■	o
:«
■	O
¡ o
=0 i>í :o !o
; r^

RADIOPTUJ
89,8»98,2«I04Í3 www. ra d io-ptu ¡. si
maraton
Kilometri užitkov!
Po naših občinah Ormož • Učinkovita je zlasti hitra pomoč
Z> Stran 4
Po naših občinah
Kidričevo • Gradnja plinsko-parne elektrarne v Talumu Z> Stran 5
Črna kronika Soviče • Kaj se dogaja za (domačimi) zidovi Cafutovih
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 21. avgusta 2009
letnik LXII • št. 65 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Nad točo še z drugim letalom
V	obrambi tudi piloti s ptujskega območja
V	letalskem centru Maribor so v sredo predstavili že drugo letalo za boj proti toči, ki je v pripravljenosti na letališču v Mo-škanjcih, upravljata pa ga ptujska pilota Tomaž Pliberšek in Aleksander Čuš (na posnetku).
Nogomet • Leon
Črnčič prestopil iz
Aluminija v Atalanto
iz Bergama
O Stran 9
Potem ko je od srede junija v letalskem centru Maribor na boj z nevihtnimi oblaki pripravljeno prvo prirejeno letalo Cessna 206, ki je že večkrat učinkovito delovalo, je od konca julija na letališču v Moškanjcih v pripravljenosti že drugo tovrstno letalo, ki bo skrbelo za obrambo pred točo na območju Po-murja in Spodnjega Podrav-ja. S prvim letalom so doslej ščitili območje okoli 2940 kvadratnih kilometrov med Podvelko, Radgono, hrvaško mejo in Slovenskimi Konjicami, z drugim pa lahko še dodatno varujejo okoli 1800 kvadratnih kilometrov površine na območju Spodnjega Podravja od Ptuja proti Pomurju. Ob tem pa nujno potrebujejo svoj radarski sistem, saj se sedaj ravnajo po avstrijskem.
Več o tem na peti strani.
-OM
LETALSKI CENTI
Foto: Martin Ozmec
Podlehnik • Pred gradnjo avtoceste
Ptuj • Janez Lah odgovarja
Motel - sramota Petrola, Naša mala klini-Podlehnika in Slovenije ka po Murino (2.)
O Stran 3
O Stran 2
II. Rimske Igre
v Termah Ptuj, 21.-23.8.2009
INFORMACIJE, PRIJAVE Grand Hotel Primus
in REZERVACJE Tel.: 02 74 94 1OO, www.terme-ptuj.si
PTUJ
A
Grand Hotel Primus
M.— ^Labavne 1 o ^m* lasbe	m P ci' II Cr liri-;.!. Jr1 i; nj ÎAGER * rTIlOVINI « f' IIP MjüIA 'EÖIili YS<J.J J¿
	i i'i www. radio-tedni
Prejeli smo • Odgovor Janeza Laha
Naša mala klinika po Murino (2.)
Spoštovana gospa Simona MEZNARIČ! Spoštovani odg. urednik Jože ŠMIGOC! Spoštovani gospod direktor Jože BRAČIČ!
Zahtevam in prosim, da moj ugovor na vaš članek Naša mala klinika po Murino, poln laži, neresnic in konstruktov enakovredno objavite v naslednji številki.
Če bi v klinikah zdravili z lažmi, kar pomeni z lažnimi diagnozami, bi vsi pomrli. Če bi jaz enkrat samkrat tako delal, kot piše novinarka, bi celo svoje življenje izdal.
To, kar sem prebral na spletni strani ŠTAJERSKEGA TEDNIKA in v časopisu Štajerski tednik, je umazana, lažniva, slaba, neresnična javna informacija, ki celo onemogoča mojo verodostojno delovanje na tržišču. Kdo pa bo delal z nesposobnežem, kot me hoče prikazati »sposobna« uradna novinarka časopisa. Jaz ne nastopam v burleski, če ste, žal, moje delo sposobni videti le tako.
Nikoli me nihče ni brcnil s ptujske občine, ampak sem po šestih mesecih trdega in rezul-tatsko uspešnega dela zaradi podobnih, ki so delovali, kot sedaj deluje Simona MEZNARIČ, po svoji odločitvi odšel z občine. Imel sem veliko pametnejšega dela, kot trdo in pošteno delati, da bi se razni Miloševiči in njemu podobni, iz tega po-
smehovali, pisali laži in zganjali spletke.
Iz TAMA nisem pobegnil pred delom, ampak, sem si s pobegom reševal življenje, kar je neverjetno, trpeče in hudo. Vse se je zgodilo, ker sem se uprl načrtovani zahtevi, da pošljem TAM v stečaj. Tako sem postavil svojo glavo na giljotino ali pred kroglo, ki so mi jo namenili, kot »IVEKU«, dobremu človeku iz Negove. Ta čudna Simona MEZNARIČ pa piše, kako sem se proslavil kot »pogrebnik« TAMA.
Kako in kaj se je godilo v TAMU, je bilo že davnega leta 1996 napisano v knjigi Mafija politikantskih podjetnikov je UNIČILA TAM. Danes, 13 let kasneje, počnejo isto v Muri. Žal Simona MEZNARIČ tega ni sposobna videti ali pa si kar sama meče pesek v oči. Če bi, Simona MEZNARIČ, bila odgovorna novinarka, bi se potrudila do resničnih informacij in nikakor ne bi pisala tendenci-oznih laži. Pred oblikovanjem informacij bi lahko, še posebej kot Ptujčanka, prišla tudi do mene. Tako pa je nastal članek, sestavljen iz samih laži in želja novinarke! Simona MEZNARIČ si za takšno svoje delo resnično zasluži »BRCO« iz Štajerskega te-
dnika! Simona MEZNARIČ, kdo ti je napolnil glavo z lažmi, ali pa priznaj, da si sama tako nepismena in negativna!
Janez Lah ni »pogrebnik« TAMA, ampak je v dejanjih celo zadnji borec za obstoj TAMA. Poslovni rezultati samo dva in pol mesečnega dela, za katerega še do danes, 13 let kasneje, nisem prejel niti centa plačila, so pokazali popoln preobrat. Dve leti mirujočo proizvodnjo osnovnih produktov (tovorni program, avtobusni program) sem v nekaj dneh spravil v tek. Poslovanje preobrnil iz neuspešnega v uspešno, kar se je v denarnem toku videlo že po 15. dneh. Že prvi mesec je realizacija iz 100 mio SIT narasla na 98o mio SIT. Drugi mesec na 1.100 mio SIT (milijardo in 100 milijonov SIT). Tako je bilo, brezvestna novinarka Simona MEZNARIČ. Prosim, poglej poslovne dosežke mojega obdobja v TAMU. TAM bi danes zaposloval najmanj 8.000 ljudi in bi bil najboljše urejena firma daleč naokrog. Ljudje v TAMU so radi delali! Kaj je tam danes? Groteskno stanje! Še bolj uspešno je bilo v Muti, če seveda povprašaš strokovnjake ali pogledaš poslovne številke. Tvoji viri bi seveda govorili drugače. Toda vsaka plošča ima dve neenaki strani. Treba je spoznati katera je boljša. Včasih je potrebno večkrat poslušati. Ti tega očitno ne veš.
Tragično je, da lahko objavljaš nepreverjene, sramotilne in škodljive informacije. Očitno nimaš niti trohice želje in občutka oblikovati resnične informacije. Škodljivo pisunjenje.
Nikoli ni bilo govora o predstavitvi poslovnega načrta v TAMU, saj je ta bil, skupaj z Zakonom o TAMU, napravljen veliko prej. Žal je predvideval le odpuščanje in stečaj, kar sem takoj po prihodu začel spreminjati. Tako sem stopil na žulj scenaristom, ki so iz nekaj hoteli narediti NIČ - STEČAJ. Zakaj? Da so lahko iz stečaja dejansko imetje in vse drugo, kar je bilo vredno veliko več, kot so prikazovali prej, poceni kupili in tako na račun ljudi, ki so ostali brez službe, obogateli. Le kje si, neinformirana Simona MEZNA-RIČ, pobrala to informacijo? Kje živiš, na Marsu? Kdo te je, kot poje Adi SMOLAR, »nasral«?
Še večjo škodo pa mi delaš z zapisom: »Sicer pa se na tej točki Lahove reference še ne zaključujejo; da je mož resnično vsestransko sposoben (dokler je treba govoriti) je nato dokazal še z izdajo pesniške zbirke v samozaložbi, na eni izmed predstavitev tega svojega prvenca pa je še dokazal, da obvlada celo enega izmed pihalnih instrumentov in potem ves navdušen nad svojimi sposobnostmi celo nastopil na enem izmed ptujskih festivalov s svojim ansamblom. Cinizem prve vrste. Pesmi, ne pesniško zbirko (očitno tudi tega ne loči), sem izdal leta 2007. Na Ptujskem festivalu pa sem nastopil leta 2001.
Vsestransko sposoben? Pa
poglejva le nekaj drobtinic mojega dela.
Za videmsko šolo so si pred mojo vključitvijo prizadevali 16 let (Vir Franjo LEVSTIK, takratni Videmski ravnatelj. Štiri 4-letna referendumska obdobja) pa niso naredili ničesar. Z mojo pomočjo je bila nova šola od A do Ž realizirana v dveh letih in je (po g. Lapuhu) postala vzorec podeželskih osnovnih šol v SLO. V tem času je bilo realizirano vse, od ideje, ki sem jo oblikoval sam, do ključa v roke, ki sem ga predal ravnateljici! Resnično skrajno žaljivo, nekulturno. Čudno, da si pozabila povedati, kako grda je videmska šola, še grša grajenska, kako grde so šole, ki stojijo po Sloveniji in nosijo moje arhitektonske, tehnične in nove logistične rešitve. Ali res lahko vsak, ki zna prijeti svinčnik, piše vse in o vsem, izključno z lažmi. Kaj dela odgovorni urednik, če to dovoli? Pa še tisto predstavitev knjige v Vidmu, od koder je slika, sem mu zaupal, uredniku. Je to mogoče, vprašujem tebe osebno, Jože ŠMIGOC?
Morda res ni bilo vse, kar sem naredil, ekstra. Bilo pa je realizirano in daleč od tega, da bi bila le beseda. In v TAMU prav tako. Vse sem realiziral in še veliko več, kot bi si upal kdorkoli napovedati! Čas bi že bil, da tudi drugi pokažete, kaj ste naredili. Koliko je kdo kradel, koliko pošteno delal! Koliko ljudi zaradi tega trpi?
Če sem danes denarno oslabljen, kapitalsko nisem, sem zato, ker nikoli nisem kradel državnega ne privatnega premoženja, ampak sem vedno pošteno in veliko delal. Koliko je vreden ProfitMan (jaz nisem profitman, kot si novinarka dovoljuješpronicljivo napisati. Jaz sem samo edini avtor tega sramotno slabega dela, kot pišeš ti!), kot blagovna znamka, bo pokazal čas. Po oceni ameriških znanstvenikov in strokovnjakov, s področja manage-menta gre za delo tega stoletja na področju managementa, ki ga je poizkušalo opraviti vsaj 150.000 inštitutov managiranja, po celem svetu. Vsebina naj bi prinašala vsaj za 250 doktorskih disertacij novih spoznanj. Tako Američani. Priporočilo in mnenje lahko vidiš pri meni. Je pa bilo tudi objavljeno, spoštovana gospa Simona MEZNARIČ.
Mar ni običajno, da ljudje pri drugih opazimo tudi kaj dobrega? Mar kdo misli, da je enostavno stopiti na festivalski oder s svojimi skladbami (melodija, besedilo) in s svojo priredbo, ob tem pa še z nadobudnimi mladimi, komaj 16 let starimi glasbeniki, ki jim je nastop bil velika vzpodbuda in jačanje samozavesti? Kdo si ti Simona ME-ZNARIČ, da si dovoljuješ tako krivično kritiko? In nisem bil skriti ponudnik, saj sem že vsaj leto in pol opozarjal na zmote v Muri in drugod in vladi in drugim ponujal pomoč.
Ponosen sem na vse dogodke, ki jih v objavi zlonamerno spreobračaš in prikazuješ pod-
cenjujoče. Vse o čemer pišeš, je bilo drugače. Bilo je zelo uspešno, kar je mogoče videti, če se vsaj malo poglobiš v dejstva. Žal se ti raje, ker je enostavneje in manj profesionalno, poslužuješ govoric slabo namernih ljudi, ki si me ne želijo v Muri, ker vedo, da ne bodo mogli še naprej krasti!
Ali si sedaj ti, Simona ME-ZNARIČ, ponosna no svojo popolnoma neresnično objavo in ali si sedaj srečna? Si ponosna na objavo v kateri si še besedo najgloblje izigrala? Naj ti Bog pomaga, če sploh veš, kdo to je, Simona MEZNARIČ. In Bog naj pomaga še takšnemu časopisu in uredniku, ki dovoljuje objave takšnih nesramnih, manipulativnih, zlaganih izmišljotin in podcenjevanj o domačih, ptujskih, tvornih ljudeh! Pametni in pošteni so običajno na takšne ljudi ponosni, vsaj tako kaže pri drugih! Takšnim bi bilo potrebno nekaj razbiti!
Nič nimam proti, Simona ME-ZNARIČ, če najdeš nekoga, ki bi zmogel vrniti Muro v uspešno poslovno stanje. Upam, da najdeš koga, ki bi se z obstoječim Murinim poslovnim stanjem sploh še upal spoprijeti. V Muro je bilo v preteklosti vloženega veliko denarja. Direktor Meh je priznal, da je od države namensko pridobljena sredstva porabil za druge namene (10 milijonov evrov). Jaz bi jih s tem denarjem rešil vseh težav!). Porabil jih je za plače, ne za razvoj! Popolnoma neuspešno! 10 Let rešujejo Muro, žal res samo z besedo. V resnici pa so le kradli, lagali, se sprenevedali, kot ti Simona ME-ZNARIČ! Ti pa jim, že s tem, ker jih za resnično slabo početje ne kritiziraš, izrekaš slavo, s čimer sodeluješ v vseh njihovih grdo-bijah in krajah.
Vse bi naredili proti meni, samo, da ne bi prišel v Muro, ker veste, da bi Muro lahkotno rešil, in da po mojem prihodu ne bi mogli ukrasti niti enega samega centa več. Hudo vas muči moja uspešnost in usposobljenost, saj veste, da sami tega niste sposobni. Morda pa bi v vašem časopisu naročili kakšne reklame ptujskim kupcem.
Žal so takšni, ki o meni tako mislijo in nepošteno in grdo govorijo celo v samem ptujskem občinskem vrhu in tudi med poslanci DZ. Čista nevoščljivost in strah pred sposobnejšimi, ker vedo, da niti približno ne bi zmogli tega, v kar se odkrito, s poštenimi nameni, in odličnimi možnostmi podajam s svojim, čisto avtorskim in edinstvenim managerskim sistemom, imenovanim ProfitMan. Če se bodo odgovorni le tako odločili, vam bom vsem dokazal, da je tako. Če imajo kaj pameti, bi se me morali veseliti. Iz preteklosti pa vem, da od svojih namer in pogubnih scenarijev ne bodo odstopili, saj jim je malo mar za delovne ljudi, čeprav razglašajo drugače! Le lahke poti do kapitala ubirajo in se bojijo takšnih kot sem jaz! Sramota, sramota in še enkrat sramota, za takšne ljudi in Slovenijo, ki po tem po-
staja znana.
Očitno so ti prišepnili tisti, ki očitno vedo, zakaj vse napišeš. Vedo, da sama nisi sposobna priti do resnice, še manj pisati o njej. Pisati pa zaradi službe moraš. Bog nas obvaruj takšnih novinark in novinarjev!
Da novinarka deluje enoumno tendenciozno (kot so delovali od leta 1945 do leta 1990) in še bolj nestrokovno, netočno in neprofesionalno potrjuje v tem članku napačna navedba, da se je rok za oddajo ponudb (morala bi pisati o predlogih za sodelovanje) končal opolnoči 17. avgusta. Rok se je končal ob 12. (dvanajsti) uri omenjenega dne. Nič, kar je napisala ni res. Novinarka samo v enem stavku naredi dve nemogoči napaki, kar vsakomur, ki ve kaj bere, pove vse o njenem sestavku. Niti tega ni mogla preveriti, kaj vsebinsko in datumsko drži. Le kako bi bilo mogoče pričakovati, da bi razumela in pravilno razsojala o sistemu ProfitMan, ki sem ga ustvarjal celo življenje. Ne zaveda se niti tega, kako odgovorno je posredovati svoje ime in predloge za razpisano sodelovanje. Iz vsega se le norčuje prepričana, da je to novinarstvo. To ni novinarstvo. To ima elemente proti družbenega in škodljivega delovanja! Navadno izdajstvo dobrega in poštenega. Takšno delovanje ni nič vredno in ga je potrebno preprečiti.
Pričakujem, da se boš, oglasila pri meni, poizvedela o dejstvih in napisala popravek za mene ter mnoge škodljivega članka. Še prej pa pričakujem tvoje in urednikovo javno opravičilo. V upanju, da premoreš moč za opravičilo in popravek neresnic, da uredništvu ni vseeno, kaj se piše pod njegovim urejanjem, vas kljub grobim žalitvam lepo pozdravljam in vam želim VSE DOBRO!
Kljub temu, da morda ne bo všeč lastnikom in oblasti, ki poizkušata brezvestno spraviti ljudi (male delničarje - 40%) ob delnice in delovna mesta (cca 5.000 ljudi), svojim v manjšini pa omogočiti obogatitev na račun do sedaj prekrivanega kapitala v materializirani in nematerialni obliki, prilagam ponudbe, poslane SODU (čeprav gre z razpisom zgolj za zavajajoče dejanje SODa, ki ima le 12, 67 % delnic in ne more brez večine odločati o ničemer).
Vsi trije posredovani predlogi za rešitev Mure in njenih 3.300 zaposlenih so resne in verodostojne. Vsako od njih lahko uspešno realiziram, kar sem pripravljen kadarkoli tudi dokazati (niso me le besede, ampak je pri meni veliko več dejanj). Zato si me takšni, ki novinarki šepetajo laži in izmišljene trditve, v svoji sredini ne želijo.
Objavite moje predloge, če vam je res kaj za ljudi, če vam kaj pomeni Slovenija, Prlekija in Štajerska, Ptujčani, ki smo pripravljeni, zmoremo, kar nekaterim očitno ni všeč.
Škoda, da namesto norčevanja iz nas/mene ne najdete ponosne in vzpodbudne besede, kot to počnejo razumni in dobronamerni.
Bojim se, da namesto za večino delavnih ljudi delujete za skorumpirano manjšino politi-kantskih, jarih kapitalistov?
Janez LAH
Uvodnik
Črna kronika
Najbolje prodajan slovenski časopis se ukvarja s premlevanjem črne kronike na vse mogoče in nemogoče načine. To dokazuje, da je črna kronika donosen posel, ker zanima veliko ljudi, A brez skrbi, podobno je povsod po svetu, nismo le Slovenci zastrupljeni s črno kroniko, to je vsesplošen pojav.
Kdo ve, zakaj ljudi tako zelo zanima, kaj slabega se je zgodilo drugim? Gre morda za občutek olajšanja, ker se to ni zgodilo njim? Ali morda za privoščljivost? Radovednost? Ali pa za začudenje, kaj vse se človeku lahko pripeti, kajti v črni kroniki so včasih tudi precej neverjetne zgodbe. A le redke se končajo srečno. Današnji bralci so torej očarani nad novicami, ki imajo slab konec.
V teh poletnih mesecih se mi zdi, da seje črna kronika naselila in razbohotila v našem vsakdanjem življenju. Gotovo ne mine dan, da ne bi slišali siren reševalnega vozila in policije, ki so bile nekoč le zvok iz ameriških filmov, ki je dogajanju dajal okvir urbanega. Pa čeprav je mestnega v našem mestu vedno manj, je siren vedno več. Pogosto na cestah srečujemo tudi gasilce, ki opravljajo katero od svojih zadolžitev. Le da je to le še zelo redko njihova osnovna dejavnost - gašenje požarov. Danes so njihova opravila posredovanje pri prometnih nesrečah, pomoč pri neurjih, črpanje vode iz objektov.
Kljub temu da intervencijska vozila srečujemo domala vsak dan, zna le malo voznikov pravilno ravnati ob srečanju z njimi. Zato ne bo odveč opozorilo, da ko opazite intervencijsko vozilo za seboj, se umaknite na skrajni desni del vozišča in vozite naprej z običajno hitrostjo. Če je mogoče, ustavite izven vozišča. Nikakor ne ustavljajte na vozišču, ne zavijajte v levo in ne prehitevajte (kar so pogoste napake voznikov, kot boste izvedeli v sestavku na strani 4).
Viki Klemenčič Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • Pred izgradnjo avtoceste
Motel Podlehnik - sramota Petrola, Podlehnika in Slovenije
Pred dobrima dvema letoma in pol, ob božičnih praznikih, je v javnosti odjeknila afera okoli neporavnanih dolgov in posledičnega stečaja podjetnika, ki je imel v najemu znani podlehniški motel. Končni rezultat stečaja so bila seveda zaprta vrata objekta in tako - z izjemo stranišč - je še danes.
Foto: SM
Foto: SM
Župan Marko Maučič se že dalj časa aktivno ukvarja s problematiko avtoceste: »Dobro je, da smo uspeli z zahtevo uvrstitve izgradnje vzporedne ceste v DPN za AC, čeprav imamo še vedo nekaj pripomb, kdaj pa se bo AC res začela graditi, ne zna v tem trenutku povedati nihče.«
»Pa to je sramota za Petrol, za nas tukaj, za celo državo,« se je nedolgo nazaj pošteno razku-ril podlehniški svetnik Alojz Grabrovec, ki se je v času poletne turistične sezone, ko se skozi Podlehnik do Gruškovja že tradicionalno valijo kolone živčnih, utrujenih in prepotenih turistov na poti proti morju, znašel na parkirišču pred nekoč slovitim motelom. Parkirišče je bilo, kot je povedal, zabasano z avtomobili, turisti so iskali vsaj vodo za popiti, pa niti te ni možno kupiti: »Ne bom na glas govoril, kaj vse je bilo slišati iz ust razočaranih potnikov. A je res tako težko in nemogoče najti nekoga, ki bi odprl vrata motela vsaj za osnovno postrežbo, za napitke? Se res ne da narediti prav nič, saj je jasno, da avtoceste tu skozi še lep čas ne bo?!«
Pljuvanje Grabrovca je z vidika Petrolovega obnašanja do nekdanje motelske dejavnosti popolnoma upravičeno; naftni lastniki bi namreč brez dvoma z minimalnim posluhom lahko obudili vsaj gostinski del objekta, če že spalnega ne. In tudi če bi bil odprt le šank z napitki in kavo, bi bilo narejeno veliko. Zanimivo je
tudi, da ni nikogar, ki bi pred motelom postavil kakšen kiosk s pijačami ali sladoledom, vsaj čez poletne mesece. In ker sta odprta tako parkirišče kot tudi vstop v motelska stranišča, utrujeni potniki, ki se želijo malo pokrepčati, seveda neumno in zaprepadeno obstojijo pred zaprtimi vrati gostinskega dela motela, saj jim sploh ni jasno, kaj se dogaja; vidnih in jasnih obvestil o tem, da je motel zaprt, namreč ni, razen na samih vhodnih vratih.
