Kar
čez
noč nas iznenadijo pomenljive naredbe
zvišanja
šolnine, z ukazom, po katerem so se odpravile srednje
denarnem
50
pisem prepusti dunajskemu
odu
n
Union-Bank
po
ceni 95 gld
za 100 gld. Vspeh konverzije za deželni
in ukazi, kakor se je to n. pr. zgodilo glede
bo ta
da se bod
pri deželnemu gospodarstv
zaklad
i vsa-
koletna redna potrebšči
po
šole
o tem si dovolim opomniti
da o
• •
gimnaziji v
šal
danjih razmerah zmanj
za 80.000 gld. Konce
druge
in
Kranji ni potreboval nobenih informacij in poizvedovanj in če sem prav poučen, izdal se je ta ukaz proti nasvetu, ki ga je s tehtnimi vzroki izdalo oblastvo, ki
gimna-ki pa
mojih mislih ni bilo odločilno za ministerstvo, ker
predlagal je poslanec Krsnik
zadnj
%
cia
deželni zbor
sočutje izreče
seje svoje
pa
po povračilu zdravja deželnemu
glavarju grofu Th
ki
bil po bolezni zadržan, vo-
ima v prvi vrsti o tem soditi. Mogoče, da je zijsko vodstvo v Kranji izrazilo svoje mnenje
diti sedanjo zasedanje deželnega zbora. Deželnega gla
namestnik gosp. Grasselli izrekel je
po bi to telji i deželi
varja
dovoljnost o soglasnem
bila
sodba o lastni stvar
>
kei
znano da uči
nado
da
bode
sklepi
ravno sklenj
aje bivajo v glavnih mestih nego v mestih
po
veliko korist; v klic hvaležnosti
svojo za-deželnega zbora in pa a konverzija deželi v
do cesarja, ki je po
Pa tudi od Nj. ekscelencije posebno povdarjani vzrok glede nemščine ne more opravičevati tega koraka visoke naučne uprave. Omeni sem že, da se je poskus s slovenskimi oddelki v Ljubljani popolnoma obnesel, zato
odlaša s takimi paralelnimi razredi v ostalih deželah.
Smešno je že, da nam vedno povdarjate važnost
svojem sklepu omogočil to važno denarno
trdili so s triKratnimi živio in slavaklici navdušeno
operacijo
pn-vsi
navzoči poslanci.
Poslanci: baron Apfaltrern, Lich
tenberg in dr Moše bili so
po
bolezni zadržani
vde-
smemo
misliti, da manjka le dobre volje, ker se
ležiti se zborovanja, poslanec dr. Poklukar pa po svojem poslu v delegacijah.
Delegacije bodo, kakor se nam poroča z Buda-
Pešta,
skoraj
gotovo jutri končale
svoje
delovauje.
r
nemškega jezika, ker o tem od nas nikdo ne dvomi, ponedeljek bil je na obedu
pri cesarju med drugimi
Najbolj smešno pa
to
»
kakor je storil gospod pred- tU(ii poslanec dr. Poklukar.
Pri
razgovoru po obedu
govornik, da nam priporočajo nemščino, ker je svetovni nagovoril je cesar tudi tega poslanca vprašaje ga kaj
jezik
Ravno zaradi tega ne potrebuje privilegij
si
dela deželni zbor kranjski Ko mu je dr. Poklukar po
ga marveč sam pridobi. (Prav res! na desnici
ročal,
da je zbor že v drugi svoji seji soglasno pritrdil
Prav brez potrebe se sklicuje na armado in vojno	konverziji zemljiškega dolga in tudi po svojem pred-
upravo, ker kmalu nebo potrebnih sposobnih podčastni-	sedniku zahvalo izrekel Njegovemu veličanstvu, izrekel kov, kakor smo nedavno slišali od enega govornika z one Je cesar svojo zadovoljnost o ugodni denarni operaciji,
(leve) strani visoke zbornice. Vprašam: Ali nimamo	Dr. Poklukar je dalje odgovoril, da bode ta korak deželi
skupne armale in ali se podčastniki nabirajo samo iz posebno dobro došel
sedaj,
ko povikšanje davka na
dežel te državne polovice in ne tudi iz dežel ogerske žgacUe žuga precej znižati deželne dohodke iz tega vira.