Znano je, da se je župan Marko Maučič zelo aktivno vključeval v iskanje najemnikov in igral posrednika med zahtevami Petrola ter morebitnimi najemniki, a neuspešno; pogoji, ki so jih postavljali Petrolovi odgovorni, so bili namreč za vsakega normalnega podjetnika popolnoma nesprejemljivi in nemogoči, s čimer je bilo tudi jasno poka-zano, da Petrol nima niti najmanjšega interesa ohranjati motela pri življenju do načrtovane rušitve in postavitve novega objekta v upravljanju in lasti Marcheja. Med najbolj nemogočimi pogoji je bil tako tudi čas najema - enemu iz-
Kaj se dogaja pred zaprtimi vra vijajo utrujeni, prepoteni in žeji vec: »To je sramota za Petrol, za
med potencialnih interesentov bi ga dali v najem zgolj za eno leto! Jasno, da se potem kljub županovemu trudu za kaj takega ni odločil nihče, je pa Maučiču po dolgih pogajanjih uspelo vsaj to, da so usposobili stranišča in plačujejo za njihovo redno čiščenje in vzdrževanje ter da je poskrbljeno za reden odvoz odpadkov s parkirišča.
Pri tem pa se je tudi vse skupaj ustavilo, in kot kaže, bo tako tudi ostalo, pa čeprav
Motela, kjer se množično usta-turisti, je povedal Alojz Grabro-odlehnik in za Slovenijo!«
je danes jasno, da avtoceste (in s tem novega gostinskega objekta) še lepo število let ne bo. Kaj si mislijo turisti, ki se zaman ustavijo pri motelu, potem pa z dolgimi nosovi nadaljujejo pot do prvega hrvaškega motela ali gostišča, je verjetno vsem jasno in nikakor ne more biti v ponos državi - članici Evropske unije, ki na tak način pospremi tujce iz »razvitega območja EU« v »nerazviti Balkan«. Sicer pa vse potnike za zaključek vožnje iz EU na območju starega mejnega prehoda pozdravijo še smrad in kupi odpadkov, ki jih sicer dvakrat mesečno odvažajo, toda če se ve, da samo v enem poletnem vikendu čez to območje zapelje (in vmes stoji v koloni) preko 140.000 potnikov, potem je jasno, kakšen je videz in vonj zadnjega slovenskega pozdrava pred vstopom v Hrvaško ...
Nekaj pripomb občanov o avtocesti upoštevanih
Načrti za izgradnjo zadnjega avtocestnega kraka od Dražencev do Gruškovja so še vedno v papirnati fazi; za Pod-lehničane (in Videmčane) pa je najpomembnejše dejstvo, da so po prvih razgrnitvah načrtov dosegli urejanje zanje zelo pomembne vzporedne ceste, ki se bo deloma držala sedanje trase, deloma pa bo narejena na novo.
Z zadnjimi podatki, kaj so naredili projektanti oz. kaj je novega v t. i. strokovnih podlagah, ki jih je pripravilo okoljsko ministrstvo, je župan Maučič pretekli teden seznanil Podlehničane na zboru krajanov. »Najpomembnejše je, da so ugodili našim zahtevam in umestili vzporedno cesto v državni prostorski načrt (DPN) izgradnje avtoceste, saj
bi bilo sicer zelo vprašljivo, kdaj bi se ta cesta gradila. Po zadnjih načrtih so upoštevane pripombe občanov za rušitve tistih hiš, ki so zelo blizu AC, pa jih v prvotnem načrtu niso nameravali rušiti. Prav tako je sprejeta zahteva po nadvozu pri Novi cerkvi, ki v zadnji verziji ni bil planiran, vendar ne na tisti lokaciji, ki so jo predlagali občani, zato bomo ponovno zahtevali preučitev možnosti za umestitev na lokacijo, kjer ga želijo občani. Kot je že znano, pa se regionalna cesta v novi trasi izogne samega središča Podlehnika, kar smo zaradi večje varnosti tudi zahtevali,« je najprej povedal župan Maučič.
Manj zadovoljni so Podleh-ničani z dejstvom, da (zaenkrat) ni predvidenih pločnikov skozi naselje Podlehnik, moti jih tudi, da ni začrtane kolesarske poti ob regionalki, prav tako je bilo slišati tudi pripombe na višino trase, ki je ponekod previsoka. Kozmin-čani pa vztrajajo pri zahtevi, da se bodoča regionalna cesta izogne tudi njihovega naselja.
Namesto nadvoza podvoz, ki bo redno poplavljen?
Na zboru je bilo slišati tudi nekaj besedovanja okoli motela, za katerega je sicer večini žal, da ga ni več, po drugi strani pa so padale ideje, da naj se novi gostinski objekt prestavi bolj južno, na lokacijo najprej zamišljene logistične cone, za katero pa kmetijsko ministrstvo ni dalo soglasja in je tako ne bo, a je možnost, da se zgodi kaj takega, praktično neverjetna.
»Po zadnjih podlagah je v Podlehniku namesto nadvoza čez avtocesto iz smeri Le-
skovca proti Gorci načrtovan podvoz. Projektanta sem že opozoril na poplavno ogroženost, vendar pravijo, da so preverili višine in da podvoz ni sporen. Moj pesimizem glede poplavljanja podvoza so podprli tudi občani. Seveda pa ima projektant prav, da bo nadvoz, ki bi moral biti precej visok, bistveno bolj skazil videz kraja. Glede tega se bomo morali zdaj pač odločiti, ali sprejmemo okolju prijaznejši podvoz, ki bo kar nekajkrat na leto 'bazen', ali pa nadvoz, ki se bo vzpenjal visoko pod nebo,« je še povedal Maučič in ob tem dodal, da pri izgradnji nadvoza ne bodo vztrajali za vsako ceno, saj je v bližini (približno kilometer stran) predviden še en nadvoz, ki bo v primerih poplav v podvozu omogočal nemoteno povezavo Podlehničanov z obeh strani avtoceste.
Na vprašanja občanov, kdaj se bo začela izgradnja vzporedne ceste in avtoceste, pa Maučič ni mogel odgovoriti: »Najprej je treba doseči čimprejšnji zaključek izdelave prostorskega načrta za avtocesto, kar bi moralo biti rešeno do maja naslednje leto, in seveda hkrati doseči zagotovitev denarja v državnem proračunu oz. rebalansu za 2010. Resnično upam, da ne gre samo za pobožne želje, ampak da nam bo to res uspelo.«
Če bi kaj pomagalo, bi bil podlehniški župan verjetno prvi v vrsti, ki bi dal za mašo, da se napovedano čimprej zgodi, v nasprotnem (in verjetnejšem) primeru pa se bodo o načrtovani izgradnji zadnjih 13 kilometrov avtoceste do Gruškovja pisale še nadaljevanke, kar sicer ni nobena novost ali posebnost gradnje slovenskega avtocestnega križa ...
SM
Foto: SM
Zapuščen motel, kamor se zlasti ob vikendih zgrinjajo trume turistov z željo kupiti vsaj nekaj hladnih, osvežilnih napitkov, jim ponuja le sanitarije. In tako bo, kot kaže, še lepo število let.
__u<	-;---
Ormož • Poleti imajo reševalci veliko dela
Učinkovita je zlasti hitra pomoč
Poleti se več zadržujemo na prostem in zato pogosteje opazimo reševalna vozila, ki s sirenami in lučmi opozarjajo na sebe in na to, da se je verjetno zgodilo nekaj hudega. Poleti je morda tudi nekoliko več prometnih nesreč, saj se v počitniških dneh praviloma več vozimo, potujemo, promet je gostejši in je možnost nesreče večja. Vročina in neupoštevanje le-te pogosto pripeljejo tudi do povečanih težav srčnih bolnikov in tudi nesreč pri delu. Zato slišimo rešilca vsak dan.
Sirena, ki je za večino ljudi znanilec nečesa hudega, je za reševalce le zvočna kulisa na njihovem delovnem mestu. O tej posebni vrsti zdravstvenega dela, ki vključuje delo pod posebnimi pogoji, sem se pogovarjala z zdravnico Alenko Simonič, vodjo nujne medicinske pomoči v ZD Ormož, in Božidarjem Kaučičem, enim od štirih voznikov reševalnega vozila. Ekipo, ki se nahaja v reševalnem vozilu, sestavlja še medicinska sestra.
Vsi zdravniki, tudi specialisti, so dolžni opravljati nujno pomoč. Nekaterim to predstavlja izziv, drugim pa tudi zelo stresen del službe. Vsi so za to delo dobro usposobljeni, ker imajo redna praktična usposabljanja. Specifika zdravstvenega doma z malo zdravniki je tudi ta, da dežurni zdravnik, če pride do urgence, pusti vse, tudi svoje naročene paciente, ki so prišli v ambulanto dopoldne. »Takšna je pač organizacija ob majhnem številu zdravnikov. Delaš svoje delo, greš ven, opraviš urgenco, prideš nazaj umazan, blaten, utrujen. Pacienti v ambulanti te počakajo, pogosto jezni, ker so morali tako dolgo čakati, ampak drugače ne gre. Moji pacienti so razumevajoči, ker vedo, da je šlo pač za nujno delo, vsi pa niso taki,« pove Alenka Simonič.
Ena ekipa za 18.000 ljudi
Na območju UE Ormož za urgenco skrbi ena ekipa. Samo večja mesta jih imajo več, oziroma imajo prehospitalne enote. »Čeprav na terenu delamo kot neke vrste prehospitalna ekipa, ker delamo vse, pa iz administrativnih razlogov to ne moremo postati,« pojasnjuje Alenka Simonič.
Težava nastane, če je poškodovancev več ali je več hkratnih nujnih dogodkov. Takrat si pomagajo s sanitetno službo za nenujne prevoze ali zaprosijo za pomoč privatnega ponudnika prevozov. Teoretično bi se lahko dogovarjali za pomoč tudi s ptujsko ali ljutomersko reševalno službo, a je zaradi oddaljenosti odzivni čas malo daljši. Zdravstveni dom Ormož razpolaga s tremi avtomobili, dva sta reanimobila, ki imata vso najzahtevnejšo opremo za delo. Tretji je avto, s katerim lahko prevažajo ležečega bolnika.
Do nedavnega so imeli organizirano tudi pripravljenost medicinske sestre na domu, ki jo je financiral zdravstveni dom sam. Pomembna je bila v popoldanskem oziroma nočnem času, saj je tako v primeru urgence v zdravstvenem domu ostal nekdo, ki je sprejemal klice in opravljal najnujnejše delo. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja denarja je bilo to
Alenka Simonič, dr. med., vodi nujno zdravstveno pomoč v Zdravstvenem domu Ormož.
Ne zavirajte, ne prehitevajte, ne zavijajte v levo
Vozniki pogosto reševalcem v reševalnem vozilu naredimo nemalo težav, ko kot muha brez glave zaviramo ali se celo ustavljamo na cesti. Nasvet iz prve roke: ko za seboj zagledate reševalno vozilo, nikar ne zavirajte in se z nespremenjeno hitrostjo peljite naprej, kajti sicer mora hitrost zmanjšati tudi rešilec za vami. Ker ima praviloma večjo hitrost, je takšno zaviranje zelo neprijetno za bolnika in vse, ki so v vozilu, predvsem pa stane časa. Umaknite se na skrajni desni rob vozišča, ali če imate priložnost, zavijte s cestišča. Ko v prometu opazite reševalno vozilo na nujni vožnji, se tudi vzdržite zavijanja v levo oziroma prehitevanja, saj s tem reševalnemu vozilu zapirate pot.
ukinjeno. Sedaj se v primeru urgence zdravstveni dom zaklene, izobesi se izvesek s telefonskimi številkami, tako da med urgenco ekipa opravlja tudi delo telefonske centrale.
Ko izvažajo, pogosto ne vedo, kaj jih čaka. Včasih se izkaže, da gre za minimalno poškodbo, ki bi se zacelila tudi brez njih, pogosto pa so stvari zares težke. »Sirene niso namenjene temu, da vsi gledajo, kaj se je zgodilo, ampak da nas drugi slišijo, opazijo in se nam pravočasno umaknejo, ker je to še vedno največji problem in je vožnja včasih zelo otežena. Ko nas lju-
V rešilcu se izmenjujejo štirje vozniki, je povedal Božidar Kaučič, ki je bil takrat dežuren.
dje zagledajo, se nas ustrašijo in ne znajo reagirati. Z lučmi vozimo vedno, ko smo na nujni vožnji. S sireno pa zmeraj, ko je po presoji zdravnika stvar urgentna,« je pojasnila Alenka Simonič.
Kako pametno ravnati pri urgenci doma?
Pri nujnih rečeh ljudje večinoma reagiramo hitro in takoj pokličemo 112. To je zlasti
pomembno, če se pojavi bolečina v prsih, ob tem težko
dihanje, izrazito potenje, če to po krajšem počitku in ob za-užitju predpisanih zdravil ne poneha. Še posebej, če gre še za moškega, kadilca, z visokim holesterolom in prekomerno telesno težo.
Pri padcih več metrov globoko je potrebno vedeti, da poškodovanca ne smemo premikati, vlačiti in tudi ne posedati. Pustiti ga je potrebno na mestu in naj bo nekdo poleg njega. Le če poškodovanec izgubi zavest, ga je morda dobro obrniti na bok. Drugače pa velja, da se poškodovanca sploh ne sme premikati. Reševalci namreč prepogosto vidijo, da svojci ali prisotni ponesrečenca tudi z zlomljeno hrbtenico posedajo na stol ali podobno.
Za svojce zelo stresne so nenadne srčne smrti z oživljanji, ki jih je v zadnjem času kar precej. Prav v tem primeru pa lahko svojci odigrajo tudi odločilno vlogo in omogočijo preživetje prizadetemu. Takoj je potrebno poklicati 112 in začeti masirati srce. »Na kraj lahko pride vrhunska ekipa z najboljšo možno opremo, ampak če je
čas od klica do njenega prihoda predolg, je človek zgubljen. Le s pravočasno masažo srca se podaljša pretok krvi skozi možgane in obdrži človeka pri življenju. Možgani so že po 4 minutah brez pretoka nepopravljivo okvarjeni, in četudi nam kasneje uspe srce zagnati, ostane tak človek bilka, ki lahko živi le s pomočjo aparatov. Če se zastoj zgodi v centru Ormoža, lahko pridemo pravočasno, sicer pa preteče 8, 10, 12 minut, kar je za takega pacienta prepozno,« je povedala Simoni-čeva, ki svetuje tudi, da v takem primeru eden začne masirati srce, drugi pa takoj skoči po najbližji defibrilator. V sodelovanju z Rdečim križem in tudi sami pripravljajo tečaje masaže srca, ki je menda preprosta in jo zmore vsak. V Ormožu in po okoliških vaseh je nameščenih že precej defibrilatorjev, ki so izjemno preprosti za uporabo. »Če je defibrilator v bližini, je dobro, da ga ljudje uporabijo in še pred prihodom reševalcev človeka oživijo. Marsikoga bi lahko rešili, če bi prisotni prej začeli masirati srce in bi
Reševalno vozilo je opremljeno z vsemi instrumenti, ki pomagajo zdravniku pacienta ohranjati pri življenju in izvesti prvo diagnostiko.
Kako ravnati pri pikih
Poleti je veliko pikov različnih živali. Predvsem za alergike so lahko smrtno nevarni. Če osebo po piku žuželke začne dušiti, se morda zruši po tleh, je to znak, da gre za alergijsko reakcijo. Če je alergika pičila čebela, je treba najprej izpuliti želo, sicer pa mesto pika hladiti, človeka obrniti na bok in ga pomiriti. Če ima zdravila proti alergiji, jih mora nemudoma zaužiti.
Zdravniki opažajo, da poleti v ambulanto prihaja precej ljudi, ki menijo, da mora klopa odstraniti zdravnik. Klopi niso urgen-tna stvar in ni potrebno, da jih odstrani zdravnik, tudi pri otrocih ne. Ljudem svetujejo, naj klope odstranijo sami s pinceto. Klopa primete s pinceto, ga zavrtite v eno ali v drugo stran in odstranite. Mesta ni treba mazati z nobeno rečjo. Pri tem so ljudje namreč zelo dovzetni za ljudske vraže in mesta pika mažejo z najrazličnejšimi rečmi. Na mestu pika bo nastala rdečina, ki bo lahko srbela še tedne, saj gre za lokalno alergično reakcijo. Če pa se 2 do 4 tedne po piku pojavi rdeč kolobar okrog mesta pika, je to alarm in takrat je treba takoj k zdravniku. Dobro si je zapomniti datum pika, ker se lahko kakšne tri tedne po piku pojavijo težave: povišana temperatura, boleč tilnik, bruhanja, hud glavobol, kar lahko najavlja meningitis, ki ga je povzročil pik klopa.
uporabili defibrilator. V Ormožu je nameščen v centru Holer-muos, na letnem kopališču in v zdravstvenem domu, imajo pa ga tudi v vaseh Trnovci, Sv. Tomaž, Miklavž. Navodila so zelo jasna: pritisniti je treba le en gumb, s katerim aparat zažene-mo, nato pa slediti navodilom. Aparati govorijo slovensko. Uporaba je varna, nič ni mogoče narediti narobe in teoretično bi ga lahko uporabil tudi otrok,« pravi Simoničeva.
V najbližjo bolnišnico
Dostikrat lahko reševalci na terenu stvari uredijo sami in bolnik lahko ostane doma. Pri infarktih odpeljejo bolnike v mariborsko bolnišnico, kjer opravijo poseg, s katerim žilo ponovno odprejo, da je normalno pretočna. Sicer pa paciente vozijo v najbližji bolnišnici - na Ptuj ali v Mursko Soboto. Želja pri tem ni mogoče izpolnjevati, saj je treba bolnika čimprej pripeljati v bolnico, upoštevati pa je treba tudi to, da je v času intervencije ormoški zdravstveni dom brez urgentne ekipe in morajo vsi drugi počakati.
Vožnja z rešilcem je seveda hitra in tudi naporna, nemalokrat se vozijo po čudnih poteh, po gozdu, po goricah. Z rešil-cem pridejo domala do vsake hiše, redka so mesta, kjer jim to ne uspe. Zato morajo zaupati svojim voznikom. »Imamo izvrstne voznike, vsi so tudi medicinski tehniki, dobro izobraženi za vsako pomoč. O vožnji ne razmišljam, ker jim popolnoma zaupam. Smo pa vedno veseli, če nas na mestu intervencije pričaka tudi kakšna moška pomoč. Včasih je potrebno naložiti fizično težje paciente in takrat je voznik, ki je dežuren skupaj s kakšno fizično šibkejšo medicinsko sestro in zdravnico, vesel, če še kdo priskoči na pomoč,« svetuje Alenka Simonič. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Kidričevo • Gradnja plinsko-parne elektrarne v Talumu
Ministrstvo izdalo energetsko soglasje
Po skoraj šestih letih prizadevanj so v kidričevskem Talumu končno dočakali energetsko soglasje za gradnjo plinsko-parne elektrarne. Ministrstvo za gospodarstvo ga je uradno izdalo v petek, 15. avgusta, gre pa za enega največjih tovrstnih energetskih objektov v državi z zmogljivostjo 800 megavatov.
Kot je pojasnil Brane Kožuh, direktor Plinsko-parne elektrarne, d. o. o., Kidričevo, so pomembno energetsko dovoljenje, ki pomeni zelo luč za gradnjo objektov elektrarne, uradno prejeli v ponedeljek, 17. avgusta.
»Gradnjo plinsko-parne elektrarne načrtujemo v krogu industrijske cone Talum, za sedanjimi objekti anodne mase. Predvidena zmogljivost elektrarne je osemsto megavatov instalirane moči, kar pomeni, da gre za eno največjih tovrstnih elektrarn v državi. Predvidena je gradnja dveh blokov s po 400 megavati, kar bo pomembno vplivalo na kvalitetnejšo oskrbo z električno energijo v državi.
Energent bo izključno zemeljski plin. Gre za najmodernejšo tehnologijo, ki bo omogočala minimalne emisije dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida (v ozračje.«
Pred leti je bila ocenjena vrednost investicije na okoli 400 milijonov evrov. Koliko bo veljala sedaj?
»Po sedanjih ocenah in izračunih naj bi celotna investicija veljala okoli 600 milijonov evrov. Sicer pa moramo sedaj počakati še na pridobitev državnega lokacijskega načrta, saj gre za projekt državnega pomena.«
Kdaj boste lahko pričeli gradnjo?
»Po dosedanjih izkušnjah lahko proces pridobitve vseh
Foto: M. Ozmec
Brane Kožuh, direktor Plinsko-parne elektrarne v Kidričevem.
preostalih dovoljenj in soglasij traja od enega do dve leti. Graditi bomo lahko pričeli šele po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, za samo izgradnjo vseh potrebnih objektov nove elektrarne pa je predviden rok okoli dve leti.«
Je Talum edini investitor?
»Investitor objekta je Plin-sko-parna elektrarna, d. o. o., katere družbeniki so Holding slovenske elektrarne, Talum in avstrijsko podjetje Verbund. Ob tem velja omeniti, da Verbund trenutno gradi podobno elektrarno v avstrijskem Mellachu in naj bi bila dokončana leta 2011.«
Koliko novih delovnih mest bo zagotovila elektrarna?
»Po projektu je za celoten sistem naše elektrarne predvidenih okoli 40 novih delovnih mest, kar je glede na
velikost objekta razmeroma malo, vsekakor pa je to glede na gospodarske razmere dovolj pomembno.«
Pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Plinsko-parna elektrarna so omenjeni trije družbeniki podpisali 3. decembra 2004. Lastnik družbe je v 45 odstotkih holding Slovenske elektrarne, 40 odstotkov kapitala pripada avstrijski družbi Verbund, preostalih 15 pa kidričevskemu Talumu. V ustreznih lastniških deležih naj bi potekalo tudi sofinanciranje gradnje. Hkrati z omenjeno pogodbo je bila tedaj v Kidričevem podpisana tudi sindikalna pogodba, ki ureja odnose med partnerji v projektu.
Projekt plinsko-parne elektrarne v Kidričevem je bil že pred tem obravnavan na prvi strateški konferenci holdinga Slovenske elektrarne novem-
Foto: M. Ozmec
Pogled na območje Taluma; gradnja nove plinsko-parne elektrarne je predvidena povsem v ozadju na levi.
bra 2003, pismo o nameri pa so omenjeni trije partnerji podpisali aprila 2004. Že tedaj so zapisali, da bo v elektrarno vgrajena najsodobnejša oprema, ki bo zagotavljala nizke emisije dušikovih oksidov, zaradi uporabe zemeljskega plina kot goriva pa tudi ustrezno nizke emisije ogljikovega dioksida, kar ustrezna tudi mednarodnim merilom okolju prijaznega obratovanja, h katerim Slovenijo zavezuje tudi Kyotski protokol. Kmalu po tem, ko so omenjeni trije partnerji na ministrstvo za gospodarstvo poslali vlogo za energetsko dovoljenje, pa se
je ustavilo, saj ga vlada Janeza Janše ni odobrila vse do konca svojega mandata. Projekt je bil zaradi tedaj hitro rastočih cen zemeljskega plina nekoliko v senci načrtovane gradnje šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj, ki ga je decembra 2006 vlada uvrstila v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Tedanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki se je s predsednikom uprave Taluma mag. Danilom Toplekom sestal julija 2006, je tedaj sicer ugotovil, da je območje Taluma primerna energetska lokacija za novo plinsko-parno elektrar-
no, vendar država zaradi tedaj načrtovane prodaje Taluma v letih 2006-2007 in možnih negotovosti z novim lastnikom projekta ni izpeljala.
Nedvomno pa pomeni plinsko-parna elektrarna v Kidričevem, ki sedaj postaja realnost, pomembno dopolnilo k uravnoteženi elektroenergetski proizvodnji v državi. Medtem ko v Evropski uniji plinsko-parne elektrarne na veliko gradijo, je pri nas zemeljski plin za proizvodnjo električne energije še vedno zapostavljen, ugotavljajo v ki-dričevskem Talumu.
M. Ozmec
Maribor • Bogatejši za novo protitočno letalo
Bolje varovano Pomurje in Spodnje Podravje
Protitočna obramba na območju severovzhodne Slovenije je bogatejša še za eno primerno opremljeno letalo Cessna 206, ki je že dobrih 14 dni pripravljeno na boj z oblaki na letališču v Moškanjcih in bo delovalo na območju Pomurja in Spodnjega Podravja.
Kot je v sredo na letališču Skoke pri Mariboru povedal predsednik upravnega odbora Letalskega centra Maribor Jernej Vaupotič, so drugo rabljeno letalo Cessna 206 opremili s pomočjo finančne donacije zavarovalnic Triglav in Maribor, tako da je sedaj vredno okoli 400.000 evrov. Prejeta sredstva bodo zadostovala tudi za delno kritje stroškov posadke, ki bo skupaj z letalom v stalni pripravljenosti na letališču v Moškanjcih. S tem so bistveno skrajšali reakcijski čas za posredovanje na severovzhodnem delu države za okoli 10 minut, kar je v borbi z nevihtnimi oblaki lahko včasih usodno.
Pomembnosti te pridobitve je bil vesel tudi vodja projekta obrambe pred točo Darko Kralj, ki je poudaril, da imajo sedaj za obrambo proti toči na voljo dve letali Cessna 206. Potem ko je izra-
zil zahvalo donatorjem, ki so dojeli resnost situacije zaradi vse hujših neviht s točo in priskočili na pomoč, je okrcal nekatere lokalne skupnosti, ki še vedno niso podpisale pogodbe o sofinanciranju obrambe pred točo in torej svojega deleža prispevka še niso dale.
»Do sedaj smo o tem molčali, ker pa kljub našim prizadevanjem in opozorilom še vedno ne reagirajo, smo se odločili, da vse tiste občine, ki se v obrambi proti toči le 'šlepajo', na to javno opozorimo. Med 52 lokalnimi skupnostmi z območja Podravja in delno Prekmurja so to občine Gori-šnica, Križevci pri Ljutomeru, Lovrenc na Pohorju, Radenci, Selnica ob Dravi, Središče ob Dravi, Ormož, Šentilj, Zavrč in Zreče. Pozivamo vse župane teh občin in občinske svetnike, da poskrbijo za čimprejšnji podpis pogodbe ali realizacijo pripadajočega
dela plačila, saj gre za dobrobit vseh občanov.«
Sicer pa smo lahko slišali, da je zaradi nujnosti, da bi s protitočno obrambo pokrili čim večji del države, vizija štaba za obrambo pred točo, da bi do konca letošnjega ali v prvi polovici prihodnjega
leta nabavili in usposobili še eno protitočno letalo. Pojavlja se tudi realna možnost, da bi odprli še dva nova protitočna centra, na Dolenjskem in Primorskem. Končni cilj je, da bi območje celotne Slovenije varovala štiri letala Cessna 206 in sodobno dvomotorno
letalo, ki je sposobno delovati nad nevihtnimi oblaki, torej na višini do 12.000 m. O tem se dogovarjajo z ministrstvom za okolje in prostor ter z obrambnim ministrstvom, od katerih pričakujemo večjo pripravljenost za sodelovanje.
Danes v centru za obrambo pred točo Maribor razpolagajo z 20 člani posadke in 15 usposobljenimi operaterji, žal pa še vedno nimajo svojega radarskega centra za odkrivanje nevihtnih oblakov; imajo jih sicer na republiškem meteorološkem zavodu, žal pa ti nočejo sodelovati, zato uporabljajo za logistiko avstrijske radarje, ki pa imajo skoraj 15-minutni časovni zamik.
Novo letalo, ki je v pripravljenosti na letališču v Mo-škanjcih, upravljata ptujska pilota Tomaž Pliberšek in Aleksander Čuš, ki sta za svojo nalogo dobro usposo-
bljena. Tomaž Pliberšek je poudaril, da smo v Ptuju vedno imeli in imamo še vedno ene najboljših pilotov: »Čeprav je svetovna znanstvena javnost glede učinkovitosti obrambe pred točo še vedno razdvojena, sem prepričan, da smo z našimi protitočni-mi letali do sedaj že večkrat dokazali svojo učinkovitost, saj smo razgnali tudi nekaj večjih oblakov. Dejstvo je, da toče ne moremo popolnoma preprečiti, lahko pa bistveno vplivamo na zmanjšanje debeline ledenih zrn, s čimer je zmanjšana možnost za poškodovanje poljščin in objektov. Sicer pa imamo poleg dveh dokaj sodobno opremljenih letal tudi dovolj sposobnih pilotov za posredovanje v nevihtnem času. Verjemite, da se trudimo prek svojih meja in da bomo storili vse, da bomo imetje naših občanov čim bolje zaščitili.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za obrambo pred točo sta sedaj na voljo že dve opremljeni letali Cessna 206. Letalo na fotografiji je v pripravljenosti na letališču v Moškanjcih.
Pobrežje • 10. vaške igre brez meja
Spodobna konkurenca občinskemu svetu ...
Pobrežani, konkretno gre za tamkajšnje športno društvo in KS, so letos na vročo avgustovsko nedeljo pripravili že desete vaške igre brez meja. In treba jim je priznati, da jim gre iz leta v leto bolje; ne samo zaradi vedno večjega obiska in udeležbe tekmovalcev, pač pa tudi zaradi (zaenkrat) še neizčrpnega vira idej.
Ekipa kuharjev je napekla preko 200 kg ocvrtega krompirčka.
»Uf, malo še, malo še ... neeeeeee,« in bumf z nosom v pesek ...

Med najbolj zanimivimi padci so bili »četvorčki « na lesenih smučeh: »Fuj, vsaka rit pa tudi ni tako dobra, da bi vanjo rinil svoj - nos ...«
Destrnik • Na Kmečkem prazniku
Na Destrniku je bil vesel vikend
28. Kmečki praznik, ki ga je organiziralo Turistično društvo Destrnik, je tudi letos postregel s kopico zanimivosti. Dvodnevno dogajanje je pred gasilski dom v Desencih privabilo množico obiskovalcev.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Tako so organizatorji letos za 10 tekmovalnih ekip pripravili kar sedem šaljivih iger: od precej zapletenega pobiranje čebule z mnogimi omejitvami, kaj in kako se sme in kaj ne, prediranja balona s čelado v bazenu, poskakovanja v vreči, prevažanja vode s samokolnico, pa štafetne igre, kjer je bilo potrebno znati skakati v vrečah, hoditi s hoduljami, v četvor-ki na lesenih smučeh in še kaj, do pobreškega ribolova (»ujemi ribo in zbeži z njo«) in finalne igre, kjer so morali vsi tekmovalci hkrati iskati krompir.
Za letošnje igre so zbrale pogum naslednje ekipe: Društvo podeželske mladine Kidričevo, Konjeniki s Pobrež-ja, ŠD Njiverce, ŠD Pobrežje - Hopsi, Runda bar, Apače, TD Korant klub Draženci, Dravinjski Vrh-Pristava, ŠD As in PGD Apače.
In čeprav gre za nadvse zabaven dogodek, je bilo treba pokazati obilo spretnosti; vsak spodrsljaj je namreč ekipi prinesel minus točke, slabšo uvrstitev, predvsem pa huronski smeh gledalcev in jezo njihovih navijačev, ki pa so ob kaki prav spektakularni nerodnosti tudi sami prasnili v smeh. Tako so se salve smeha med navijaškimi klici slišale daleč naokoli s pobreškega igrišča in nemalokdaj si je kdo od krohotanja moral obrisati še kakšno solzo; recimo, ko je eden izmed nesrečnih tekmovalcev pokazal, kako temeljito se lahko telebne s hoduljami, in to ne samo enkrat, pa kako izgleda, ko četvorka smučarjev izgubi ravnotežje,
nekaj časa nemočno krili po zraku, potem pa se nesrečneži »zložijo« drug na drugega, kot da bi bili neizmerno zaljubljeni drug v drugega, da o pripombah, ki so ob takih priložnostih letele iz ust gledalcev, umirajočih od smeha, ne pišemo posebej, ker bi to lahko bilo pohujšljivo ...
Če si kdo predstavlja, da so zmagovalce čakale posebne nagrade, se moti; najboljše ekipe so dobile pokale, sicer pa je bistvo tovrstnih iger v zabavi in ne dokazovanju premoči. To je tudi (skoraj) edina točka, kjer se vzpore-
dnica med dogajanjem v tamkajšnjem občinskem svetu in igrami brez meja nekoliko loči, v vsem ostalem pa sta si zadevi neverjetno podobni ... Razlika je le še v tem, da tekmovalci na igrah niso dobili sejnine, pardon igralnine, ki bi si jo za svoje spektakular-ne akrobacije lahko zaslužili, morda res nekoliko nižjo kot občinski svetniški zbor, ker slednjega vseeno še niso presegli. Je pa zanimivo, da na pobreških igrah v nobeni ekipi ni bilo videti niti enega svetnika ali svetnice, župana ali koga iz občinske uprave.
Foto: SM
Takole pa je ena izmed ekip napovedala, da v igro vlaga džokerja (za podvojitev točk v primeru zmage).
Če je razlog v tem, da so vsi omenjeni že pravi profesionalci (v igrah brez meja), potem je to tudi čisto razumljivo in opravičljivo, saj bi lahko popolnoma degradirali vso konkurenco ...
Sicer pa je ob koncu potrebno še povedati, da so po-breške igre brez meja poleg obilice smeha in dobre volje ter naprezanja (smejalnih in vseh ostalih) mišic tekmovalcev in stotin obiskovalcev vedno bolj znane tudi po ocvrtem krompirčku; letos so organizatorji naskakovali lanski rekord in ga menda spet napekli krepko preko 200 kilogramov (ali gre za ribiško ali pravo mero, nismo preverjali, je pa bil res dober), že precej pred koncem iger so razprodali tudi čisto vse srečke, enega izmed dobitnikov prazne srečke pa nagradili celo s pravo, živo ovčko. Tako da so bili na koncu res vsi zadovoljni.
SM
Letošnji Kmečki praznik so pripravili prejšnji konec tedna, v soboto in nedeljo, pred gasilskim domom v De-
Ivan Hauptman,
sencih. Sobotno dogajanje se je začelo s postavitvijo klo-potca, nadaljevalo s pestrim kulturnim programom, na
društva Destrnik
katerem so nastopile mažo-retke, za glasbeni del pa so poskrbeli frajtonarji. V sklopu praznovanja so svoj 15. jubilej obeležili tudi člani ansambla Dinamika, ki so ob tej priložnosti predstavili tudi novo zgoščenko. V večernih urah pa je sledila zabava z Borisom Kopitarjem, ansamblom Fehtari in humoristom Tacijem.
V nedeljo so nadaljevali praznovanje s povorko starih kmečkih običajev, podelitvijo priznanj za urejene hiše ter zabavo z ansamblom Zreška pomlad.
Kot je dejal Ivan Hauptman, predsednik Turističnega društva Destrnik, je praznovanje organizacijsko povsem uspelo, zelo zadovoljni pa so bili tudi s številom obiskovalcev. »Odločili pa smo se, da v prihodnjih letih ne bomo več prirejali blagoslova konj, ker je potrebno preveč birokracije,« je pojasnil Hauptman, ki upa, da bo tudi naslednji kmečki praznik tako uspešen, kot je bil letošnji.
Dženana Becirovic
Ptuj • Še o zapletih v Domu upokojencev
Ali se preseliš ali sprejmeš sostanovalca
Postopek izvajanja sklepov v zvezi s preselitvijo stanovalcev, ki v svoje sobe ne bodo sprejeli drugega stanovalca, bodo v Domu upokojencev izvedli korektno, takšno naj bi bilo tudi mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V zvezi s tem smo nekaj vprašanj za podrobnejšo pojasnitev nastale situacije, ki je razburila tako stanovalce kot tudi njihove svojce, postavili direktorici Doma upokojencev Ptuj mag. Kristini Dokl.
Kako boste izvedli razselitev stanovalcev, ki v svoje sobe ne bodo sprejeli drugega? Še vedno vztrajate na tem, da ste za to dobili navodila oziroma naročilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve?
»Preselitev bo izvedena v skladu s postopkom izvajanja sklepov sveta zavoda z dne 15. maja letos, ki je po mnenju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve korekten pri reševanju te problematike, kot nam potrjujejo v dopisu 23. junija 2009. Dom je seznanil stanovalce, ki sami bivajo v dvoposteljnih sobah, s sklepom sveta in jim ponudil enoposteljne sobe, ki so trenutno nezasedene v enotah Ptuj, Kidričevo in Muretinci, ali možnost bivanja v teh sobah s sostanovalcem. Dom je dal stanovalcem, ki bivajo sedaj sami v dvoposteljnih sobah, rok šest mesecev.
Za razjasnitev nekaterih dilem podajam še nekaj informacij, vključno z obrazložitvijo zaračunavanja nadstan-dardne dvoposteljne sobe, kjer biva le en stanovalec. Od ustanovitve Doma upokojencev Ptuj so bile v objektih A, B, C nadstandardne dvoposteljne sobe, v katerih sta bivala po dva stanovalca, v nekaterih sobah so v začetku bivali celo po trije. Zaradi pomanjkanja enoposteljnih sob in potreb po teh sobah je v nekaj teh dvoposteljnih sobah bival tudi po en sam stanovalec. V tem primeru je bil k ceni prištet dodatek za garsonjero, zato smo to sobo poimenovali v garsonjero. Tako je znašala cena za dvoposteljno sobo, kjer je bival sam stanovalec, 5 odstotkov več kot enoposteljna soba po normativu.
V	letu 2003 in 2004 smo s preureditvijo večposteljnih sob pridobili eno- in dvoposteljne sobe v objektih D in E. V letu 2005 smo adaptirali delovno enoto Muretinci in tam pridobili eno- in dvoposteljne sobe s samostojnimi sanitarijami, v letu 2007 pa smo jih pridobili v mansardi B objekta enote Ptuj, v letu 2008 pa v enoti Kidričevo.
V	letih 2004 in 2005 je naraslo povpraševanje po dvoposteljnih sobah, kjer bi bival samo en stanovalec, saj je bila cena oskrbe v tej sobi, če je njej bival samo en stanovalec, le malenkost višja kot cena za enega, če bi v sobi bivala dva. Prihajalo je do nezadovoljstva, saj je bilo povpraševanje po teh sobah
bistveno višje od takratne možnosti namestitve. Zaradi tega se je daljšala čakalna doba za sprejem v dvoposteljno sobo, kjer bi bivala dva stanovalca. Problematiko smo predstavili na svetu Doma, ki je glede na spremenjene okoliščine sprejel sklep, da so garsonjere in večje sobe v apartmaju glede na velikost in normative dvoposteljne sobe (op. a.: v teh sobah naj bi bivala dva stanovalca, saj velikost presega celo normativ dvoposteljne sobe). Če želi stanovalec bivati v garsonjeri ali večji sobi v apartmaju sam, se je cena oskrbe povečala 1. februarja 2005 za 25 odstotkov. Uporabniki so morali pred sprejemom podpisati izjavo, da so s pogoji seznanjeni in se z njimi strinjajo. Dotedanjim uporabnikom se pogoji niso spremenili. Do takrat podpisani dogovori so nespremenjeni veljali naprej oziroma se niso spremenili, stanovalci so bivali v istih sobah naprej, finančne obveznosti se jim niso spremenile. Prosilci za namestitev v Dom oziroma premestitev znotraj Doma po 1. februarju 2005 pa so imeli možnost izbire, pri čemer smo upoštevali Evropsko listino o pravicah in svoboščinah starejših ljudi v domovih. Stanovalci so bili lahko nameščeni v enoposteljne sobe, ki smo jih pridobili v letih 2003-2008, še vedno pa so lahko bili v izjemnih primerih na svojom-željo nameščeni v nadstan-dardno dvoposteljno sobo sami, seveda ob dodatnem plačilu.
Prepričani smo, da smo ravnali v skladu z vsemi usmeritvami in v korist naših stanovalcev, tako tistih, ki so že tedaj bivali v dvoposteljnih sobah sami, saj se jim pogoji niso spremenili, kakor tudi tistih, ki so pozneje želeli bivati v dvoposteljnih sobah sami. Ti so imeli kljub vsemu možnost izbire, vendar pod spremenjenimi pogoji, s katerimi pa so bili pred sprejemom posebej seznanjeni in so s podpisom dogovora ali dodatka k dogovoru potrdili, da se z njimi strinjajo. Različno obravnavanje (spremenjeni pogoji) temelji na objektivni in razumni utemeljitvi.
Na pritožbo poenotili cene
Dom je spoštoval sklep sveta. Praviloma ni nameščal stanovalcev v te sobe, razen nekaterih, ki so izrec-
no vztrajali pri svoji želji. Vsi so se pred namestitvijo strinjali s ceno in podpisali dogovor. V letu 2008 smo prejeli pritožbo nad različnimi cenami, češ da stanovalci za enako sobo plačujejo različno ceno. Pritožnico smo ponovno seznanili s sklepom sveta zavoda. Ker se z našo obrazložitvijo ni strinjala, se je pritožila na socialno inšpekcijo. V reševanje se je vključilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in pritožbi ugodilo. Tako je moral Dom poenotiti cene za vse stanovalce v teh sobah. Pri pripravi cen smo izhajali, da omenjene sobe ustrezajo dvoposteljnim sobam v skladu s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce social-novarstvenih storitev. Na tej osnovi smo izračunali nove cene za bivanje v teh 'dvoposteljnih' sobah.
Tako izračunane cene smo posredovali v pregled ministrstvu. S predlogom smo seznanili tudi stanovalce, ki bivajo v teh sobah. Ministrstvo je v odgovoru, ki smo ga prejeli 28. aprila letos, navedlo, da smo sicer spoštovali njihovo navodilo o poenotenju cen in tudi upoštevali veljavne pravilnike, vendar se s tako rešitvijo ne strinjajo, saj Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno-varstvenih storitev ne pozna načina izračuna oskrbe za dvoposteljno sobo, v kateri biva le en stanovalec.
Z dopisom ministrstva in celotno problematiko smo seznanili člane sveta Doma na seji sveta 15. maja letos. Na njej je svet sprejel sklepe, da mora Dom v dvoposteljne sobe nameščati le po dva
stanovalca; stanovalcem, ki bivajo sedaj sami v dvoposteljni sobi, pa mora Dom zagotoviti v najkrajšem času enoposteljno sobo v enotah Ptuj, Muretincih ali Kidričevem. V ta namen pripravi Dom prioritetno listo za preselitev, kjer je prvi na listi tisti stanovalec, ki se je zadnji vselil v takšno dvoposteljno sobo oziroma 'garsonjero'.
Do izselitve se cena v dvoposteljnih sobah, kjer biva samo en stanovalec, izračuna tako, da enoposteljni sobi z vsemi dodatki prištejemo dodatek za večjo kvadraturo sobe v višini 1,42 evra na dan. Sklep velja po potrditvi tako oblikovane cene na Ministrstvu, obračunavati pa se začne od prvega dne naslednjega meseca. Do takrat velja do sedaj veljaven sistem obračuna. Sklepe je Dom 21. maja 2009 posredoval ministrstvu. Na zahtevo ministrstva smo mu 16. junija posredovali postopek izvajanja sklepov sveta, sprejetih 15. maja letos. Ministrstvo nam je 23. junija v vednost posredovalo dopis, da po njihovem mnenju Dom korektno pristopa k reševanju te problematike.
Ob rednem inšpekcijskem nadzoru je inšpektorica pregledala tudi primer nameščanja oziroma zaračunavanja 'garsonjer'. Ugotovila je, da Dom upošteva navodila ministrstva. Glede na njene ugotovitve na sestanku s stanovalci je Domu v poročilu navedla nekatere naloge, ki jih je Dom že začel izvajati. Z informacijami smo sproti seznanjali stanovalce in njihove svojce na skupnih sestankih, za kar obstajajo tudi zapisniki. Posebej so bili sta-
novalci obveščeni tudi na sestanku z inšpektorico socialne inšpekcije. Prav tako smo jim celotno zadevo predstavili v pisni obliki, kjer smo navedli možnosti koriščenja psihosocialne in psihološke pomoči.«
Ste stanovalcem že posredovali imenski sestav sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj? Lahko sestav predstavite tudi javnosti?
»Lahko. Seznam članov sveta je izobešen na oglasni deski Doma, prav tako se nahaja v redniku Zbirka predpisov, ki jih Dom uporablja za izvajanje socialnovarstve-nih storitev, pod zaporedno številko 15. Rednik se nahaja v domski knjižnici v prostorih dnevnega centra. Mesto rednika z dokumentacijo je navedeno na oglasni deski Doma, razen tega je bilo obvestilo objavljeno po domskem radiu. Na podlagi Sklepa Vlade RS z dne 21. avgusta 2008 so bili s strani Vlade RS kot predstavniki ustanovitelja v Svet Doma upokojencev Ptuj imenovani Janez Rožmarin, Erih Šara, Robert Čeh, Albin Pišek in Tomislav Brezo-var, zaposlen na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Mestni svet Ptuj je v svet Doma imenoval mag. Mirana Kerina, predstavnici delavcev doma v svetu sta Darinka Milec in Simona Zaj-šek, predstavnica stanovalcev pa Ana Butolen.«
Stanovalci želijo imeti tudi podatke o tem, kako se oblikujejo cene za bivanje v domu. Kako pa boste to izvedli?
»Cene v Domu se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih
storitev. Pravilnik se nahaja v redniku Zbirka predpisov, ki jih Dom uporablja za izvajanje socialnovarstvenih storitev, najti ga je mogoče pod zaporedno številko 8 in se nahaja v domski knjižnici v prostorih dnevnega centra. Mesto rednika z dokumentacijo je navedeno tudi na oglasni deski doma, razen tega je bilo obvestilo objavljeno po domskem radiu.«
Želite ob vsem dogajanju še kaj sporočiti stanovalcem in svojcem, ki so zaradi sklepa sveta zavoda o preselitvi oziroma sprejemu drugega stanovalca zelo prizadeti? Ali menite, da ponujena psi-hosocialna pomoč lahko prispeva k razrešitvi njihovih problemov?