krone ? (Prav res na desnici.) Od kod torej pride, če je to res, da se vojna uprava
obče je cesar pri razgovoru izrekal in kazal veliko obrača vedno le na naše zadovoljnost o postopanji delegacij in pa o boljšanji
ki od dne do dne vekša nado na
dežele in ne tudi v enaki meri na dežele ogerske krone? splošnega položaja,
(Dalje prihodnjič.)
ohranitev miru.
Poslanec Greuter. Dne 22. t. m. umrl je v
Innsbrucku slavnoznani državni poslanec tirolski pro-
fesor Josip Greuter po dolgi bolezni, v 73. letu svoje
211

/
starosti. Kakor vsi konservativni tirolski poslanci, bil je tudi pokojni Greuter zvest zaveznik slovenskih po-
slancev in ves
dolgi
čas od 1864 naprej
eden
najod-zadnjim
ličnejših govornikov državnozborske desnice, svojim govorom o vseučiliščih naših prizadel je odločilni udarec bivšemu naučnemu ministru Conrad-u; dve leti
sem pa je
po
nekoliko mrtvoudno zadetih možganah tako pešal, da se ni mogel več vdeleževati političnega delovanja. Slovetci hranijo svojemu poštenemu sobo-ritelju vedno hvaležni spomin. — Prav tako hvaležno
spominjali so se pokojnega k desnici spadajoči poslanci avstrijske delegacije s tem, da so deželnemu glavarju Tirolskemu, baronu Rapp-u izrekli svoje sočutje o zgubi, ki je po smrti Greuterjevi zadela deželo Tirolsko in pa
državni zbor.
Kmetijsko potovalno predavanje v Št. Vidu
nad Vipavo, ima tajnik c. kr. kmetijske družbe Gustav
■
Pire v petek 29. t. m. (na sv. Petra in Pavla dan) po-poludne ob
Stritarjevih zbranih spisov prišel je na svitlo 49. snopič.
Na kresni večer, ogledavalo si je mestno in
uri.
kmetijsko občinstvo po deželi, kakor vsako leto, brezštevilne ta večer goreče krese.
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Dunaja.
Povodom prihoda nemškega gene-
rala grofa Walder8ee, posebnega poslanika Nemške z nalogo našemu cesarju naznaniti nastop vlade nemške države po cesarju-kralju Viljem-u II. na Dunaj, vrnil
se je grof Kalnoky za en dan nazaj na Dunaj, da je
sprejel
tega izrednega
na
poslanika, ga povabil, stanovati cesarskem dvoru in ga naprositi, da se poda v Buda-Pest, kjer sedaj naš cesar stoluje, da mu osebno izroči ono naznanilo.
Taki poslaniki sprejemajo se povsod z izrednem odlikovanjem in tako ravna se naravno tudi z grofom
posebno
čislana
Waldersee, . i je pri našem dvoru oseba.
Sicer nastopajo tudi tukaj z raščečo vročino pasji dnevi, čas politične in družbinske tihote, ker mnogo število uradnikov in vojakov, kakor tudi premožnejši del prebivalstva odmikava se za čas gorkega poletnega časa v hladneja zatišja na deželi, izrekoma na hribovske kraje in kopeli.
Buda-Pest. — Avstrijska delegacija imela je svojo prvo sejo dne 9., drugo dne 18., tretjo dne 23., četrto dne 25. junija, danes 27. in jutri 28. t. m. pa bodo
zadnje seje, v katerih se bodo rešili pred še ne rešeni
proračuni in izredni krediti, in se bodo sprejemala
na-
znanila ogerske delegacije,
tako,
da se v poslednji seji
more potrditi soglasje sklepov obeh delegacij.