»V Domu imamo dogovorjen sistem posredovanja in izmenjave informacij, s katerim so seznanjeni vsi zainteresirani stanovalci in svojci. Že pred sprejemom v Dom izvajamo usmerjeno pripravo na Dom, kjer posredujemo vse informacije v zvezi s sprejemom, bivanjem in plačevanjem oskrbe. Poti informiranja so navedene na obvestilu, ki je trajno izobešeno na oglasnih deskah v Domu. Po potrebi organiziramo sestanke za določene skupine stanovalcev in njihovih svojcev. V tem primeru jih povabimo posebej s pisnim vabilom in tudi po domskem radiu. Razen tega lahko dobijo stanovalci in njihovi svojci dnevno odgovore na vprašanja v socialni službi, službi zdravstvene nege, v ambulanti pri zdravniku, računovodstvu in drugih službah. Menimo, da imamo dobro organizirano službo znotraj Doma, da lahko zainteresirani dobijo odgovore na vsa vprašanja od pristojnih služb znotraj Doma. Razen tega so na oglasnih deskah izobešene poti ugovora, kamor lahko stanovalci naslovijo pritožbe. Na vprašanje, ali ponujena psihosocialna pomoč lahko prispeva k razrešitvi njihovih problemov, bi verjetno najlažje dali odgovor stanovalci sami. Odziv na ponujeno dodatno brezplačno psi-hosocialno pomoč in pomoč zunanjih psiholoških služb, ki smo jo ponudili od 4. avgusta naprej, je slab oziroma ga sploh ni, kar pomeni, da nihče iz skupine stanovalcev in njihovih svojcev, ki so zelo prizadeti, oziroma so v osebni stiski, doslej še ni poiskal pomoči.«
Ptuj • Ponovitev zabavne stand up komedije
Plešasti gobec se vrača
Predstava Plešasti gobec, ki smo si jo lani lahko premierno ogledali, se ponovno vrača na ptujski oder, tokrat v hotel Mitra. Stand up komedijo, ki nudi veliko smeha in zabave, je režiral Peter Srp-čič. Pravi, da sta se z igralcem izjemno dobro razumela, celo tako, da sta si brala misli. Med drugim zato, ker je Srpčič pač edini igralec, ki nastopa v njegovi predstavi.
Premierno smo si predstavo Plešasti gobec ogledali lani, letos pa ste se odločili še za nekaj ponovitev. Zakaj ste se odločili za takšno potezo?
»Pravzaprav je tako, da je predstava nastala lani kot festivalska predstava, predvideno pa je bilo, da se igra zunaj na terasi v sproščenem vzdušju. Lani sem po premieri odigral še nekaj predstav v gledališču, potem pa so me preprosto zasedale druge obveznosti in je predstava pristala na začasnem počitku. Ko pa se je bližalo poletje in ko smo opravili vse v zvezi z redno dejavnostjo Mestnega gledališča Ptuj, sem se odločil, da predstavo oživim, da jo prenovim in ponudim gledalcem kot popestritev poletnih večerov na terasi hotela Mitra. Tako se bodo tam odvrtele štiri ponovitve, naslednja pa bo v okviru festivala Odprto mesto 28. avgusta pred gledališčem. Predstava bo zapolnila praznino, saj smo žal morali zaradi umika sponzorjev odpovedati načrtovani koncert Vlatka Stefa-novskega in bo kot tudi večina drugih prireditev na festivalu brezplačna, darilo Mestnega gledališča Ptuj naši zvesti publiki. Je pa tudi interes za predstavo, tako da se dogovarjam za nekaj gostovanj po Sloveniji.«
Gre za stand up komedijo, ki pri nas še ni tako razvita forma komedije kot na zahodu. Je bil to izziv?
»Predstava je nastala kot svojevrsten gledališki eksperiment. Zanimalo me je, ali je mogoče narediti predstavo popolnoma brez stroškov in do premiere tako res nisem porabil praktično nič. Gre za obliko komedije, ki je prišla k nam z zahoda, kjer ima stand up že dolgo tradicijo, pri nas pa postaja popularen zadnjih nekaj let in eden centrov, iz katerega prihajajo najboljši v tem žanru, je Ptuj, saj od tu prihajata Tadej Toš in Martina Ipša, oba odlična v tej obliki
Foto: Arhiv MGP
Peter Srpčič je predstavo Plešasti gobec režiral, v njej pa tudi igra.
komedije. Sam sem pripravil tako zgodbo in tudi v igri nastopam oziroma podajam te šaljive vsebine. Pri stand up komediji gre za pripovedovanje šaljivih zgodb in vicev na svoj račun in seveda tudi na račun publike, okolja, raznih verskih, političnih in drugih skupin.«
Doslej ste režirali kar nekaj predstav. Po čem se ta razlikuje od drugih?
»Do sedaj sem se ob drugih klasičnih gledaliških projektih pogosto spopadel z mono predstavami, saj je to že moja šesta. Je pa prvič, da sem se preizkusil v stand up komediji in tudi velika razlika je ta, ker v tej tudi sam nastopam. Priznati moram, da je bilo pri tem projektu pravi užitek delati z igralcem, saj mi ni bilo treba na dolgo in široko razlagati, kaj hočem, ampak sva se z nastopajočim razumela, kot da bi si brala misli. Je pa res tudi to, da je takšna oblika predstave zelo odvisna od publike, ki v predstavi intenzivno sodeluje, tako da je vsaka predstava drugačna in vsaka nekaj posebnega. Tako je takšne predstave težko vaditi in pripravljati, saj šele s prihodom gledalcev dobiš pravega partnerja.«
Kot ste dejali, se v prihodnji sezoni obeta še ena zanimiva predstava, ki jo
pripravljate v sodelovanju z Urško Vučak. Kaj lahko pričakujemo?
»To bo stand up komedija o ženskem pogledu na svet. Urška je nedvomno prava baba, in česarkoli se loti, spremeni v enkratno komedijo. Jaz pripravljam izhodišče, besedilo, ki govori o ljubezenskih in drugih tegobah ptujske Ali McBeal, ki kar nikakor ne uspe najti tistega pravega, očeta svojih nerojenih otrok, nima prave sreče v življenju in seveda ji veselo brni biološka ura, tako da se na vse pre-tege trudi, da bi to popravila. Na to osnovo bo seveda potem Urša razlila svojo genialnost in komični talent in verjamem, da bo Prava baba prava uspešnica.«
Glede na to, da gre tako pri Plešastem gobcu kot Pravi babi za komedijo in da ste v MGP dejali, da se boste z recesijo borili predvsem z dobro voljo in smehom, je morda tudi to eden izmed načinov?
»To je seveda eden od mnogih projektov, s katerimi želimo pripeljati na ptujski oder dobro komedijo. Tako sta naš letošnji repertoar kot tudi abonma obarvana z nasmehom. V klasičnem abonmaju bodo na ogled predstave, kot so Moški ženske.
Ptuj • Nova knjigarna v Qlandiji
Pestra ponudba vabi
Državna založba Slovenije nadaljuje 60-letno tradicijo ene najpomembnejših založniških in trgovskih hiš v Sloveniji.
Največji del njihove dejavnosti je trgovina s knjigami ter s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Na trgu so močno prisotni predvsem kot založba izobraževalne literature in tiskovin, s številnimi knjigarnami, papirnicami, prodajnimi centri in franšiznimi prodajalnami pa so prisotni na področju celotne Slovenije, med drugim so pred kratkim odprli prodajalno v trgovskem centru na Ptuju.
Tako smo v ptujskem trgovskem centru Qlandia postali bogatejši za novo prodajalno knjig, kjer je na izbiro široka ,..„....„., , paleta knjig, tako šolskih knjig
Foto: Patricija Babosek 1	'	j • * i i
Nova trgovina s knjigami ter s pisarniškimi in šolskimi potrebšči- za osnovne in sredn)e šole kot
nami vabi, da jo obiščete. tudi ostalih. Med n)imi so tiste _ za najmlajše pa tudi vse tiste, ki
com Špas teatra ter Muca maca 2 in seveda domača komedija Prava baba z Urško Vučak, ki jo ptujska publika nestrpno pričakuje. Še posebej pa moram izpostaviti, da bomo to sezono v Mestnem gledališču Ptuj v sodelovanju s ptujsko stand up mojstrico Martino Ipšo ter njeno producentko Janjo Zdol-šek pripravili abonma stand up komedije, tako da se bo zvrstilo šest najboljših slovenskih stand up predstav. V teh resnih časih je dolžnost gledališča, da ljudi spravi v dobro voljo.«
Sicer pa je za vami že nekaj mesecev direktorskega dela v Mestnega gledališča Ptuj. Kako ste zadovoljni in katero delo vam bolj leži: režisersko ali direktorsko?
»Zdaj sem se že kar privadil na naloge in odgovornosti, ki jih imam kot direktor MGP in lahko rečem, da mi to delo zelo ustreza in ga počnem z veseljem. Je pa res, da je zahtevno in da obsega tako različna področja, da sem zelo vesel, da je moja dosedanja biografija pestra in da imam izkušnje na mnogih področjih. Verjamem, da se bo s to sezono, ki sem jo večinoma že postavil, izkristalizirala slika, kakšno bo gledališče v prihodnosti. Ta jesen bo namreč bogata, kot ni bila še nobena, saj bomo do novega leta izpeljali takšno število premier, kot smo jih prej v celem letu. Prav tako pa bodo kulturno ponudbo bogatile tudi druge novosti: oktobra bo pričela delovati galerija Tenzor, konec novembra bo festival SKUP, pričel bo delovati gledališki studio, tudi akademija MGP bo ponudila kvalitetna predavanja s področja humanizma, filozofije, umetnosti ... Težko bi sodil, kaj je tisto, kar mi bolj leži, režija ali direktorova-nje, vsako posebej je izziv, vsako področje zahteva drugačne kvalitete in na obeh mi zadnjih nekaj let kar uspeva.«
Dženana Bečirovič
zadovoljijo že zahtevnejše bralce, med prodajnimi artikli pa je tudi široka paleta šolskih potrebščin. Njihovo poslanstvo je zagotavljati poslovno uspešnost in odlično ponudbo izobraževalne literature, tiskovin in leposlovja ter šolskih in pisarniških potrebščin. Z odpiranjem prodajaln po Sloveniji, ki jih je skupaj že štirideset, želijo ohraniti vodilni položaj na področju izobraževalnega založništva in založništva tiskovin ter trgovine s knjigami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami v Sloveniji ter postati največji ponudnik omenjenih vsebin. Kupcem je poleg številnih knjižnih novosti in stalnic na knjižnih policah na voljo tudi njihova bogata zbirka blagovne znamke Online, ki ponuja torbe, zvezke, rokovnike, pisala za levičarje in desničarje, posebno ponudbo pa sestavljajo unikatna pisala z dodatki, kot so kristali Swarowski. Pestra ponudba vabi, da obiščete novo prodajalno in poiščete nekaj zase in za svoje bližnje.
Patricija Babosek
Tednikova knjigarnica
Humor je fina vrlina!
Humor je dragocen in pomemben. Vzbujanje nasmeha, hahljanja, smejanja, celo krohotanja, je zdravilno in sploh ne enostavno dejanje. Otroci se radi in veliko smejejo in sploh jim ni težko »narisati nasmeh na ustnice.« V neki raziskavi je bilo navedeno, da se majhen otrok, tja do petega leta, nasmeje petdesetkrat dnevno. Pri odraslih je seveda drugače, z leti se tisto polno, iz dna srca, ali trebuha, izvito smejanje izgubi in le poredkoma za-objame odraslo osebo. Zato ni nenavadno ustanavljanje smejalnih klubov, kjer izurjeni »mentorji smeha« učijo starejše smejanja. Nobena skrivnost ni, da je smeh an-tidepresiv, antistresnik, krepčilec imunskega sistema, smeh je lepotilno in zdravilno sredstvo (dobesedno) ... Pravijo še, da razvit smisel za humor pomeni tudi visoko inteligenco, tudi čustveno.
Najbolj žlahtna je humornost v umetnosti, pa naj gre za glasbo, likovno oblikovanje, literaturo, film. Ustvariti humorno, a umetniško vrhunsko delo, je nenavadno zahtevno delo, ki se posreči le izbrancem. Napisati dobro komedijo, narisati vrhunsko karikaturo, posneti humorni film, nasmejati s pesmijo, z gledališko igro, s koncertom ... je veliko težje od ustvarjanja resnih komadov. Veliko enostavneje je priklicati solze žalosti v gledalčevo, poslušalčevo, bralsko oko, kakor pa izvabiti iz istih odraslih oči solze smeha.
Pravijo, da je smejanje na lasten račun pri Slovencih prava redkost, tudi na življenje naj bi gledali preresno. Ne vem, verjetno gre za stereotip o marljivem narodu tostran Alp, če pomislim na domače literarne ustvarjalce s krepko mero smisla za humor, kot so npr. Andrej Rozman Roza, Desa Muck, Slavko Pregl, Janja Vidmar, Lila Prap ... »En tak fin humor« je zaznati v knjižni novosti, sicer prvencu, samoizdaji Ptujčanke Darje Ambro-žič v drobni knjigi Smukec.
Smukec je junak realističnih, kratkih zgodb in ni noben škrat, kot se sprva zdi po »smukastem imenu«, a nekoliko škratjega življenjskega sloga je čutiti med fantičem in njegovo mamico. Ta v prvi zgodbici malčka preimenuje iz Smukca v Pokca; dobila ga je namreč pri svaljkanju smrklja in lepljivo kroglico je Smukec skril pod odejo. Mamina radovednost in skakanje s smrklja-sto ogabo na roki sta se zdela fantiču tako smešna, da je kar pokal od smeha. V drugi prigodici se Smukec z mamo vrača iz mestne knjižnice, oba sta otovorjena z vrečkami in še malo postopata pred izložbenimi okni. Tokrat pa mamo skoraj kap od smeha, saj Smukca po-kaka ptič. Še sreča, da ima fantič nos, sicer bi mu ptičji drekec zdrsnil v usta. Po tem izvemo, da je Smukčev ati zvezdica na nebu. Lepo je, da je mamičin prijatelj takoj opazil po izrazu na dečkovem licu, o kom sta se pogovarjala Smukec in mama: Nič ni mogel storiti proti temu, daje Smukčev ata zvezdica. Zato je le razprl svoje velike moške roke in oba močno objel.
Potem teče beseda o novi zaposlitvi Smukčeve mamice, ki je učiteljica. Pa o tem, kako je Smukca najprej srbela ritka, a ker ga mama ni in ni hotela slišati, se je na kosilu pri sorodnikih zaslišalo: »Mamica, me slišiš ali ne?Mene srbi rit!« Smukec ima tudi prababico, devetdeset let ima in si ponoči poje pesmice, ki se jih je naučila v otroštvu, pa poštevanko ponavlja, da ne bi bila preveč pozabljiva. Ambrožičeva je zanimivo zapisala smešne situacije, odnose med sinkom in mamo ter mestoma skoraj zenovske družinske prostore.
Smukcu (Podnaslov: Zgodbe za Nika) in njegovim je podobe narisala priznana karikaturistka Aljana Primožič, jezikovni pregled je opravila Maja Kračun, knjiga manjšega formata ima 23 strani in prijazen tisk za prvobralce.
Liljana Klemenčič
Nogomet
Andrej Dugolin med »zmajčke«
Stran 10
Plavanje
Triperesna plavalna deteljica
Stran 10
Rekreacija
S kolesom na bograč in prekmursko gibanico Stran 23
Rokomet
Jeruzalemčki štiri od štiri
Stran 10
Tenis
Preko Ptuja do evropskega naslova
Stran 24
Nogomet
Mladinci NŠ Poli Drava na vrhu lestvice
Stran 24
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Abdul Razak Mohamed Ekpoki, Labod Drava
»
Prišli bodo boljši rezultati
«
Nogometašem Laboda Drave v startu prvenstva nabiranje točk ne gre najbolje od rok (nog), saj so na petih tekmah zbrali dve točki. Ta dosežek jih trenutno uvršča na predzadnje mesto desetčlanske lige in po vseh napovedih (spet) ogorčen boj za obstanek. Ekipa je že v uvodnih krogih doživela precej sprememb, ena najbolj pozitivnih pa je zagotovo prihod 26-letnega Nigerijca Ekpokija.
Ta je v svoji profesionalni karieri nastopal že v številnih državah: začel je v Nigeriji, nato pa je igral še v Egiptu, Maleziji, Sloveniji, Španiji in nazadnje v Belgiji. V Sloveniji je Ekpoki igral za Ljubljano (v sezoni 2005/06) in Hit Gorico (v sezoni 2008/09), Labod Drava je njegov tretji tukajšnji klub. »Ljubljano in Gorico že poznam, sedaj spoznavam še Ptuj,« je z značilnim afriškim nasmehom na obrazu začel visoki, 1,89 metra visoki igralec in se nato dotaknil prihoda na Ptuj. »V Belgiji sem igral za Gent (za ta klub igra tudi slovenski repre-zentant Zlatan Ljubijankič, op. a.), vendar sem nato doživel neprijetno poškodbo, ki me je za več kot pol leta oddaljila od igrišč. Pred letošnjo sezono sem bil spet pripravljen za
Hit Gorica - Labod Drava, sobota, 22. 8., ob 20.00 v športnem parku v Novi Gorici.
Foto: Črtomir Goznik
Abdul Razak Mohamed Ekpoki (Labod Drava, modri dres) je tekmo 5. kroga z Interblockom že začel v začetni enajsterici. Na sliki v dvoboju s Kameruncem Olivierjem N'tamom.
Nogomet • NK Aluminij
Leon Crnčič odslej za Atalanto
Že dalj časa je znano, da v nogometnem klubu Aluminij iz Kidričevega odlično delajo z mladimi nogometaši. Njihove dobre igre so bile razlog, da so se za njih pričeli zanimati številni zastopniki klubov iz Slovenije in tujine. Po odhodu Bobana Joviča in Andreja Dugolina v ljubljansko Olimpijo je še odmevnejši prestop uspel še tretjemu mla-
demu igralcu iz Aluminijeve nogometne šole. Gre za Leona Črnčiča, slovenskega repre-zentanta v kategoriji do 19 let starosti, ki je pred kratkim nastopil tudi na evropskem prvenstvu v Ukrajini. Črnčič je v sredo podpisal za mladega fanta sanjsko pogodbo z italijanskim prvoligašem Atalanto iz Bergama.
Danilo Klajnšek

A
Foto: Črtomir Goznik
Leonu Crnčiču je uspel prestop, ki ga lahko snja večina prvoliga-šev - v italijansko Serie A.
1. SNL
Pari 6. kroga: sobota, 22. 8., ob 17.00: Nafta - Interblock; ob 20.00: HIT Gorica - Labod Drava, Rudar - MIK CM Celje; nedelja, 23. 8., ob
17.00: Olimpija - Domžale; ob 20.00: Maribor - Luka Koper.
1.	RUDAR VELENJE 5	4	1 0	10:3	13
2.	LUKA KOPER	5	4	10	10:5	13
3.	MIK CM CELJE	5	3	11	7:4	10
4.	MARIBOR	5	3	0 2	7:4	9
5.	HIT GORICA	5	2	0 3	7:7	6
6.	INTERBLOCK	5	1	2 2	6:6	5
7.	OLIMPIJA -2	5	2	0 3	5:6	4
8.	NAFTA	5	113	6:10	4
9.	LABOD DRAVA	5	0	2 3	5:10	2
10.	DOMŽALE 5 0 2 3 5:13 2
Najboljši strelci: 3 zadetki: Dari-jo Biščan, Slaviša Dvorančič (oba CM Celje), Ermin Rakovič (Interblock), Mitja Brulc (Luka Koper), Dragan Jelič (Maribor); 2 zadetka: Denis Gr-bic, Tim Lo Duca, Renato De Moraes (vsi Rudar), Etien Velikonja, Milan Osterc, Goran Galešic (vsi HIT Gorica), Dalibor Radujko (Luka Koper), Jozsef Sebok (Nafta), Dalibor Teino-vic (Domžale), Gorazd Zajc (Labod Drava).
igranje, vendar so se v Gentu odločili, da me kljub veljavni pogodbi posodijo v drugo ligo. Na to nisem pristal, nakar so poskušali še s posojo v Izrael. Tudi tega nisem želel sprejeti, raje sem prekinil pogodbo z njimi in se vrnil v Slovenijo. Na vsak način sem želel igrati, kar je za igralca najpomembnejše. Ljudje iz Drave so bili v tem najkonkretnejši in zato sem sedaj na Ptuju,« je povedal igralec napadalne vrste in nadaljeval: »Na začetku moram povedati, da sem zelo zadovoljen, da sem spet v Sloveniji. Sedaj se privajam na novo okolje, soigralce in trenerja. Vsi so zelo korektni, jaz pa jim bom poskušal to vrniti s čim boljšimi igrami. Teh pa ni mogoče pričakovati že takoj na začetku, saj moram najprej svojo formo pripeljati čim bližje maksimumu, obenem pa se spoznati s soigralci. Po mojem mnenju je napredek viden iz treninga v trening, v trenerja pa imam stoodstotno zaupanje. Hvaležen sem mu, da mi pomaga na vsakem koraku.«
Na vprašanje, kakšne so njegove izkušnje iz slovenske lige, pa je odgovoril: »Dvakrat sem že igral v Sloveniji in vedno je bilo koristno. Tudi v Gorici na začetku nisem mogel prikazati vsega, kar zmorem in sem potreboval določen čas za
privajanje. Ko pa sem spoznal nogometno razmišljanje Demi-roviča, Osterca in Velikonje, pa sem se prilagodil njihovi igri in začel zadevati v polno. Pričakujem, da bo tako tudi na Ptuju, saj so npr. Kronaveter, Kelenc, Zajc, Semler in ostali kvalitetni posamezniki. Le nekoliko časa potrebujemo za tisto pravo uigranost, potem bodo prišli tudi boljši rezultati.«
V soboto vašo ekipo čaka zahtevno gostovanje v Gorici, na katero vas vežejo lepi spomini. »Res je, na čase v Gorici gledam nadvse pozitivno, vendar sem sedaj v povsem drugi vlogi. Sem član Laboda Drave in bom storil vse, da bi se iz zahtevnega gostovanja vrnili neporaže-ni,« je zaključil nogometaš, ki bo 17. oktobra praznoval 27. rojstni dan.
Tudi na ostalih tekmah 6. kroga bo zagotovo zelo zanimivo, saj so na sporedu zanimivi pari. V prvi vrsti sta to vedno zanimiva lokalna derbija v Velenju (Rudar - CM Celje) in Ljubljani (Olimpija - Domžale) ter tekma v Ljudskem vrtu, kjer bodo gostovali neporaženi Koprčani. Za Ptujčane bo zanimiv tudi zadnji obračun tega kroga med Nafto in Interblockom, saj gre za ekipi, ki sta na lestvici uvrščeni tik pred Dravo.
Jože Mohorič
Nogomet • Žreb pokala Hervis
V 1. krogu Labod Drava, Aluminij in Stojnci
Vodstvo Nogometne zveze Slovenije (NZS) je v torek v Ljubljani izžrebalo pare pred-kroga in 1. kroga letošnjega spremenjenega pokala Hervis. Ena večjih sprememb je ta, da bodo že v uvodnem krogu nastopili tudi prvoligaši (tistih šest, ki se jim lani ni uspelo uvrstiti v evropska tekmovanja), nov je tudi bogatejši nagradni sklad. Le-ta je lani znašal 25 tisoč evrov, letos pa 50 tisoč (zmagovalec bo prejel 20.000 evrov, poraženec v
finalu 10.000, poraženca v pol-finalu vsak po 5000, poraženci v četrtfinalu pa vsak po 2500 evrov).
Prvi krog, v katerem bo nastopilo 24 klubov, bo na sporedu 16. septembra, drugi krog oziroma osmina finala pa bo 21. oktobra. Novost v tekmovalnem sistemu je tudi ta, da bodo tudi v četrtfinalu, ki bo 17. in 24. marca prihodnje leto, moštva igrala dve tekmi in ne le ene kot doslej. Polfinale bo 14. in 21. aprila, finale pa 29.
Labod Drava pogojno?!?
Na uradni spletni strani NZS je pri paru Železničar/Kle-parstvo Šinko Serdica - Labod Drava vpisana opomba, da bo Labod Drava lahko nastopala v pokalnem tekmovanju le, če bo imela urejen status z MNZ Ptuj. O tem smo povprašali predsednika MNZ Ptuj mag. Stanka Glažarja, ki nam je povedal: »S strani Medobčinske nogometne zveze Ptuj ni nobene ovire ali zapreke glede nastopa Laboda Drave. Ne vem, zakaj se NZS meša v stvari, ki so domena MNZ Ptuj.«
DK
maja 2010.
Trije klubi z našega območja, ki so se uvrstili v zaključni del tekmovanja, so imeli različno srečno roko pri izbiri tekmecev, še najlažje delo naj bi imeli Ptujčani, medtem ko se bosta Aluminij in Stojnci pomerila z močnima drugoliga-škima ekipama.
Para predkroga: Železničar - Kleparstvo Šinko Serdica (vzhod), Kalcer Vodoterm Radomlje - Kranj (zahod).
Pari 1. kroga: zmagovalec predkroga Vzhod - Labod Drava, Triglav Gorenjska - Aluminij, Stojnci - Bela krajina, Zreče - CM Celje, Idrija - Luka Koper, Ankaran Hrvatini Mas Tech - Primorje, Gostilna Lobnik Slivnica - Mura 05, Koroška Dravograd - Domžale, zmagovalec predkroga Zahod - Olimpija, Jadran Dekani
-	Nafta Lendava, Črenšovci
-	Tolmin, Odranci - Dravinja Kostroj.
sta
Nogomet • Prestopi igralcev in trenerjev
Andrej Dugolin med »zmajčke«
v celoti izplačanega plačila za zadnjih nekaj mesecev igranja. Aleš je primer predal arbitražni komisiji pri NZS, ki pa obema vpletenima stranema (Labodu Dravi in Alešu Čehu) še ni vročila sklepa (odločala naj bi že v torek, 18. 8., op. ur.). V Lendavi Aleš trenira s soglasjem Laboda Drave.
Michael Krenn v Celje
Dosedanji trener vratarjev pri ptujskem prvoligašu Michael Krenn (med lansko sezono je nekaj časa opravljal tudi funkcijo športnega direktorja) se dogovarja o prekinitvi sode-
lovanja. Razlog naj bi bila ponudba iz Celja, kamor ga vabi trener Milan Duričič.
Marko Drevenšek v Domžale?
Že nekaj časa na Ptuju ne trenira Marko Drevenšek, ki ni želel sprejeti ponujenih pogojev Laboda Drave in je zaradi tega iskal novo sredino. Treniral je v Kidričevem z nogometaši Aluminija, njegov status pa naj bi bil dokončno razrešen do konca tega tedna. Marko je blizu sklenitve sodelovanja z ekipo Domžal, zanimanje pa so pokazali tudi Celjani.
DK, JM
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Dugolin (rdeči dres) bo imel že v soboto pravico nastopa za svoj novi klub - Olimpijo.
Andrej Dugolin, zvezni igralec Aluminija iz Kidričevega, ki je bil v minulem krogu 2. slovenske nogometne lige dvakratni strelec proti Šenčurju, je med tednom podpisal pogodbo z ljubljansko Olimpijo. Vsekakor bo zvezni igralec velika okrepitev ljubljanske Olimpije, nogometaši Aluminija pa bodo oslabljeni za odličnega nogometaša. Andrej je poleg Bobana Joviča drugi nogometaš Aluminija, ki je okrepil ljubljansko Olimpijo.
Nastja in Aleš Čeh za Nafto
Za nekatere bolj, za druge pa manj presenetljiva novica je prišla iz Lendave, kjer sta za moštvo Nafte v pripravljalni tekmi zaigrala tudi brata Čeh, Nastja in Aleš. Prvi že nekaj časa trenira v Lendavi (po prekinitvi pogodbe z grškim Panserraikosom), drugi pa se jim je pridružil pred kratkim, ko pri Labodu Dravi ni dobil
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Čeh je med tednom odigral prijateljsko tekmo v dresu Nafte, za katero je že igral pred prihodom na Ptuj.
Nogomet • NK Aluminij
Marko začel z zadetkom v Šenčurju
Po dolgih letih igranja za druge klube v Sloveniji in na Cipru se je Marko Kmetec vrnil v svoj matični klub Aluminij iz Kidričevega. Nazadnje je ta odlični napadalec igral za Muro 05 iz Murske Sobote. Prihod v Kidričevo je bilo v bistvu majhno presenečenje, prihoda pa so se najbolj razveselili ljubitelji nogometa v Kidričevem in okolici. Marko se jim je oddolžil tako, da je že v svojem prvem nastopu v Šenčurju zatresel mrežo. O tem, kako je prišlo do preho-
da k Aluminiju, pa je dejal: »Z Muro 05 smo se sporazumno razšli, z Aluminijem pa se nato hitro dogovorili za sodelovanje in tako sem se vrnil v svoj prvi klub, kjer sem pričel igrati nogomet. V bistvu mi je vse znano, saj sem spremljal fante in z njimi tudi treniral. Imamo mlado in dobro ekipo, jaz pa se bom potrudil po svojih najboljših močeh.«
Po prihodu Marka se je za vrnitev v Kidričevo odločil tudi izkušeni branilec Klemen Bingo, ki je nazadnje prav tako
igral za Muro 05. Oba nogometaša sta bila standardna člana začetne enajsterice murskoso-boškega ligaša. »Z Muro 05 sem se razšel sporazumno in se vrnil k Aluminiju. Sedaj ne bo več voženj v Mursko Soboto in bom neprimerno bližje domu. Ker nisem bil odsoten dolgo časa, sem se praktično vrnil med igralce, s katerimi smo skupaj igrali. Tudi sedaj imamo kvalitetno ekipo, sicer pa smo že v lanski sezoni pokazali svojo kvaliteto, ko smo bili drugi (Klemen je v minuli sezoni v
jesenskem delu igral za Aluminij, op. a.). Fantje so za sezono bolj izkušeni, vendar še vedno mladi. Tako kot jaz si želijo, da bi bili tudi letos uspešni.«
In res so Kidričani v prejšnjem krogu, ko so gostovali v Šenčurju, pokazali svojo moč, saj so domačega vratarja »obdarili« s pol ducata zadetkov. Sedaj optimistično čakajo domače srečanje proti MU Šentjur. Žal pa ne bo nastopil Andrej Dugolin, ki je med tednom prestopil k Olimpiji.
Danilo Klajnšek
Plavanje • PK Terme Ptuj
Triperesna plavalna deteljica
Lora Grobelšek s trenerjem Juretom Rozmanom
Vrhunec plavalne sezone za najboljše ptujske plavalce in plavalke je zagotovo nastop na odprtih državnih prvenstvih. Absolutno DP je bilo letos v Radovljici in na njem smo videli skoraj vse naše najboljše plavalce in plavalke, ki so pred tem solidno tekmovali tudi na svetovnem prvenstvu v Rimu.
Med elito je prvič nastopil član PK Terme Ptuj Gregor Šerbec, katerega osnovni cilj je bil izboljšati kakšnega izmed svojih osebnih rekordov. Kljub trudu, ki ga je Šerbec pod vodstvom glavnega klubskega trenerja Jureta Rozmana vložil v zadnjem obdobju, se štoparice niso ustavile pri njegovih najboljših znamkah. Razlog je več kot opravičljiv, saj se trenutno najboljši ptujski plavalec v zadnjem obdobju ni stoodstotno posvetil plavanju, ampak šoli in maturi, ki jo je tudi uspešno opravil.
Rezultatsko je bil na državnem prvenstvu za kadete malo uspešnejši Blaž Kekec, ki je v tej sezoni naredil pričakovan
časovni pomik naprej in je na državnem prvenstvu prišel v finale in je izboljšal svoj osebni rekord na 50 metrov prosto.
Najbolj pozitivno je izmed triperesne ptujske plavalne deteljice presenetila Lora Gro-belšek, ki je na državnem prvenstvu za dečke in deklice v Ravnah na Koroškem popravila vse svoje dosedanje najboljše rezultate. V kategoriji deklic je bila šesta v disciplini 50 prosto in sedma v disciplini 100 prosto. Glede na dejstvo, da Grobel-škova v PK Terme Ptuj trenira šele dobrih deset mesecev, so njeni rezultati zares odlični, kar kaže na zares velik plavalni potencial. Zraven omenjenih treh tekmovalcev imajo v ptujskem plavalnem klubu še veliko mladih plavalcev in plavalk, ki se bodo s sistematskim delom v prihodnosti razvijali, nekateri izmed njih pa bodo prav gotovo kmalu nastopili na državnih prvenstvih oziroma na ostalih večjih ali manjših plavalnih mitingih po Sloveniji.
UR
Tenis • Turnir v Kidričevem
Teniški center Kidričevo bo od 24. do 29. avgusta organiziral nočni turnir v tenisu. Igralci se bodo lahko preizkušali v dveh kategorijah, in sicer do 35 in nad 35 let starosti. Tekmovanja bodo vsak dan od 16. do 23. ure. Organizatorji sprejemajo prijave na telefon 041 684 911 (Marko Mihelič) ali 041 587 799 (Dušan Majcenovič).
DK
Rokomet • Priprav. tekme
Štiri od štiri
Čakovec - Jeruzalem Ormož 28:34 (12:17)
Jeruzalem Ormož: G. Čudič, Belec; Korpar 1, Krabonja 5, Melnjak 1, Bogadi 1, Bezjak 4, Radujkovic 3, B. Čudič 4, Ivanuša, Kovačič, Žuran 9, Jovanovič 6, Klemenčič, Rajšp. Trener: Saša Prapotnik
Izključitve: Čakovec -., Jeruzalem 6 minut.
Sedemmetrovke: Čakovec 2/2; Jeruzalem 3/0.
Gibanje rezultata: 0:4, 2:8, 4:11, 7:11, 7:14, 12:17, 16:19, 21:21, 22
:26, 25:28, 28:34.
Jeruzalem je proti Čakovcu odigral četrto pripravljalno tekmo in še v četrto zmagal. Četa trenerja Saša Prapotnika igra v pripravljalnem obdobju lep rokomet in le upati je, da bodo s takimi predstavami nadaljevali tudi v prvenstvu, ki se prične 12. septembra, ko vinarji gostujejo pri pokalnih prvakih iz Kopra.
Ormožani so proti Čakovcu odigrali odličen 1. polčas in
si do odmora priigrali pet zadetkov prednosti, 17:12. V nadaljevanju je Čakovcu uspelo izenačiti na 21:21, do konca tekme pa so bili spet boljši jeruzalemčki. Strelsko so bili pri Jeruzalemu najbolj razpoloženi Žuran (9), Jovanovič (6), Krabonja (5), Bezjak (4) in B. Čudič (4). Po prikazanem v pripravah je jasno, da bo športna dvorana Hardek ter ormoški rokometaši spet »minsko polje« za ekipe iz vrha in obeta se nam nova zanimiva rokometna sezona v Ormožu. V petek, 21. avgusta, ob 17. uri bo na Harde-ku tekma med Jeruzalemom in Varteksom iz Varaždina.
uk
Foto: Franc Slodnjak
Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) je bil najučinkovitejši igralec srečanja v Čakovcu.
Dve zmagi Mo-škanjcev-Goriš-nice na prijateljskih tekmah
Rokometaši se marljivo pripravljajo na pričetek prvenstva v vseh ligah, med njimi so seveda tudi roko-metaši ekipe Moškanjci-Gorišnica. Le-ti so v sredo odigrali dve pripravljalni tekmi: v prvi so premagali rokometaše ptujske Drave 30:20, v drugi pa Radgono 41:23.
Danilo Klajnšek
Ptujski festival 1969-2009
Gotovo je bilo leta 1969 več razlogov, da je v Ptuju nastal prvi slovenski festival narodno-zabav-ne glasbe. Po štiridesetih letih, ko ni več pobudnikov in prvih organizatorjev, sta na dlani vsaj dva: Ptuj je ob svoji 1900-letnici potreboval pomembno prireditev in slovenska narodno-zabavna scena je že bila dovolj razvita, da je tako prireditev omogočila. Z današnjimi očmi in ušesi ocenjevati takratno kakovost nastopajočih ansamblov ne bi bilo primerno, tu in tam kakšen posnetek pa tudi laičnemu ušesu ponudi primerjavo, kako je slovenska narodno-zabavna glasba iz skromnih poskusov in z veliko ustvarjalno željo zrasla do kakovostnega nivoja, ki nam je v ponos in s katerim se lahko pohvalimo doma in po svetu. Kakor sta Ansambel bratov Avse-nik in Ansambel Lojzeta Slaka začrtala dve smeri razvoja slovenske narodno-zabavne glasbe, tako je ptujski festival s svojim tekmovalnim pristopom silil ansamble h kakovostni rasti. Ansambel, ki je na festivalu uspel, je dobil vstopnico v studie takratne RTV Ljubljana, preko katerih je vodila edina pot do izdaje plošče in nekaj kasneje kasete. Če se je ansambel odločil za večkratno sodelovanje na festivalu, je moral nenehno »brusiti« kakovost svojega igranja, saj so kot gobe po dežju vznikali novi, boljši, uspešnejši in bolj izobraženi muzikanti. S številom ansamblov so nastale možnosti n potrebe po novih festivalih. Kmalu za ptujskim je nastal zamejski festival v Števerjanu, sledili so še drugi in danes je v Sloveniji kar sedem festivalov narodno-za-
Ptuj 2009
bavne glasbe. Stroka in ansambli festivalu v Ptuju še vedno priznavajo primat najkakovostnejše prireditve. Čeprav danes za izdajo zgoščenke ni potrebnih studiev RTV Slovenija, ti so tako rekoč v vsakem malo večjem slovenskem kraju, pa se mora ansambel za prodor v javnost vendarle dokazati in dobiti strokovno potrditev svoje kakovosti. Dva- do trikrat večje število prijavljenih ansamblov sili strokovno komisijo v strogo selekcijo dovolilnic za nastop na festivalu, zahtevno in glasbeno vzgojeno občinstvo je nadaljnje zagotovilo za rast kakovosti naro-dno-zabavne glasbe. Vsaj to pa je gotovo tudi in predvsem zasluga Ptujskega in drugih slovenskih festivalov.
Ptujski festival narodno-zabavne glasbe se je rodil v drugačnih, gospodarsko težjih časih, pa vendarle je znal izkoristiti potrebo in željo ljudi po razvedrilu in zabavi. In čas, ko denar ni bil glavni dejavnik organizacije in izvedbe, ko se je lahko prireditev raztegnila vsaj na tri dni, ko je staro mesto in okolica živela s festivalom in za festival, ko slabo vreme ni moglo preprečiti izvedbe festivala in ko so navdušeni obiskovalci ure in ure dolgo, pod dežniki ali arkadami samostana, čakali na nadaljevanje nastopa legendarnih Avsenikov. Z leti se je evforija polegla in peščica organizatorjev si še prizadeva obdržati prireditev, ki ji bodo dnevi šteti takoj, ko bo le še za kanček splahnelo razumevanje lokalnih skupnosti in posameznih gospodarstvenikov - kljub kakovosti in siceršnjemu pomenu.
Jože Bračič
Ptujski festival praznuje
40. praznik domače zabavne glasbe
Pod arkadami minoritskega samostana na Ptuju bodo konec tega tedna zazvenele viže letos že 40. festivala domače zabavne glasbe Slovenije. V petek zvečer se bo za festivalske nagrade potegovalo 11 izbranih ansamblov iz vse Slovenije, na sobotnem Večeru spominov pa bodo zazvenele najlepše in nagrajene melodije minulih štiridesetih festivalov. Ni čudno, da so glasbeniki Ptuj poimenovali zibelka narodno-zabavne glasbe, saj je na najstarejšem tovrstnem festivalu zagledalo luč sveta prek 1300 polk in valčkov, na ptujskem odru je stopilo prek 400 ansamblov iz Slovenije in zamejstva, ki so skupaj z okoli 200 pisci besedil prispevali k temu, da so prav v Ptuju zrasla mnoga imena danes odličnih narodno-zabavnih ansamblov. (-OM)
Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije Hrib 8, 1241 Kamnik
t
RADIOTELEVIZIJA/L SLOVENIJA
Regionalni center Maribor
Ptujski festival praznuje
To so bili dnevi glasbe, veselja ...
Ko je Radio Ptuj leta 1969 ob praznovanju 1900-letnice mesta Ptuja pripravil prvi festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, ni nihče mislil, da bo pognal korenine tako globoko. Pa se je zgodilo, saj letos mineva že 40 let te najstarejše in zagotovo tudi najuglednejše festivalske prireditve domače zabavne glasbe na Slovenskem.
Ptujski festival je skoraj četrt stoletja potekal na arkadnem dvorišču minoritskega samostana, zaradi pogoste smole z vremenom pa smo ga organizatorji nekaj let pripravljali v športni dvorani Center, vmes tudi pod šotorom pri ptujskih termah in zatem štiri leta zapored tudi na trgu pred Mestno hišo. Obudimo le nekaj spominov.
Prvi festival ob 1900-letnici Ptuja
Prvi ptujski festival narodno-zabavne glasbe je bil v petek in soboto, 26. in 27. septembra 1969. Priredil ga je ptujski radio, pokrovitelj pa je bil Franjo Rebernak, predsednik SO Ptu, je zapisal eden prvih Tednikovih novinarjev Roman Zavec (Z. R.) ter dodal: »Prvi dan festivala je za uvod zaigral Ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja. Pozdravni in otvoritveni nagovor je imel Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj. Festival je označil kot pomemben prispevek pri proslavah v jubilejnem letu. Izrazil je željo, naj postane festival v Ptuju tradicionalen in se prireditelju zahvalil za organizacijo festivala.
Prvi večer je na festivalu nastopilo 25 ansamblov, ki jih je komisija izbrala izmed 40 prijavljenih. V finale se jih je uvrstilo 14, nastopili pa so naslednji večer.
Nastopajoče je ocenjevala
strokovna komisija in komisija občinstva. Komisija iz občinstva je izbrala ansambel Veseli slavčki iz Maribora, strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Radia Ljubljana, Jugotona iz Zagreba in predstavnik Radia Ptuj, pa je odločila, da podeli nagrade takole: Rudiju Bardorferju iz Ljubljane za najboljšo melodijo, kvartetu Zvonček, ki poje s triom Rudija Bardorferja iz Ljubljane, in duetu (Ivan Švajgl in M. Veldin), ki pojeta pri ansamblu Žibrat iz Ormoža za najboljšo vokalno izvedbo, ansambloma Maksa Kumra iz Ljubljane in Franceta Flereta iz Domžal za najboljšo instrumentalno izvedbo, Ansamblu Jožeta Krežeta iz Maribora za najboljšo pesem o Ptuju (Stoj še dolgo, Ptuj ponosni). Nagrado za najboljše besedilo v narečju je dobil Ansambel Alojza Grnja-ka iz Železnih Dveri pri Ljutomeru. Besedilo pod naslovom Vasovalec je zapisal Franc Sla-vinec. Pesem so na festivalu zapeli in zaigrali Alojz Grnjak, Franc Slavinec, Rudi Vogrinec in Jože Žunič. Za najboljše splošno besedilo je prejel nagrado Rudi Bardorfer. Oddajo sta uspešno vodila Vida Vidovič in Marjan Šne-berger. Za tehnično izvedbo in organizacijo pa so skrbeli direktor Radia Ptuj Franc Plohl, Franci Golob, Ivo Ciani in Ciril Jurkovič, uslužbenci Radia Ptuj s sodelavci.« In potem so se vrstili prijetni festivalski večeri, Ptuj je živel
z domačo zabavno glasbo, nastopili so novi in novi, v glavnem še neuveljavljeni ansambli, minilo je prvih pet, pa petnajst, v letu 1994 smo proslavili četrt stoletja festivalov, a organizatorji smo se vedno zaskrbljeno ozirali v nebo. Zato smo se pogosto selili z minoritskega dvorišča v dvorano Center.
Tudi ob 30-letnici nas je prepodil dež
Jubilejni, 30. festival je bil 6. septembra 1999 zaradi slabe vremenske napovedi v športni dvorani Center. V prvem večeru se je predstavilo 22 ansamblov, med katerimi jih je kar devet prejelo zlato or-fejevo odličje. Drugi festivalski večer pa so ob spremljavi revijskega orkestra nastopili a nsambli, ki so zaznamovali prvih 30 festivalov, tako da je ta prerasel v največjo in najuglednejšo tovrstno prireditev na Slovenskem. Nato je 31. festival, 4. avgusta 2000, izzvenel v znamenju prelomnic in rekordov, saj smo ga vrnili mestu ter ljubiteljem polk in valčkov. Prvič v zgodovini se je dogajal pred Mestno hišo, prvič je bil za obiskovalce brezplačen in prvič mesec dni prej kot običajno. Spremljalo ga je okoli 4000 obiskovalcev, kar je bil do tedaj rekord, prijetna novost pa sta bila tudi voditeljski par Danica Godec in Peter Ki-
rič, ki sta prireditev povezovala z balkona Mestne hiše. Na 32. festivalu je 4. avgusta 2001 igranje in petje v soparnem večeru na Mestnem trgu predstavilo 22 ansamblov s po dvema skladbama, vzdušje pa je bilo na vrhuncu, saj so domače viže pritegnile prek 5000-glavo množico, kar je bilo daleč največ od vseh dotedanjih festivalskih prireditev. Okusa občinstva in strokovne komisije pa sta bila enotna, saj so za najboljšega proglasili ansambel Ptujskih 5. Nato se je 33. festival zgodil še prej kot običajno, saj smo ga pripravili že 12. julija. Sicer je že tretje leto potekal v idiličnem okolju na ptujskem Mestnem trgu, kjer je okoli 2000 ljubiteljev polk in valčkov prisluhnilo 12 ansamblom in 24 novim melodijam. To leto se je pokazalo, da občinstvo in strokovna komisija nimata enakega okusa. Tudi 34. festivalska prireditev, ki se je dogajala 11. julija 2003 na Mestnem trgu, je spet doživela nekaj sprememb. Oder smo premaknili na nasprotno stran, tako da so namesto mogočne Mestne hiše služile za naravno kuliso ulice srednjeveškega Ptuja z grajskim hribom v ozadju. Druga novost pa je bil nov vo-diteljski par, v vlogi Mojce in Kekca sta se predstavila igralca Alenka Tetičkovič in Aljoša Kovačič.
Ob 35-letnem jubileju smo
festival želeli vrniti med arkade samostanskega dvorišča, pa smo se zaradi groženj iz vremenske napovedi 9. julija 2004 spet morali zateči nazaj v dvorano Center. A zaman, saj je vreme vzdržalo brez kaplje dežja. Tokrat je izstopal ansambel Ekart iz Prepolj, ki si je prislužil najvišjo nagrado strokovne komisije za najboljši ansambel, zlatega orfeja. To je bila že 13. nagrada Ekartov na ptujskem festivalu, s čimer so po številu nagrad prevzeli vodilno mesto.
Čeprav smo tudi 36. festivalsko prireditev, 8. julija 2005, želeli vrnili med zidove mino-ritskega samostana, nam je ponovno ponagajal dež, zato smo jo v zadnjem trenutku preselili v dvorano Šolskega centra Ptuj. Med 12 ansambli je strokovna komisija za najboljšega izbrala ansambel Strici, za najboljšo melodijo skladbo Lastovka Ansambla Anje Burnik, gledalci televizije pa so s telefonskim glasovanjem izbrali skladbo Ostani z menoj v izvedbi ansambla Modrijani.