Skupne potrebščine za leto 1889. razdele
.. « • -TlT ~ —j
se po predlogih vladni in soglasnih sklepih delegacij tako:
Redna potrebščina.
poglavje: Ministerstvo unanjih zadev
naslov:
n
11
77
osrednje vodstvo dispozicijski zaklad diplomatiški troški konsulatski troški . podpora avstrij.-ogr.
Lloydu
557.600 gld.
500.000 1.272.100 867.650
n
n
11
1,300 000
n
skupaj:
4.997,350 gld.
Po odbitih dohodkih z
385.260
77
ostane nepokrita potrebščina
4,112.090 gld
II. poglavje: Vojno ministerstvo.
A. vojna
1. naslov: osrednje vodstvo . .		490.789 gld.	
2. „	vojna teritorijalna in		
	krajna poveljništva . .	501.272 gld.	
°1 77	vojne intendancein stro.		
	kovno nadzorništvo	b70 605	n
i. „	vojno duhovništvo . .	151.440	77
5. „	vojna pravosodna uprava	345.697	11
6- „	višja poveljništva in		
	štabi......	1,870.892	11
7- *	vojna telesa in splošni		
t	vojniški stroški . . .	24,397.454	77
8. „	vojaška izobraževališča	1,288.308 4	»
v. „	tehniški in upravni voj-		
	niški komite .... +	150.932	11
10. „	zaloge živeža . . .	587.127	11
11. „	zaloge postelj . . .	39.225	11
12. „	oskrbovalnice za opravo	156.058	11
13. „	tehniško topničarstvo .	2,953.135	11
14. „	zaloga voznih priprav	80.438	11
15. „	pionirsko vozno gradivo	35.000	
16. „	genieska vodstva . .	2,380.229	11
17. „	vojaški zemljepisenski		
	zavod ......	356.085	11
18. M	vojaško zdravništvo .	3,278.257	77
javni seji dne 25. t. m. poročal je najpred dr. Poklukar o proračunu skupnega finančnega ministerstva, skupnega računskega dvora in o dohodkih iz carine. Te poročila je poročevalec samo v bistvenih delih z besedo pojasnil in delegacija je predlogom pritrdila brez
izgovora. Ravno tako se je rešilo poročilo Dumba o Bosenskem kreditu in pa poročilo baron Nadherni-jevo o proračunu za vojniško mornarico.
Po javni seji, katera je bila končana kmalu po 12 uri, pričela se je v budgetnem odseku razprava o izrednem kreditu 47 milijonov. Pri tej razpravi govoril je vojni minister Bauer in pa poročevalec grof Falken-
havn do
i
k 3
potem pa se je na predlog Hausnerjev, ker
je bil prvi del delegatov na 5. uro povablj
cesarju
na obed, seja sklenj uro zvečer.
in nadaljevanje prenešeno

312
Večerna od?ekova seja trajala
do blizo 11. ure Naša zveza z Avstrijsko-Ogersko je javno znana. Te
po noči ter se je izredni kredit 47 milijonov sprejel po držim
se
trdno v nemški zvestobi
j
ne
zahtevi vladini, akoravno utemeljevanje potrebe enega dela tega Kredita ni bilo posebno povoljno.
sklenjena, temveč
zato

ker
v
tej
samo, ker je obrambeui zvezi
uvidevam podlago evropejskega ravnotežja, kakor tudi Splošna sodba o tej zahtevi pa je bila ta, da se zapuščino nemške zgodovine, katero potrjuje javno en del kredita namreč 17 milijonov, ne bode potrosil, menenje vsega nemškega ljudstva in se strinja z ev-v kolikor pa se je in se bode še potrosil pa je to pri- ropejskim mednarodnim pravom, kakor je neoporečeno
za ceno, za katero se zagotovi
bližno smatrati samo daljni obstanek miru.
Tudi včeraj 26. t. m. bila je zoper prvotni namen napovedana javna seja avstrijske delegacije in obravnavalo se je:
1 poročilo budgetnega odseka o končnih računih za leto 1886.
poročilo o izredni
vojni
potrebščini za leto
1889. in
3.	poročilo peticijskega odseka o došlih peticijah.