Žal je tudi 37. ptujski festival, 26. avgusta 2006, slabo vreme prepodilo z dvorišča minoritskega samostana v športno dvorano Center, občinstvo je izbralo ansambel Pogum, strokovna žirija pa domač ansambel Dinamika iz Destrnika.
Po več letih neuspelih poskusih in selitvah pa je 38. festival avgusta 2007 vendarle
spet potekal v čudovitem okolju arkadnega dvorišča minoritskega samostana na Ptuju. Narodno-zabavna glasbena scena je postala bogatejša za 20 novih polk in valčkov, najbolje pa so se odrezali ansambli Spev, Juhej ter Novi spomini. S telefonskim glasovanjem smo prejeli okoli 20.000 glasov, televizijski prenos prireditve si je ogledalo okoli 400.000 gledalcev, spremljalo pa ga je tudi več tisoč radijskih poslušalcev. Lanski, 39. festival bo ljubiteljem domačih viž ostal v spominu po rekordni prijavi ansamblov, kar 30 prijav smo prejeli, pa tudi po odlični udeležbi občinstva, saj se je na arkadnem dvorišču minorit-skega samostana zbralo več kot 2000 ljubiteljev domačih viž, med njimi tudi več navijaških, po odličnem vremenu brez oblačka, po 22 dobrih novih skladbah, po odličnih izvedbah, po čudovitem revij-skem nastopu Gašperjev, pa tudi po štirikratni zmagi Novih spominov, kar se doslej v Ptuju še ni pripetilo. Čeprav se zdi skorajda utopično, velja znova zapisati, da bi bilo zelo lepo in nadvse primerno, če bi dvorišče mino-ritskega samostana končno le dobilo streho nad glavo. Ob dejstvu, da gre za najlepši in najprimernejši letni prireditveni prostor na Ptujskem, si to po štiridesetih letih vendarle tudi zasluži.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: m. ozmec Edinstveno in nepozabno srečanje treh velikih mojstrov pred 15
Foto: M. Ozmec
Prvi festival smo leta 1969 v Ptuju pripravili v spomin na 1900. leti za ^ptujskim odrom, (z desne) Bojan Adamič, Jože Privšek in Skoraj četrt stoletja je ptujski festival domače zabavne glasbe
obletnico omembe Ptuja.
Vinko Štrucl; žal so že vsi pokojni.
potekal v arkadnem dvorišču minoritskega samostana.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ob 25-letnici je zmagovalne festivalske skladbe spremljal veliki policijski orkester, ki mu je dirigiral Tudi srednjeveška ptujska Mestna hiša je bila za ljubitelje festivalskih polk in valčkov prijetna na-tudi mojster Bojan Adamič.	ravna kulisa.
40. festival domače zabavne glasbe Slovenije
V petek se bo predstavilo 11 izbranih ansamblov
Jubilejni, 40. festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 bo v petek, 21. avgusta 2009, ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, v primeru slabega vremena pa bo prireditev v dvorani Šolskega centra Ptuj.
Letos se je na razpis organizatorjev prijavilo 22 ansamblov, strokovna komisija pa je po pregledu prijav in poslanega materiala ter po predizboru v Preddvoru na nastop v tekmovalnem delu festivala izbrala naslednje ansamble:
1.	Ansambel Roka Žlindra iz Sodražice
2.	ansambel Vrt iz Oplotnice
3.	Ansambel bratov Gašpe-
rič iz Ptuja
4.	ansambel Pajdaši iz Čren-šovcev
5.	ansambel Malibu in Mirko Šlibar iz Ilirske Bistrice
6.	ansambel Modri val iz Kopra
7.	ansambel Zdomarji iz Ribnice
8.	ansambel Donačka iz Rogatca
9.	ansambel Fantje z vasi iz Preddvora pri Kranju
10.	ansambel Gorski cvet iz Vipave
11.	ansambel Iskrice iz Laškega
Vsak od ansamblov se bo festivalskemu občinstvu predstavil s po dvema novima skladbama.
Izvedbo skladbe in besedila bodo na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedila, ki ju imenuje organizator ter občinstvo.
Letošnje festivalske nagrade: Strokovni komisiji bosta izbrali:
-	najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti - nagrada zlati orfej in 850 evrov;
-	najboljši ansambel med ostalimi zasedbami - nagrada zlati orfej in 850 evrov;
-	najboljše besedilo - nagrada 650 evrov;
-	najboljšo vokalno izvedbo
-	Korenova plaketa. Občinstvo bo na na festivalskem večeru izbralo:
-	najboljši ansambel - nagrada 850 evrov.
Televizijski gledalci in radijski poslušalci pa bodo izbrali:
-	najboljšo melodijo - nagrada 1000 evrov (nagrado si delijo avtorji in ansambel). Jubilejni, 40. festival domače
zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 bosta povezovala Natalija Škrlec in Peter Kirič, scenarij je delo Jožeta Bračiča, direktorja družbe Radio-Te-dnik Ptuj, produkcija prireditve in prenosi bodo v rokah RTV Slovenija - Regionalni center Maribor. Sceno pa bo tudi letos zdelal Jože Napo-tnik.
Pri pripravi in izvedbi festivala (obeh večerov: tekmovalnega v petek, 21. avgusta, in jubilejnega, revijalnega koncerta v soboto, 22. avgusta) ob glavnem organizatorju, družbi Radio-Tednik iz Ptuja, sodelujejo še Agencija Ger-žina Videoton, RTV Slovenija
- Radio in TV Slovenija, Regionalni center Maribor (Radio Maribor, Televizija Maribor) ter Založba kaset in plošč RTV Slovenija.
Glavni sponzorji jubilejne festivalske prireditve so: Perutnina Ptuj, Trgovine Jager, Mestna občina Ptuj, Zavarovalnica Maribor. Vstopnice po 8 evrov so v predprodaji v prodajalnah Jager v Ptuju in Moškanjcih ter v tajništvu Radia-Tednika Ptuj, Raičeva 6. Vstopnice je možno naročiti tudi po telefonu (02) 749 3410 ali po elektronski pošti: justina. lah@radio-tednik.si. Na dan prireditve bodo vstopnice po
10 evrov.
Še to: v času glasovanja televizijskih gledalcev in občinstva bo na ptujskem odru nastopil popularni ansambel Štirje kovači, ki letos praznuje 55 let glasbenega delovanja. Festival bodo prenašali Televizija Slovenija na 1. programu, pričetek prenosa bo ob 19.55, Televizija Maribor, Radio Slovenija, Radio Maribor in Radio Ptuj. Na dan festivala bo pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla festivalska zgoščenka, na kateri bo objavljena po ena festivalska skladba vsakega ansambla.
-OM
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Kot gostje bodo prvi festivalski večer nastopili popularni Štirje kovači, ki letos slavijo 55 let glasbenega delovanja.
Fantje ansambla Vrt iz Oplotnice, z "očetom ansambla" Tinetom Lesjakom so lani slavili na Vurber-ku.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tako rekoč domač Ansambel bratov Gašperič se je na ptujskem festivalu izkazal že predlani.
Pajdaši prihajajo iz Crenšovcev, sicer pa so lani uspešno nastopili tudi na mariborskem festivalu narečnih popevk.
Za orfejeva odličja se bo potegoval tudi ansambel Malibu iz Ilirske Bistrice, ki je nastopil tudi na Vurberku in na mariborski narečni popevki.
Car morja in Primorske bo v Ptuj pripeljal ansambel Modri val iz Kopra.
Foto: M. Ozmec
Ansambel Zdomarji prihaja na ptujski festival iz Ribnice na Dolenjskem.
Foto: M. Ozmec
Iz prelepe Vipavske doline se bo ptujskemu občinstvu predstavil tudi ansambel Gorski cvet.
Foto: M. Ozmec
Skoraj naši sosedje so člani ansambla Donačka, saj prihajajo iz Rogatca.
Foto: M. Ozmec
Svoje glasbene in pevske sposobnosti bodo v Ptuju predstavila tudi simpatična dekleta ansambla Iskrice iz Laškega.
Foto: M. Ozmec
Na predizboru v Preddvoru so bili za nastop na letošnjem festivalu izbrani tudi člani ansambla Fantje na vasi iz Preddvora pri Kranju.
Foto: M. Ozmec
Ansambel Roka Žlindra s simpatično pevko prihaja iz Sodraži-ce.
Tone Kmetec • Če si muzikant, ostaneš za vedno predan glasbi
Včasih je vse živelo s Ptujem in njegovim festivalom
Čeprav Tone Kmetec že dolgo ni več med aktivnimi glasbeniki je, kot sam pravi, po srcu še vedno muzikant. Zagotovo je tudi zaradi tega še vedno veder in nasmejan, še posebej, kadar nanese pogovor o tem, kako lepo je bilo včasih na ptujskih festivalih, pri njem v haloškem Hrastovcu, na Borlu in še kje, saj je včasih vse živelo s Ptujem in njegovim festivalom.
Še srečo smo imeli, da smo ga našli v rojstnih Bukovcih pri Ptuju, kjer uživa jesen življenja skupaj z ženo Marijo, ki je bila zelo dolgo tudi pevka v njegovem ansamblu. V teh dneh zelo rad zahaja v halo-ški Hrastovec, kjer ima lepo urejen vinograd in nad njim vikend hišico s čudovito vinsko kletjo in sladko kapljico. Kako se spominjate prvega festivala, daljnega leta 1969, na katerem je prvi zaigral prav vaš Ansambel Toneta Kmetca? »Prvega festivala se spominjam predvsem po tem, ker je za izvedbo festivala posodil ozvočenje moj Ansambel Toneta Kmetca, saj drugje organizatorji iz Radia Ptuj očitno niso našli dovolj kvalitetnega. Dobro se spomnim tega ozvočenja Meazzi z zvočniki dvakrat 60 W, torej je tedaj zadostovalo za ozvočenje dvorišča minoritskega samostana 120 W. Pa je očitno
Ansambel Toneta Kmetca je bil ustanovljen daljnega leta 1964 in je aktivno deloval vse do leta 1991. Prvih nekaj let je bil v vrhu najpopularnejših slovenskih narodno zabavnih ansamblov, včasih takoj za Avseniki n S laki. V 37 letih so nastopili doma in po širnem svetu, tudi med našimi zdomci v Kanadi so bili. V teh letih je ansambel izdal 25 malih in velikih ve-nilnih gramofonskih plošč in 7 kaset, pri Helidonu, Jugotonu, RTB in RTV Ljubljana, zadnja leta delovanja pa še tri zgoščenke svojih najbolj uspešnejših skladb, med katerimi so mnoge tudiponarodele.
bilo dovolj, saj smo vsi dobro slišali.«
Ansambel Toneta Kmetca je bil tudi prvi, ki je zaigral na prvem festivalu?
»Res je, ampak nastopili smo le kot gostje, pred pričetkom uradnega tekmovanja prijavljenih ansamblov. Dobro pa se spominjam tudi, kako veselo in zabavno je bilo povsod po festivalu. Recimo v ptujski kleti pod hotelom Petovio, kjer smo se zbrali in skupaj proslavljali praznik slovenske narodno-zabavne glasbe.«
Menda ste tedaj z Radiem Ptuj zelo dobro sodelovali?
»Bo držalo, saj smo bili s tedanjim direktorjem Francem Plohlom dobri prijatelji, naš ansambel je bil tedaj razglašen za ansambel Radia Ptuj. In spomnim se, kako smo direktor Franc Plohl, profesor Anton Horvat in jaz hodili na avdicije, kjer smo poslušali, kako igrajo prijavljeni ansambli. Tedaj so bile avdicije v Slovenj Gradcu, v Celju in v Dolenjskih Toplicah, pozorno smo poslušali izvedbo posameznih ansamblov in skupaj izbirali najboljše, ki so potem nastopili na prvem ptujskem festivalu.«
Kar lep čas ste na festivalu sodelovali, a nikoli niste na njem tekmovali?
»Tudi to je res, poleg sodelovanja na avdicijah in v pred-tekmovalnem delu so bili gostje iz RTV Ljubljana, znani glasbeniki, člani strokovne komisije in vodstvo Radia Ptuj skoraj pred vsakim festivalom lep čas gostje na moji vikend hišici v Hrastovcu, kjer imam še danes svoj vinograd, ki ga redno obdelujem. Nekaterih eminentnih gostov se še danes spominjam s posebnim veseljem in ponosom,
saj so bili pri meni v Halozah tudi Jure Robežnik, Bojan Adamič, Marjan Stare, Tomaž Tozon, Boris Kovačič, Vinko Štrucl in veliko drugih. Z vsemi temi sem se dobro poznal že od raznih snemanj našega ansambla za Televizijo in Radio Slovenija.«
Se katerega od festivalov posebej spominjate?
»Posebej dobro se spomnim drugega ali tretjega festivala. Ker je tedaj trajal še tri dni, so mnogi ansambli prenočevali poleg Ptuja tudi na Borlu, kjer so bila tedaj še urejena prenočišča. In ko so ansambli potovali proti Halozam, so se tu in tam ustavili ter zaigrali kakšno pred domačini. Tudi v Ptuju je bilo ob večerih vse živahno, povsod je zvenela harmonika, bilo je veliko vriskanja in petja. Posebej dobro se spomnim Franceta Flereta, ki je nekega jutra igral budnico pred blokom, kjer je stanoval direktor Franc Plohl, kar na bližnjem drevesu, na brezi je sedel in mu igral, da ga je prebudil.«
Ptujski festival pa je dokaj pogosto namakal dež. Ste bili kdaj premočeni?
»Verjetno že, saj se je festival dogajal na dvorišču samostana, na prostem in skoraj vsako leto je padlo kaj dežja, bodisi eden ali drugi večer. Zato so se v Ptuju tam nekje v sedemdesetih, osemdesetih letih resno pogovarjali o tem, da bi dvorišče pokrili. Pa iz tega ni bilo nič. Pa dež zvestega ptujskega občinstva ni kaj dosti motil. Dežnik je bil že obvezen rekvizit, kadar so prišli na festival, in če je deževalo, so nekateri stopili pod arkade, drugi pa so vztrajali kar na svojem sedežu.«
Kakovost igranja posameznih ansamblov pa včasih verjetno ni bila tako dobra, kot je danes?
»Seveda ne, sploh ni prave primerjave. Na prvih festivalih so igrali tudi čisti amaterji, pogosto tudi začetniki, in mnogim med njimi je uspelo, da so prav po zaslugi ptujskega festivala postali boljši, bolj znani in celo popularni. A za-
nimivo, v glavnem se večina tistih ansamblov, ki so dosegli katero od osrednjih nagrad, na festival ni več vračala. Obstajajo sicer nekatere izjeme, a v glavnem je bilo tako, saj se je bilo potem vedno težje dokazovati.
Kljub temu ostaja ptujski festival nekakšen fenomen, nekakšna zibelka narodno-zabavnih ansamblov, saj so strogi kriteriji izborne komisije
zagotovo vplivali tudi na rast kakovosti. To pa je seveda tudi eden glavnih namenov. Zato prizadevnim organizatorjem čestitam, saj so kljub poplavi podobnih festivalov še vedno ostali zvesti svojemu poslanstvu. Še veliko dobrih festivalov vam želim in še veliko dobrih ter kakovostnih ansamblov.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tudi ta posnetek je iz daljnega leta 1969. Tone Kmetec je v družbi s prijateljem Francem Plohlom (desno), prvim direktorjem Radia Ptuj in pobudnikom ptujskega festivala.
Foto: M. Ozmec
Včasih so na Ptuju podeljevali tudi Stopove krošnje, ki sta jih leta 1973 prejela tudi Lojze Slak (levo) in Tone Kmetec.
Foto: M. Ozmec
Nepozabno srečanje z Marjanom Staretom pod ptujskim gradom, septembra 1975, z desne Tone Kmetec, Marjan Stare in Marija Kmetec.
Jubilejni, 40. festival Ptuj 2009
Večer spominov na najlepše skladbe
Drugi jubilejni večer, v soboto, 22. avgusta, ob 19.30 bodo obiskovalci od blizu in daleč na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju lahko uživali ob obujanju spominov na minulih 40 festivalov, saj bodo izbrani ansambli zaigrali in zapeli nekaj najpopularnejših in nagrajenih skladb.
Popularnost slovenske naro-dno-zabavne glasbe, ki sta jo ustvarjala brata Avsenik in jo v svet ponesla s svojim ansamblom, ter cela vrsta kvalitetnih skupin, ki so izvajale domačo glasbo, je bila v šestdesetih letih osnova za organizacijo koncertov in drugih prireditev s to zvrstjo glasbe. To dejstvo je vzpodbudilo mali kolektiv Radia Ptuj pod vodstvom takratnega direktorja Franca Plohla, da so leta 1969 ob praznovanju 1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja organizirali prvi festival slovenske domače glasbe. Prireditev je zelo uspela in domačini so k sodelovanju pritegnili tudi Radio Ljubljana, kasneje pa še založniške hiše. Festival je postal zelo popularen in mnogo
let je prireditev trajala kar tri dni. Nazivi nagrad so se z leti spreminjali, vsekakor pa so zlata orfejeva značka in kasneje zlati orfej ostali ansamblom najprestižnejše priznanje.
Zanimanje med avtorji in ansambli pa v zadnjih letih ni usahnilo, nasprotno, ansambli se prijavljajo tako množično, da morajo organizatorji pripravljati predizbore za sodelovanje na tem, tudi medijsko zanimivem festivalu. Festival narodno-zabavne glasbe Slovenije Ptuj je osrednji in najstarejši festival te zvrsti glasbe z najbogatejšo produkcijo več kot 1300 novih skladb, ki jih je izvedlo skoraj 400 različnih ansamblov z vseh koncev Slovenije in zamejstva. Več kot 200 avtorjev glasbe in besedil je
poskrbelo, da so mnoge melodije postale zimzeleni hiti, ki jih uvrščamo v zakladnico narodno-zabavne glasbe in doživljajo različne ponovne izvedbe v domovini in tujini. Mnogim znanim ansamblom je bil festival v teh letih odskočna deska v njihovi karieri ali pa jih je z več nagradami uvrstil v sam vrh priljubljenih izvajalcev. Mnogi ansambli več ne delujejo, a ostale so melodije, ki jih z veseljem poslušajo po vsem svetu. Organizatorji festivala smo se odločili, da ob okroglem jubileju pripravimo tudi revijo nagrajenih skladb v izvedbi najboljših ansamblov (nekaj med njimi se jih bo za ta dogodek ponovno zbralo in nastopilo na jubilejni reviji). 14 ansamblov bo v živo izvedlo približno 30 nagrajenih
melodij s festivalov na Ptuju, nekatere bodo predstavljene v obliki venčkov uspešnic. Prireditev bo v soboto, 22. avgusta, ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, v primeru slabega vremena pa v dvorani Šolskega centra Ptuj. Tudi drugi večer spominov bodo neposredno prenašali Televizija Slovenija na 1. programu, Televizija Maribor, Radio Ptuj, Radio Slovenija in Radio Maribor. Na dan prireditve bo pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla zgoščenka z 21 izbranimi nagrajenimi melodijami preteklih festivalov. Prireditev bosta povezovala Danica Godec in Zoran Turk, scenarij je pripravil Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, produkcijo prireditve in prenose RTV
Slovenija - Regionalni center Maribor, odrsko sceno pa bo izdelal Jože Napotnik.
V bogatem glasbenem programu bodo v soboto na Večeru spominov nastopili:
-	ansambel Novi spomini iz
Novega mesta
-	ansambel Spev iz Velenja
-	ansambel Prerod iz Ptuja
-	ansambel Štajerski baroni iz Starš
-	ansambel Vrt iz Oplotnice
-	Ansambel Ekart iz Prepolj in Edvin Fliser
-	Ansambel Francija Zeme-ta iz Vojnika
-	Ansambel Vikija Ašiča iz
Celja
-	Ansambel Franca Korbarja
s prijatelji in Stiškim kvarte-
tom iz Ljubljane
-	ansambel Vitezi Celjski iz Celja
-	ansambel Zreška pomlad
iz Zreč
-	ansambel Rosa iz Slovenj Gradca
-	ansambel Trim iz Maribora
-	ansambel Štrk iz Ljutomera
Želimo si, da bi tudi vi v krogu znanih izvajalcev, avtorjev, medijev in skupaj z ljubitelji narodno-zabavne glasbe na Ptuju praznovali okrogli jubilej tega najpomembnejšega festivala slovenske domače glasbe. Vsem obiskovalkam in obiskovalcem ter seveda navijaškim skupinam posameznih ansamblov iz vse Slovenije želimo prijetno bivanje v Ptuju!
-OM
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V drugem večeru spominov bo nastopil tudi ansambel Ekart, ki je bil na ptujskem festivalu največkrat nagrajen.
V soboto bodo domačemu občinstvu ponovno zaigrali in zapeli tudi fantje skupine Prerod.
Na 26. festivalu je ptujsko občinstvo zabaval tudi Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Leta 1990 so na ptujskem festivalu nastopili Bratje iz Oplotnice, ki so postali ljubljenci ptujskega občinstva.
Ansambel Rosa iz Slovenj Gradca je na ptujskem festivalu nastopil že leta 1997.
Tudi Frajkinclerji so že nastopili na Ptuju, posnetek je iz leta 1996.
Anketa
O festivalu narodno-zabavne glasbe so povedali
Oto Mesarič: »Gre za festival, ki privabi ne samo Ptujčane, temveč tudi ljubitelje naro-dno-zabavne glasbe iz okolice oziroma cele Slovenije. V živo sem si ga doslej ogledal le enkrat, spremljam pa ga prek televizije. Tradicija, s ki jo je vredno nadaljevati in nadgrajevati.«
Mitja Rižnar: »Če ima festival že takšno tradicijo in je znan po celi Sloveniji oziroma zunaj njenih mejah, je vredno to tradicijo nadaljevati. Čeprav osebno nisem ljubitelj te glasbe, sem prepričan, da mora na Ptuju ostati, da bodo Ptuj-čani lahko še naprej videli, kaj je na tem področju glasbe najboljšega vsako leto in kakšne
novosti prinaša.« Marjeta Moran: »O festivalu narodno-zabavne glasbe lahko povem samo najboljše. Gre za velik in pomemben projekt za Ptuj, za tradicijo, ki v tem mestu mora ostati in se nadgrajevati. Rada prisluhnem tej glasbi, zelo rad pa ji prisuhne tudi moj vnuk in tudi že kakšno zapoje. Festival sem si že večkrat ogledala, spremljam pa ga tudi prek televizije.« Nežka Medved: »Za festival narodno-zabavne glasbe lahko rečem le vse najlepše, ker se to dogaja na našem Ptuju, ki je najlepše mesto v Sloveniji. Ima že 40-letno tradicijo, kar je velikega pomena. Festival poživlja Ptuj in pritegne
celo okolico. Ima pomembno mesto v turistični, kulturni in siceršnji ponudbi mesta.« Jože Pihler: »Festival je zelo kvaliteten. Vsa leta ga bolj ali manj spremljam. Ne vem, če sem kakšnega izpustil. Zelo mi ugaja. Mislim, da mladi danes malo manj cenijo naro-
dno-zabavno glasbo, kot smo jo nekoč mi, ko smo bili mladi. Na festival prihajajo bolj ali manj starejši oziroma srednja generacija, čeprav opažam, da je v zadnjih letih ponovno več mladih.«
Marija Veisbaher: »Festival narodno-zabavne glasbe spre-
mljam od njegovega nastanka. Večkrat sem si ga tudi ogledala, saj imam rada to zvrst glasbe, to so naše korenine. Veliko uspeha mu želim tudi v letošnjem jubilejnem letu, ko slavi svojo 40-letnico.« Marjan Kolarič: »To je ena izmed tradicij Ptuja, ki jo je
potrebno tudi v bodoče ohraniti. Za nas, ki ga spremljamo, ima velik pomen. O festivalu domače zabavne glasbe lahko povem samo najlepše. Tudi letos si ga bom ogledal, vendar zaradi službe samo drugi dan.«
MG
Franc Lačen • Dolgoletni direktor in član strokovne komisije
"Vedno me je najbolj skrbelo vreme"
Med tistimi, ki so v ptujski festival domače zabavne glasbe Slovenije vložili veliko truda in časa, je zagotovo Franc Lačen, saj je kot direktor družbe Radio-Tednik Ptuj dobrih 20 let vodil tudi festivalske prireditve in v veliki meri vplival na kakovostno rast te glasbene zvrsti pri nas.
Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, Franc Lačen še vedno aktivno sodeluje z organizatorji festivala, saj je še vedno član festivalske strokovne komisije, ki izbira najkakovostnejše ansamble za nastop, pa tudi najboljše med njimi.
Kot direktor Radia in Tednika ste bili najdlje, kar 20 let, tudi direktor festivala, kako ocenjujete njegovo rast od tedaj, ko ste začeli in do danes, saj ste še vedno predsednik komisije organizatorjev?
»S festivalom domače zabavne glasbe na Ptuju sem se srečal pravzaprav prej, kot sem postal direktor Radia-Tednika Ptuj. To je bilo v času, ko sem bil predsednik programsko izdajateljskega sveta in so me organizatorji vabili na svoje pripravljalne sestanke za festival.
Kakovost festivala se je po mojem mnenju začela bistveno dvigati, ko je organizator uvedel festival po vzoru Naše pesmi v Mariboru, to je pevskega tekmovanja. Takrat so se ansambli potegovali za zla-
te, srebrne in bronaste orfeje. Doseženo zlato na ptujskem festivalu je ansamblom veliko pomenilo, dvignilo jim je vrednost. Za zlato so se potegovali domala vsi ansambli, tudi že uveljavljeni.
Nasploh se je v dvajsetih letih festivala veliko delalo za dvig kvalitete domače zabavne glasbe. Ob festivalu smo organizirali okrogle mize s strokovnimi sodelavci z različnih področij ukvarjanja z domačo zabavno, etno glasbo ter tudi za izboljšanje besedil.« V tem času so se spreminjali načini ocenjevanja ansamblov ter tudi obseg in način nagrajevanja, a festival ostaja pri najvišjem odličju, zlatem Orfeju. Je možno pričakovati še kakšne spremembe?
»Ocenjevanje na festivalu se je seveda spreminjalo. Spreminjale so se tudi nagrade. Z nagradami se je poskušalo vedno doseči določene cilje. Včasih se je spodbujalo kvintete, drugič pevske zasedbe, pa debitante, zamejce. Bistvo nagrad pa je vselej ostalo enako, vedno se spodbuja najboljše izvajalce po mnenju strokovne komisije ter najboljše ali najbolj všečne melodije,
pri čemer morajo imeti glavno besedo poslušalci. Nagrade na Ptuju so kar pravšnje. Na novo sta se pojavili dve novi nagradi: Korenova plaketa za vokalne izvajalce in Staretova nagrada za tekstopisce.« Nesporno je ptujski festival pozitivno vplival na rast kakovosti domače zabavne glasbe, saj izrazito slabih ansamblov menda skorajda ni več?
»Ptujski festival je nesporno vplival na kvaliteto domače zabavne glasbe. Na pobudo Ptuja se je z domačo zabavno glasbo ukvarjala tudi krovna ljubiteljska kulturna organizacija, Zveza kulturnih društev Slovenije, ki je imela komisijo za domačo zabavno glasbo, ki jo je v začetku vodil Marjan Stare, kasneje pa moja malenkost.
Ptujski festival je spodbudil tudi druge organizatorje v Sloveniji in v zamejstvu, da so pričeli organizirati podobne festivale, saj je očitno občinstvo tej zvrsti glasbe naklonjeno.«
V čem vidite bodočnost slovenske narodno-zabavne glasbe in v čem bodočnost ptujskega festivala?
»Ocenjujem, da se bo domača
zabavna glasba tudi v bodoče razvijala v kvalitetni smeri, saj opažamo v zadnjih letih, da se s to glasbeno zvrstjo ukvarjajo predvsem mladi glasbeniki. Vsaj na Ptuju opažamo vedno nove ansamble, ki so za svoj nastop zelo dobro pripravljeni, kar priča o tem, da se z domačo zabavno glasbo ukvarjajo dobri glasbeniki.«
Kako ocenjujete odnos do slovenske zabavne glasbe med ljudmi, še posebej v slovenskih medijih, mar ni malce zapostavljena?
»V določenem obdobju so bili osrednji mediji domači zabavni glasbi pravzaprav zelo nenaklonjeni, kljub temu pa je ptujski festival imel vedno mesto v programskih shemah osrednjega radia in televizije. Danes je domače zabavne glasbe v medijih sorazmerno veliko, očitno so uredniki spoznali dejstvo, da si poslušalci pač želijo te zvrsti.« Česa se boste iz katerega od festivalov vaše dobe še posebej spominjali? »Z veseljem se spominjam vsakoletnega prepolnega dvorišča minoritskega samostana z zadovoljnimi poslušalci, obenem pa me kar začrviči v črevesju, če se spomnim na
Foto: M. Ozmec
Franc Lačen: "Z veseljem se spominjam prepolnega dvorišča minoritskega samostana z zadovoljnimi poslušalci, obenem pa me začrviči v črevesju, če se spomnim na vreme."
vremenske pogoje, ko smo festival prirejali pod milim nebom. V dvorani vzdušje ni bilo najboljše, kar kaže na to, da domača zabavna glasba ni za koncertne dvorane, potrebuje drugačno okolje. Tudi danes organizatorjem ni lahko, saj morajo zaradi direktnega televizijskega prenos nekaj dni pred festivalom točno določiti lokacijo, ali zunaj ali v dvorani. Na srečo so vremenske napovedi danes že dokaj točne.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Dolga leta in tudi letos je med člani strokovne komisije ptujskega festivala tudi Franc Lačen (drugi z leve); posnetek je z letošnjega predizbora v Preddvoru pri Kranju.
Ivan Sivec • S festivalom že štiri desetletja
Brez navdiha ni dobre glasbe
Verjetno vam Ivana Sivca ni treba posebej predstavljati, pa vendar naj zapišemo, da je najplodovitejši in največkrat nagrajen avtor besedil za glasbo, napisal pa je tudi največ knjig v Sloveniji, in sicer 95. Po podatkih Cobissa je ves čas eden najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev.
Me deli mag. Ivana Sivca pa so tudi knjige o Slovenskem oktetu, Avseniku in Slaku ter dve obsežni monografiji Vsi najboljši muzikanti I. in II., ki služita vsem glasbenikom za pogled v zgodovino domače glasbe. Magisterij je opravil prav na glasbeno temo. Na njegovi spletni strani piše, da je Sivec pisatelj, publicist in popotnik, seveda pa ga že več desetletij srečujemo tudi na ptujskem festivalu. Ivan Sivec, kdaj ste se prvič srečali s ptujskim festivalom in kaj menite o tem najstarejšem in verjetno tudi najuglednejšem tovrstnem festivalu v Sloveniji?
»Ptujski festival je res opravil poglavitno vlogo v razvoju na-rodno-zabavne glasbe pri nas. Posebno na začetku, potem se mi zdi, da je bil nekaj let nekoliko v krizi, zadnja leta pa spet pridobiva na kakovosti. Za vsak ansambel je čast, da nastopi na Ptuju. Odkar imajo radijske in televizijske hiše omejeno lastno produkcijo - ali pa je sploh nimajo, kar je zelo slabo -, so glavno vlogo prevzeli festivali in zasebna studijska snemanja. Bil sem na prvem ptujskem festivalu in tudi pozneje sem prav malokrat manjkal. Posebno lepi spomini me vežejo na igranja Franca Flereta, na vesele urice na gradu Borl, na nočne veselice po festivalih, seveda
pa tudi na številne nagrade, ki sem jih dobil pri vas. Še posebej sem ponosen na priznanje, da sem za ptujski festival napisal največ besedil prav jaz. Tovrstno priznanje je v mojem kabinetu ves čas postavljeno na vidnem mestu. Pomeni, da smo skupaj rasli in se razvijali, organizatorji pa so znali ceniti tudi moj prispevek k temu, za kar sem jim iz srca hvaležen.«
Ste najplodovitejši pisec besedil v domači zabavni glasbi. Koliko ste jih napisali za ansamble, ki so nastopili na ptujskem festivalu? »Skupno sem napisal več kot dva tisoč petsto besedil - vsa so seveda uglasbena in arhivirana - koliko pa jih je bilo posebej za ptujske festivale, ne vem; vsekakor več ducatov. Ansambli, ki prihajajo k meni, pravijo, da moja besedila nekaj povedo in da niso samo pesniške variacije na znane teme. Prav v vašem tedniku sem nekoč prebral, da so naša besedila krik po zemlji, po nekdanjih časih, po svetu, ki ga največkrat ni več in to povsem drži. Ko sem pripravljal magistrsko nalogo na to temo, sem lahko spoznal, da tovrstna besedila ne smejo biti preveč pesniška, temveč se morajo zgledovati predvsem v ljudski poetiki.«
Kaj pa menite o kvaliteti besedilopiscev dandanes,
ali kaj pogrešate, kakšno je vaše priporočilo?
»Je veliko dobrih piscev besedil, žal pa so se nekateri - tudi najboljši - preveč oddaljili od ljudskosti sporočila. Za vsako tovrstno pesem je bilo od nekdaj merilo, da so si jo poslušalci lahko zapomnili in jo tudi sami prepevali. Tega se pri pisanju močno zavedam. Sam sem na primer napisal tudi Sonetni venec - objavljen je v moji knjigi o Prešernu z naslovom Ribčev dohtar -, ki pa je povsem drugačna, recimo višja ali celo visoka pesnitev. Danes pa nekateri uredniki na radijskih in televizijskih postajah hvalijo dobro pesniško stvaritev, ki pa je po poslušanju ne zna nihče niti obnoviti,
kaj šele zapeti.« Zadnja leta je v Sloveniji prava poplava festivalov, tudi na področju domače zabavne glasbe, kaj to pomeni za to glasbeno zvrst? »Vsi festivali, ki so nastali po vzoru ptujskega, bi lahko prinesli kaj dobrega. In tu in tam tudi prinesejo. Hudo pa je, če gre človek s festivala, pa ne zna zažvižgati niti ene pesmi s tekmovalnega dela. S ptujskega smo si navadno zapomnili vsaj nekaj viž. Upam, da bo tako tudi v prihodnje, in to na vseh festivalih. Količina vedno prinese tudi tekmovalnost in s tem vred kakovost. S pojavom tako imenovanega avtobusnega glasbenega turizma pa pri občinstvu največkrat zmagajo
Foto: M. Ozmec
Ivan Sivec: "Ptujski festival je res opravil poglavitno vlogo v razvoju narodno-zabavne glasbe pri nas."
glasbeni turisti, kar lahko pomeni, da ne pride prava skladba do polnega izraza. Seveda ni prepovedano imeti prijateljev in zelo lepo je, da se za muziko zanima toliko mladih ljudi, toda vseeno bi bilo treba narediti tako, da tovrsten vpliv odpade. Recimo, da se za glasovanje izbere samo nekaj vrst med občinstvom. Tako in tako pa je znano, da je festival uspešen samo tedaj, ko isto skladbo oziroma isti ansambel izbereta tako strokovna komisija kot občinstvo. Na Ptuju je bilo to kar nekajkrat.« Kakšne so vaše želje ptujskemu štiridesetletniku, kaj pričakujete od organizatorjev v bodoče?
»Štirideset let ni kratka doba in ptujski festival je kljub
občasnim krizam naredil za slovensko domačo glasbo velikansko delo. Zdi se mi, da so na Ptuju pravi ljudje na pravem mestu. Seveda pa tudi tovrstno tekmovanje ne daje dokončne podobe naše glasbe. Na koncu vse skladbe vendarle preseje občinstvo. Čez deset let, torej ob petdesetletnici festivala, se bo šele videlo, koliko pesmi je postalo last poslušalcev, koliko pesmi je ponarodelih oziroma prehaja v narodno izročilo. Dr. Zmaga Kumer namreč meni, da je za življenje neke pesmi potrebno počakati vsaj pol stoletja. Nekaj ptujskih skladb bo zagotovo preživelo čas, veliko pa vendarle ne. Danes se slepimo s tem, da so vse skladbe dobre zato, ker so kakovostno izvajane in posnete. A od pamtiveka naprej je bilo tako, da je pomemben avtorski potencial. Samo od dobre melodije in dobrega besedila je odvisno, ali bo skladba ostala med ljudmi. To se dobro vidi na primer pri Avsenikovih in Slakovih skladbah, ki jih nekateri ansambli izvajajo že skoraj kot v izvirniku, ko pa posnamejo svoje skladbe, jim večkrat ne sežejo niti do kolen. Glasba, ki je danes postala bolj ali manj posel za zaslužek, ne bo preživela, če ne bo dobrih avtorjev. Brez navdiha ni dobre glasbe.«
Martin Ozmec
Foto: M. Ozmec
Med rednimi gosti festivala domače zabavne glasbe v Ptuju je skoraj vsako leto tudi Ivan Sivec (desno).
ZA VITKO IN ZDRAVO TELO.
Biti aktiven in imeti dovolj časa zase je v sodobni družbi, ko smo vedno bolj vpeti v vsakdanjo tekmo s časom in usklajevanjem službenih obveznosti z družino, skoraj utopija. Zavedati pa se moramo, da ima okolje, v katerem živimo, pomemben vpliv na naše zdravje in počutje. In samo pravilna, uravnotežena prehrana v kombinaciji z redno telesno aktivnostjo izboljšuje kvaliteto življenja.
Biti aktiven; pomeni biti vsakodnevno vsaj pol ure neprekinjeno telesno aktiven, imeti redne obroke z veliko sveže zelenjave in sadja, ravno pravšnjo količino beljakovin, dovolj sestavljenih ogljikovih hidratov in manj nasičenih in trans maščob.
Odločitve, povezane z načinom prehranjevanja in izbiro »boljših« živil, nagibajo tehtnico v pozitivno smer.
/-»i»	r • i	i • v	»v v	v • • •	•
Slim fit sendvič s piscancjimi prsmi
Recept za 1 porcijo:
100 g polnozrnate ali graham bombetke
5 g nehidrogenirane rastlinske margarine omega + 20 g listov zelene solate ali radiča 20 g svežega paradižnika 20 g sveže kumare 50 g piščančjih prsi v narezku peteršilj
m 15
min
Slim & Fit sendvič	
Energija* 310 kcal /	1300 kJ
Beljakovine	15,0 g
Ogljikovi hidrati	39,0 g
■ Maščobe	10,0 g
Za zdrav sendvič potrebujemo polnozrnato štručko, ki jo tanko namažemo z nehidrogeniranim rastlinskim namazom, bogatim z omega 3 maščobami, nanj položimo list sveže oprane solate, rezino ali dve svežega paradižnika in sveže kumare ter rezine Piščančjih prsi Slim & Fit .
* energijska vrednost velja za 1 porcijo
NARAVNO FIT
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij - mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
Obilo glasbenih užitkov in prijetno počutje na XXXX. FESTIVALU NARODNO ZABAVNE GLASBE.
MESTNA OBČINA PTUJ
NOVO V SLOVENIJI - Kmetijsko premoženjsko zavarovanje Zavarovalnice Maribor
V Zavarovalnici Maribor se zavedamo, daje kmetijstvo v Sloveniji zelo pomembna dejavnost, zato se trudimo vsem, ki želijo pri nas zavarovati svoje premoženje nuditi le najboljše.
Prvi v Sloveniji smo pripravili Kmetijsko premoženjsko zavarovanje sodobnih kmetij na novo vrednost. Kmetje, ki niso registrirani kot pravna oseba ali samostojni podjetniki, lahko pri Zavarovalnici Maribor s pomočjo omenjenega zavarovanja zavarujejo svoje kmetijsko premoženje: zgradbe, premičnine in zaloge pred nevarnostjo požara, naravnih katastrof, vlomov ter mnogih drugih nevarnosti. Dodatno pa je možno skleniti tudi zavarovanje odgovornosti, strojelomno zavarovanje in potresno zavarovanje.
Zakaj skleniti Kmetijsko premoženjsko zavarovanje?
Kerjamči kvaliteto, varnost in možnost vključitve več kot dvajsetih rizikov nevarnosti.
Ob tem pa ponuja številne druge prednosti, prilagojene najrazličnejšim potrebam in željam zavarovancev:
•	na eni zavarovalni policije pregled nad vsemi sklenjenimi zavarovanji za zgradbo, premičnine in zaloge,
•	nižja cena za zavarovanje v paketu,
•	paketi zavarovanj so prilagojeni željam in potrebam posameznikov,
•	zavarovalne vsote ob sklenitvi se določijo strokovno in kakovostno, kar zavarovancu ob nastanku škode zagotavlja ustrezno povračilo škode,
•	če ste ekološko varčni, lahko pridobite še dodaten EKO popust.
Najpomembnejša prednost novega zavarovanja pa je vsekakor možnost sklenitve na novo vrednost. To pomeni, da se ob škodnem dogodku za uničeno premoženje izplača zavarovalnina v višini nove oziroma nabavne vrednosti. Amortizacija se ne upošteva.
S sklenitvijo Kmetijskega premoženjskega zavarovanja Zavarovalnice Mariborbo torej vaša pomlad mirnejša, jesen pa bogatejša.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN MI Z VAMI
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
r iager tekstil
W TRGOVINE
Zagrebšh cesta M 2250 Pti
NOVA KOLEKCIJA JESEN - ZIMA
Moške hlače Butleg MEN
ženska jakna dvoredno
dvoredno zapiranje,
95 eur
S, M, L, XL
WUmMMÍmfm
89,95 eur
m\
pp*
JEANS r
tekstil jAGER

m

v
i i
h
J
-25%
i
=5 NA OBLAČILA MUSTANG
^ IZ NOVE KOLEKCIJE
KUPON je možno vnovčiti v vseh tekstilnih trgovinah Jager! Popust se obračuna na blagajni! | Kupon velja do vključno 30.09.2009.

Pozdravljamo udeležence festivala in želimo veliko uspešnih ter prijetnih trenutkov.
Občina Kidričevo
T
Občina Cirkulane pozdravlja vse obiskovalce in nastopajoče 40. festivala in ¡¡m želi veliko glasbenih radosti ob poslušanju domače zabavne glasbe.
SAVA HOTELS & RESORTS
ptuj H • Rimske
i GRE
v Termah Ptuj 21.8.-23.8.2009
Povorka, 22.8. ob 11.00 uri
Grand Hotel Primus
Tel.: ++386 (0)2 74 94 500 www.terme-ptuj.si
■ MM D -vaj
i/J jj d D <JD d i z t u /
BiH	•••• v
\ .......4	
OBČINA VIDEM ZELI VSEM OBISKOVALCEM 40. FESTIVALA SLOVENSKE NARODNO ZABAVNE GLASBE PTUJ 2009 VELIKO GLASBENIH UŽITKOV IN PRIJETNO
POČUTJE.
Občina Videm
OBČINA MARKOVCI
OBČINA MARKOVCI POZDRAVLJA VSE OBISKOVALCE 40. SLOVENSKEGA FESTIVALA NARODNO ZABAVNE GLASBE PTUJ 2009. VSEM NASTOPAJOČIM PA ŽELIJO USPEŠEN NASTOP IN PRIJETNO POČUTJE V PTUJU - MESTU POLK IN VALČKOV.
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
zadružna oskrba
Obilo glasbenih užitkov na 40. festivalu NZG Ptuj 2009
DOMINKO d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 PTUJ
Telefon: 02 788 11 64, 02 788 11 62, 02 788 11 65
Občina Gorišnica Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica Tel.: 02 743 II 11, www.gorisnica.eu
OBČINA GORISNICA POZDRAVUA VSE LJUBITELJE SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE.
ŽELIJO VAM PRIJETNO DRUŽENJE IN POČUTJE TER VELIKO GLASBENIH UŽITKOV NA 40. SLOVENSKEM FESTIVALU NZG - PTUJ 2009
OBČINA GORIŠNICA!
Štajerski TEDNIK
POKRAJINA V VIETNAMU
KEMIČNA SPOJINA
KRSČANSKA MOLITEV
NIZOZEMSKI KOLESAR BAKKER
BIVŠI KOŠARKAR DANEU
JELOV GOZD, JELOVJE
EDINA JORDANSKA LUKA
SRBSKI SAMOSTAN
TENISAČ (BLAŽ)
GRSKA POKRAJINA
REKA V
SIBIRIJI
PLANINA V SRBIJI
GL. MESTO POLJSKE
ALFRED NOBEL
RUSKA BALERINA
TROPSKA OVIJALKA
UROS JAKOPIČ
MOJZESOV BRAT
KRATKA PUŠKA
PRETEPANJE
GR. BOG VOJNE
PREBIVALKA TRENTE
SKLADATELJ DVORAK
ZDRUŽBA SORODNIH PODJETIJ
KEGLJAČ (MIHA)
SPLITSKI ATL. KLUB
BAKTERIOLOG (ROBERT)
KITAJSKA JUDOISTKA (LIN)
TANTAL
KRILNI ODDELEK RIMSKE LEGIJE
INDIJSKI POLOSEL
OLJNO KORITO
Ugankarski slovarček: ALA = krilni oddelek rimske legije; ARAS = vrsta dragocenih francoskih preprog; COR = nizozemski kolesar Baker; KAVALA = kratka starinska puška; OTT = švicarski dramatik (Arnold, 1840-1910); POLINEJK = Ojdipov sin; TANG = kitajska judoistka (Lin, 1976-); TRDAN = slovenski kegljač (Miha, 1985-).
'|91Je>| '¡uv 'NV 'eqew 'ajusise^uj
'eujAoisf 'guej_ 'eOueuje^v 'oa| 'uepjj_ 'uojv '»s 'joq 'e^jejueji 'sljuv 'Id 'M00>l 'eAouem 'seusoo 'jro| 'e|6Ae>i 'leAusp 'e\e 'ssjv Tueiy 'weuv '^ísuncy 'seje '>|9goq 'usjqo 'upo>j ;ouAejopoA :3))uezu)t 8) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 22. avgust: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVED-NIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
NEDELJA, 23. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE,
24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 24. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 25. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.
17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zem-ljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Kranj).
SREDA, 26. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
(še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 27. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 28. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin).
Horoskop
OVEN
Toplo avgustovsko sonce vam bo podarilo moč in motivacijo. Drzno boste stopali po svoji poti. Učili in pilili se boste v diplomaciji, ki jo boste potrebovali. Na delovnem mestu se vam odpirajo izzivi in priložnosti. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami. V ljubezni bo vladala strast.
Sn BIK
Delo vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase In narediti stvari tako, kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem smislu bodite bolj prožni in v telesu dovajajte naravne vitamine.
DVOJČKA
Prihajajoči teden bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv, bo v njem več adrenalina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in štela bo diplomacija.
RAK
Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Če imate delo vezano na tujino, se bodo uspehi nadaljevali.
LEV
Službene obveznosti bodo v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali pozitivno energijo, zato se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Čas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni.
DEVICA
Odprle se vam bodo nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno boste reševali uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja.
TEHTNICA
Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila po razpotjih življenja. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Dobra glasba vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji.
ŠKORPIJON
Čeprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Živahno bo v ljubezni.
STRELEC
Obiskala vas bo vila kreativnega izražanja in prinesla svežino. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cveteli, a je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti.
KOZOROG
Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane na poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Vendarle se boste od ljubljene osebe veliko učili.
VODNAR
V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. V ospredju bo trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, da je pravilno. Energije bo veliko v poslovnem svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste drobnih pozornosti.
RIBI
Vsekakor vas čaka planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopajte naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. Prebudili boste intuitivno energijo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Glasbene želje - v živo -v nedeljo od 20. do 24. ure!
REŽISER
PETER LEVEC
ZGODEN
ANČKA
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Dobitnica nagrade na festivalu Slovenska popevka 08 in finalistka festivala EMA 08 Tina Gačnik Tianapromovira novo skladbo z naslovom Agent 00-la. Pesem je delo avtorjev Bora Zuljana (glasba in aranžma) in Leona Oblaka (besedilo) ter je nastala kot refleksija in parodija na serijo filmov o Jamesu Bondu. Tako lahko v besedilu zasledimo naslove filmov: Samo za tvoje oči, Kvantum sočutja, Vse in še svet.
:k-k-k
V okviru festivala Kamfest je ta teden na kamniškem gradu nastopil Boštjan Narat, glasbenik, filozof ter ustanovitelj skupine Katalena, ki se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi kot samostojni glasbeni ustvarjalec v različnih, predvsem gledaliških kontekstih. V prihajajoči jeseni Boštjan s skupino Katale-na pripravlja obširen glasbeno-gledališki projekt s plesalcem Edwardom Clugom in baletniki SNG Maribor. Na Kamfestu pa se je javnosti prvič predstavil tudi kot kantavtor s celovečernim glasbenim programom. Eden glavnih adutov njegovih pesmi so besedila, spisana v slovenskem jeziku, v katerih se ljubezenske, družbeno-kritične in filozofske tematike prepletajo s humorjem in lucidno življenjsko metaforiko.
■k-k-k
Infidia se po nekajletnem glasbenem ustvarjanju lahko pohvali s svojim debitanskim albumom Reflections, ki ga lahko opredelimo kot mešanico trših melodij z dramatičnim pridihom, ki ga pomagajo ustvarjati v živo posneti zborovski vokali. Thirteen je prvi single iz omenjenega albuma, ki simbolično predstavlja 13 glasov, oz. 13 razcepljenih osebnosti, ki jih ima določena oseba. Predstavlja osebo, ki poskuša prisluhniti vsem tem glasovom in z njimi živeti. Tako boste lahko doživljali tudi omenjeni single, ki se poigrava tako vokalno kot tudi glasbeno z različnimi žanri v samem komadu in vas pritegne, da se v komad poglobite. Je dober refleksivni uvod v album, ki konec meseca prihaja v javnost.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ČUKI: KUKAMO POD SENČNIK NJEN ^KAJM SOL NA KOŽI 8. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 7. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE
6. MANCA ŠPIK: MOJ EDINI 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME 4. STEREOTIPI: PLES V DEŽJU 3. MARKO VOZELJ: MAVRICA 2. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN 1. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Alya posnela spot za pesem Brazil
V vročem Portorožu je minuli konec tedna potekalo snemanje novega videospota pevke Alye. V enkratnem ambientu lokala Alaya je zabava trajala ves dan in se zavlekla pozno v noč, saj je tudi tematika pesmi Brazil poletna. Režisersko taktirko je tokrat prevzel Branco Grabovac, sodelovalo pa je kar 40 statistov.
„Če je po navadi na snemanjih videospotov najbolj zoprno čakanje med postavitvami različnih scen in pa neskončno ponavljanje prizorov, pravi Alya, je bila tokrat najbolj zoprna vročina, ki je topila ličila na razgretih telesih. Ekipa je imela tako veliko dela, nasmejana Alya pa je med premori poklepetala s številnimi oboževalci, novinarji in radovedneži, ki so si v Alayo ob koktejlu prišli ogledat snemanje. Spevno pesem Brazil so kmalu že vsi peli na pamet in že opoldne v Alayi ni bilo več obiskovalca, ki se ne bi našel vsaj v delčku poletno obarvanega besedila. V spotu nastopajo tudi Alyini oboževalci, ki so se preko njene spletne strani prijavili za nastopanje v spotu - prijavilo se jih je več kot 60, 40 najboljših oziroma najpogumnejših pa je s pevko tudi zaplesalo. »Naj-
Alya je minuli konec tedna v Portorožu snemala spot za Brazil.
Foto: MZ
pesem
boljši prizori so nastali zvečer na pomolu, ob sončnem zahodu, kjer so se nekateri že malce raznežili, spet drugi žurali s koktejli do pozne noči,« pravi Alya. Prav takrat se je snemal tudi prizor Alyinega koncerta v orientalskem klubu, v tej sceni pa nastopi tudi državni prvak v break-danceu. »Na koncu smo v Alayi celo prekinili njihov redni program, ker smo morali posneti še zadnji prizor - koncert, ampak smo se vsi zelo zabavali in tudi občinstvo je bilo več kot navdušeno, da smo jim popestrili večer na tak način,« je bila ob koncu snemanja zadovoljna priljubljena pevka.
Videospot za skladbo Brazil na male ekrane prihaja še pred koncem meseca, v septembru pa se obeta velika promocija aktualnega albuma Nonstop.
MZ
Filmski kotiček
Vse moje bivše
Vsebina: Connor Mead je lep, mlad in uspešen fotograf, ki se mu prekrasne manekenke kar mečejo v naročje. Connor jih seveda z veseljem popelje v posteljo, a takoj, ko se mu zazdi, da se katera zalju-blja vanj, jo nogira. Žensk ima tako veliko, da hodi tudi s tremi hkrati, medtem ko osvaja četrto. Brezskrbno življenje je lepo, vse dokler se njegov veliko bolj konzervativnejši brat ne odloči za poroko s svojo dolgoletno punco. Connor se na vse kriplje trudi, da bi brata rešil pred usodno 'napako'. Kaže, da mu bo uspelo, toda na predvečer poroke ga obiščejo trije duhovi, ki ga popeljejo v njegovo preteklost, sedanjost in osamljeno
Ghosts of Girlfriends Past
Igrajo: Matthew McConaughey, Jennifer Garner, Michael Douglas, Emma Stone Režija: Mark Waters Scenarij: Jon Lucas & Scott Moore
Žanr: romantična komedija Dolžina: 100 minut Leto: 2009 Država: ZDA
prihodnost. Skupaj skušajo ugotoviti, kdaj je Connor postal babjek in ga tako spremeniti v nežnega fanta, kakršen je nekoč že bil...
Film tako močno temelji na Dickensovi zgodbi Božična pesem, da razen umeščenosti v sodoben čas ter zamenjave pohlepa za moško nedoraslost ne premore ničesar drugačnega. Presenetljivo, a tako star dramaturški recept se v rokah relativno dobrih scenaristov na videz brez težav prelevi v moderno romantično komedijo, kjer vsaj v reklami deluje kot dih svežine v sicer precej upehanem žanru. Matthew McConaughey, ki je pred 15 let zaslovel v odlični drami Čas za ubijanje, bi lahko do danes navrgel že kakšnega oskarja, če se ne bi odločil postati nekakšen neuraden kralj plastičnih romantičnih komedij, v katerih vedno igra neodraslega lomilca ženskih src, ki si želi le seksa, ne pa tudi grozne ljubezni in vseh obvez, ki pridejo z njo. Tudi tokrat igra bogatega, sposobnega, lepega, a plehkega Ca-sanovo, tako da že sumimo, da fant pravzaprav sploh ne igra več, ker je res takšen.
Tudi glavna ženska vloga je odigrana brez žara. Kot
da Jennifer Garner nekoč ni bila znana TV-zvezda. V tem filmu je videti kot povprečna neznana igralka, ki je imela srečo nastopiti v težko ogla-ševanem filmu, po katerem pa bo znova hitro utonila v sivo povprečnost, iz katere je za trenutek prilezla. Edini svetli točki filma sta spoliran scenarij, ki je iz te puščobe uspel izžeti kakšen dober prizor ali dva, ter vedno čudovit in energičen Michael Douglas, ki poživi film. Dolgo ga že nismo videli in lepo je videti, da je še vedno v vrhunski igralski formi.
Žal avtorji niso izkoristili priložnosti za večje komične
vložke ter spremembno preživetega Dickensovega sporočila. Tudi tokrat se glavni junak spremeni ne zato, ker ima globoko v sebi dobro srce, temveč ravno zato, ker je sebičen. Ne spremeni se zato, ker bi drugim hotel dobro, temveč zato, da reši samega sebe. Njegova na novo najdena dobrota in velikodušnost poganjata egocentri-zem in strah, ne pa altruizem. Seveda se lahko vprašamo, ali ni vsakršna dobrodelnost v resnici sebično dejanje, a tovrstne dileme seveda niso v dometu tega filma.
Matej Frece
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije
»S kolesom na bograč in na prekmursko gibanco
«
Tokrat se lahko z nami podate na 70 km dolgo pustolovščino po Prekmurju in Prlekiji. Naša kolesarska pot je lahka in primerna tudi za tiste, ki do avgusta še niso nabrali dovolj kolesarske kondicije, saj je povsem ravninska.
Naša prekmursko-prleška kolesarska avantura se prične v vasi PETANJCI, ki jo od Ra-dencev ločuje Mura s svojimi šestimi rokavi. V vasi poiščite pokopališče in na levi strani od vhoda na pokopališče boste našli prostor, kjer lahko varno parkirate svoj jekleni konjiček. Morda boste ujeli tudi vaški cerkveni zvon, ki vam bo zaželel dobro jutro in vas na pot pospremil z mislijo, ki je vtkana v njegovo donenje: »Ljudi pozdravi v jutru vaški zvon, želeč jim srečo in uspeh pri delu.« Ob tako prijetnem voščilu boste z lahkoto pognali pedala vašega kolesa. V vasi poiščite kapelico svetega FLORJANA, v neposredni bližini pa boste našli opuščen SLATINSKI VRELEC. Za kapelico boste odkrili zemljišče, kjer je nekoč stal z vodo obdan grad in je bil last madžarske grofovske rodbine Nadasdy. V ta grad se je leta 1598 umaknil sloviti astronom Johannes Kepler. Danes vas bo na tem območju pričakal krasen vrt Spominov in tovarištva. Vrt vam odprejo ob predhodni najavi, vendar če boste pozvonili ob vhodu, si ga boste zagotovo lahko ogledali. Kot namig bomo dejali, da so Petanjci prežeti z obdobjem protireforma-cije, kako in kaj, pa boste ugotovili sami. Pa veliko užitkov ob odkrivanju preteklosti.
Do popoldneva se poslavljamo od Petanjcev in že kolesarimo po lepo urejeni kolesarski potki proti vasi TIŠINA, ki je ena izmed najstarejših vasi na Ravenjskem polju. V vasici boste osuplo obstali pred mogočnostjo tišinske cerkve, ki je ena izmed najzanimivejših arhitektonskih znamenitosti Slovenije. Na desni strani vas bo pozdravila tudi skromna, več kot 200 let stara graščina, kjer je bil pred drugo svetovno vojno urejen park z veliko eksotičnimi drevesi, ki so jih po vojni brezobzirno posekali. Z malo volje in denarja bi lahko obnovili njegov nekdanji sijaj, danes pa si boste lahko ogledali samo obledelo podobo nekdanje mogočnosti in morda
našli kakšno zanimivo drevo, ki vas bo očaralo. A nikar predolgo ne pohajkujte na okoli, treba bo namreč spet na kolo in se pognati v smeri proti Čer-nelavcem. Potka je precej skrita in ni označena, najdete jo na nasprotni strani tišinske cerkve tik ob gostilnici Gergjek in vodi mimo tišinske šole. Pot se ves čas vije med ravnimi polji, prostranimi travniki in mogočnimi gozdovi, zato boste brez pretiranega napora užili spokojnost narave in se naužili svobode ravninskih prostranstev. Pot nam čez čas prekriža prometna cesta, ki od nas zahteva, da se odločimo za smer, v katero bomo obrnili našega konjička. Usmerimo se desno v smeri proti ČERNELAVCEM. Pre-kmurci ime te vasi izgovarjajo kot Černalovci, in če boste še malce pognali pedala, se boste znašli v Murski Soboti, kjer nas čaka poletna osvežitev. V kakšnem prijetnem prekmurskem lokalčku si privoščite prvo jutranjo kavico in opazujte utrip mesta. Ugotovili boste, da Pre-kmurci uživajo na drugačen način in da se v ljudeh vedno zrcali podoba pokrajine, ki do določene mere oblikuje človekov temperament. Prekmurci so odprti, prijazni, dostopni in vedno pripravljeni poklepetati s tujci. Uživali boste v njihovem simpatičnem dialektu in morda vam bodo na skrivaj po-tarnali o vetru in toči, ki zadnje čase pustoši nad njihovimi njivami. Prekmurje je nedvomno
kraj, kjer se ravnina in spokojnost ter darežljivost narave preseli v vaše občutke in vam pričara počasen in brezskrben utrip dneva. Če ga boste znali zaokrožiti še z gastronomskimi užitki, pa bo to kolesarska pot, ki jo boste želeli ponoviti.
Zanimalo nas je, zakaj je MURSKA SOBOTA dobila tako zanimivo ime. Gre za sobotne sejme, zaradi česar se je mesta oprijelo ime »Sobota«, pridevnik pa je povezan z reko Muro. Predlagamo vam, da se podate skozi »pljuča« mesta oziroma skozi Mestni park, kjer boste lahko občudovali mogočni hrast, ki je en izmed najstarejših v Sloveniji, in se popeljali skozi prefinjen Grajski drevored, ki pelje do Pokrajinskega muzeja. Če vas privlači preteklost, potem kar pogumno pokukajte, kaj se skriva za debelimi zidovi muzeja. Naj se sedanjost preplete s preteklostjo, za popotnico v prihodnost. Če pa ste ljubitelj narave, pa posedite ob majhnem ribniku in občudujte dvorjenje rac in privlačne roza cvetove gromozanskih lokvanjev.
In že nadaljujemo pot po Slovenski ulici in tik pred Delavsko hranilnico zavijemo desno na Lendavsko ulico, kar je tudi smer proti mestnemu drsališču (sledite tablam, ki označujejo ulice). Čez čas se boste znašli na območju velikih trgovskih centrov, ki v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju. Ves čas se držimo smeri Moravske
Toplice. Bodite pozorni, saj vas bo ob glavni cesti na desni strani diskretno nagovorila tabla MOTEL ČARDA, ki vas bo opomnila, da vam v želodcu že pošteno kruli, saj je čas za pravo prekmursko kosilo. Motel Čarda je znan po domači prekmurski hrani in ciganski glasbi. Privoščite si lahko nekaj ga-stronomskih užitkov, mi pa prisegamo na bograč v kotličku in prekmursko gibanco. Glede na to, da nas čaka še lep kos poti, je pri gastronomiji vedno pametno obdržati trezno glavo v stilu manj je več. Hrana je užitek in užitek izgubi svoj čar, če pretiravamo.
Dobro okrepčani nadaljujemo pot proti MARTJANCEM. Martjanci so staro cerkveno in šolsko središče. Zanimivo je, da so v Prekmurju vse cerkve na široko odprte in tako lahko pokukate v bogastvo dediščine. Tako smo tudi v Martjan-cih lahko pokukali za zidove gotske cerkve svetega Martina. Podoba cerkve morda deluje nekoliko resno in hladno, kar se za gotski stil tudi spodobi, a vas bo očarala drugačnost notranjosti. Dobro opazujte vse podrobnosti, tako boste čez čas lahko prepoznavali raznolikost stilov različnih zgodovinskih obdobij. Posedite v senci mogočne lipe, nato pa poiščite pot ob cerkvi, ki vas bo popeljala proti vasi NORŠINCI in se tako izognite prometu. Na poti lahko občudujete arhitekturno dediščino, ujeto med zidove starih razpotegnjenih prekmurskih hišk in uživate v naravi. Bodite pozorni na cerkveno obeležje ob poti, nad katerim se bohoti velikanska lipa. Vaščani vas bodo prijazno in ponosno podučili, da je prav ta lipa središčna točka Prekmur-ja. Nadaljujemo pot proti vasi MLAJTINCI. Pri vaškem gasilskem domu si lahko ogledate staro gasilsko vozilo, nato pa se usmerite desno in nadaljujte pot med polji in gozdovi, kjer se boste znašli sredi samote. In že nas pozdravlja vas IVANJCI. Držimo se prednostne poti in se poslovimo od vaškega vrveža. Spet smo sredi samote, ki ga zmoti le brnenje kakšnega traktorja. Po dobrem kilometru prispemo do razpotja, ki ni označeno, zato se držite smeri desno (nikar se ne usmerite proti Bogojini). Po nekaj kilometrih nas že pozdravi Občina Beltinci. Prečkamo cesto prek
avtoceste za Lendavo in prispemo do krožišča, kjer se usmerimo proti vasi GANČANI. V vasi povprašajte za gostilno OLAJ in jo mahnite mimo nje po kolesarski poti, ki vas bo popeljala proti BELTINCEM. Beltince ljudje poznajo predvsem po slovenskem kantavtorju Vladu Kreslinu in njegovi Beltinški bandi, ki je v glasbo vnesla sestavine ljudskega izročila in s tem povzročila preporod etno glasbe na Slovenskem. A v Beltince se nismo podali, da bi iskali zvezdniški prah, temveč z namenom, da poiščemo lepoto, skrito v kulturni in zgodovinski zapuščini kraja. Ime kraja je nenavadno in zanima nas njegov izvor. Izvemo, da je bila po legendi v vasi zelo lepa kobila, ki jo je pastir vsakič česal z glavnikom Po tej kobili BELI (kar pomeni lepo), kot so jo klicali, se je vas pričela imenovati Belotinci, kasneje pa so izpustili črko O. Mahnite ga do velikega parka, kjer boste oča-
črno štorkljo, ki je znamenitost tega predela. In že smo v Prleki-ji. Brod nas bo odložil na drugi strani obrežja in znašli se boste sredi gozda. S seboj na pot vzemite sredstvo za odganjanje komarjev, saj vas bo drugače nadležen mrčes neusmiljeno preganjal. Mahnemo ga po poti v levo, saj je desna pot skozi gozd neprehodna. Pot nas pripelje v vas KRAPLJE, nato pa se ves čas držimo smeri za VERŽEJ. Ob gozdu se vleče proti vzhodu širok pas travnikov, in če se boste za to kolesarsko pot odločili v maju, mesecu ljubezni, boste svojega ljubljenega lahko očarali z pogledom na travnik posut z snežno belimi narcisami. V Veržeju pa nikar ne zamudite BABIČNEGA MLINA, znamenitost Prlekije. Poklepetajte z vaščani in ugotovili boste, da so posebni. Za Veržejce namreč pravijo, da so posebneži med Prleki. O nekdanjem »varošu« se je spletla cela vrsta hudomušnih zgodb.
rani obstali pred graščino rodbine Bamffy, ki jo krasijo okrogli ogelni stolpi iz 17. stoletja. V parku pa poiščite izbrane vrste drevja. V grajskem stolpu se nahaja restavracija, kjer si lahko privoščite kavico in uživate v grajskem razkošju dneva.
Očarani boste tudi nad župnijsko cerkvijo svetega Ladislava, nad beneškim vodnjakom ter kipom svetega Pantaleona, a gre za kopijo, ki je vredna vse pozornosti. Kot zanimivost lahko povemo, da boste v grbu občine Beltinci našli zlato polje, ki se zliva v modrino, in mlinsko kolo, to nas opozarja, da smo zelo blizu reke Mure. Mahnemo ga mimo cerkve svetega Ladislava v smeri proti IŽAKOVCEM. V IŽAKOVCIH sledite smerokazom za energetsko pot, ki vas bo popeljala v objem Otoka ljubezni.
Avgust je kot nalašč za obisk tega nenavadnega otoka na Muri, saj se prav v tem času na otoku tradicionalno srečajo ljudje, glasba, kultura in bogato narodno izročilo v obliki prireditev za vse generacije, kajti ljubezen se ne stara. Na Muri si lahko ogledate tudi stari mlin in se naužijete neokrnjene narave. Za vas pa imamo posebno presenečenje, saj vas bomo popeljali z brodom prek Mure v PRLEKIJO.
Glede urnika vožnje z bro-dom si ne delajte prevelikih skrbi, brodarja samo pocukajte za rokav in za en evro boste deležni avanturističnega prečkanja reke Mure in morda ujeli
V svojem grbu imajo ribo, a ob vaškem praznovanju jim pripisujejo kukavico. Sosedi pa jih radi dražijo s »tikvo«, s katero so nekoč jahali po Muri, in z bikom, ki so ga vlekli na cerkveni zvonik. Prisluhnite zgodbam v vaški gostilni in se iskreno nasmejte. Smeh je pol zdravja.
Nato pa pot pod noge in poženite pedala skozi vasi
STARA NOVA VAS, VUČJA VAS, HRASTE-MOTA vse do RADENCEV. Bodite pozorni na kolesarsko pot, ki pelje v Radence in je speljana tik ob glavni cesti, tako se izognete prometu. V Radencih se lahko nagradite s popoldanskim namakanjem, a ne pozabite s seboj vzeti kopalk in brisače. Nato pa samo prečkate dolgi most prek vseh rokavov reke Mure in že ste v PETANJCIH, tik ob pokopališču, kjer na vas čaka jekleni konjiček na štirih kolesih, da vas odpelje v domač brlog.
Aleksandra Jelušič
Ce se boste podali na opisano pot, potem bomo zelo veseli vaših idej, namigov, fotografij in kritik. Na koncu kolesarske sezone bomo objavili nekaj vašega materiala. Veliko kolesarskih užitkov.
Mail, na katerega nam lahko pišete: pisitenam. kolesarjenje@gmail.com
Tenis • TK Terme Ptuj
Preko Ptuja do evropskega naslova
V TK Terme Ptuj so ob koncu julija uspešno izpeljali enega od štirih kvalifikacijskih turnirjev za mladinsko ekipno evropsko prvenstvo. Vsi udele-
ženci so si bili enotni, da je bila organizacija na vrhunski ravni. Gledalci na Ptuju pa so lahko zadovoljni tudi zaradi dejstva, da sta se obe zmagovalni ekipi
Foto: Črtomir Goznik
Švedi so si z zmagoslavjem na Ptuju priborili nastop v finalu, kjer so bili prav tako nepremagljivi.
odlično borili tudi na finalnem turnirju v francoskem La Roc-hellu. Še več: Švedi, zmagovalci ptujskega turnirja, so bili najboljši tudi v finalu in so se oki-tili z naslovom evropskih ekipnih prvakov! S tem so na tem mestu nasledili ekipo Slovenije, ki je bila najboljša v lanskem letu. Drugouvrščena ekipa iz Ptuja, Bosna in Hercegovina, je na finalu zasedla končno 6. mesto med osmimi ekipami.
Turnirja U-12 in U-16
Mladi igralci TK Terme Ptuj