4.	poročilo o izrednem kreditu 47. milijonov. Danes 27. ali še jutri 28. junija pa so zadnje formalne seje avstrijske delegacije edino v ta namen, sprejemati naznanila druge delegacije.
Danes popoludne je tudi druga vrsta delegatov pri cesarskem obedu.
Dalmacija.
ponedeljek dospel je cesarjevič
Rudolf iz Hercegovine prišedši do dalmatinske meje, kjer ga je cesarski namestnik Blažekovič sprejel.
Potovanje cesarjevičevo po Hercegovini bilo je skoz in skozi sijajno, sprejem njegov pri prebivalstvu povsod navdušen in presrčen.
Hrvatska.
deželnem
zboru sprejele
so
se nekatere bistvene spremembe o sostavi
deželnega
zbora izrekoma o pogojih,
ki
dopuščajo
vstop
v zbor
virilistom. Dalje se je spremenil deželni zakon o ljudskem šolstvu tako, da je Srbom dopuščeno napraviti si lastne pravoslavne (toraj konfesijonelne) šole.
Nemška
ponedeljek otvoril
novi nemški
cesar državni zbor v navzočnosti nemških kraljev in
knezov s prestolnim govorom, v katerem se
* *
najpred z milimi besedami spominja prerano umrlega očeta ccsarja Friderika, dalje pravi:
Odločen sem kot cesar in kralj hoditi po onih
potih, na katerih
si je
ranjki moj gospod ded pri-
dobil zaupanje svojih zaveznikov, ljubezen nemškega ljudstva in dobrohotno priznanje inozemstva. Kot po-glavite naloge svoje imenuje cesar: vojaško in politiško
I » i «	I
zavarovanje države, v notranji upravi in postavodajstvu pa: brambo delujočega prebivalstva opiraje se na nauke krščansko nravoslovja.
veljalo do leta 1866,
Laški pravi prestolni govor:
Enake
zgodovinske
razmere in enake narodne
potrebe sedanjosti vežejo nas z Laško. Obe deželi hočete se držati blagrov miru, da v pokoju živite za vtrjevanje svojega na novo pridobljenega zedinjenja, v razvoj svojih narodnih naprav in v pospeh svojega blagostanja.
Stavek ki zadeva razmere z Rusko, pa se glasi:
Naši dogovori z Avstrijsko-Ogersko in Laško pa mi dopuščajo v moje zadovoljenje n a j s krbnejš o gojitev mojega osebnega prijateljstva za ruskega cara in pa že 100 let sem obstoječe razmere
sosedni ruski državi, katere se enako vjemajo z
mojim čutjem, kakor z interesi Nemške. —
Prestolni govor, katerega je cesar čital glasnim glasom sprejeli so poslanci pri krepkejših stavkih z glasno pohvalo.
Zanimivo je, da glasilo Bismarkovo ravno v

Nord
deutsche allg. Ztg." v ponedeljek prav hudo za ušesa stresa glasilo ogerskih liberalcev „Pester Lloydu zarad onega članka, s katerim je prav žaljivo spremljal manifest nemškega cesarja.
Žitna, cena
v Ljubljani 23. junija 1888.
Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr.
banaške
7 gold. 32 kr
turšice 5 gold. 70 kr
soršice gold
5
75 kr.
ovsa 4 gold
rži 5 gold. 30 kr.
ječmena 3 gold. 10 kr.
kr
ajde 5 gold. 60 kr
ovsa 2 gold
44 kr.
Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov.
V Kranji 25. junija.
Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr
Rrž 4 gold. 55 kr
Glede unanje politike pa pravi prestolni govor; oves 2 gold. 60 kr
Turšica 4 gold. 54 kr
Ječmen
da hoče cesar, kolikor je na njem, mir ohraniti z vsemi
Moja ljubezen do nemške vojne in moje stališče
me
J
• W
nji
ne bodete nikdar spravile v skušnjavo, krajšati
dobrote miru, ako vojska ne postane neizogibna vsled napada na državo ali na njene zaveznike, dalje pravi:
1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr
44 kr.
Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold.
kr
Slama 100 kilogr.
Špeh 1 kilogr.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki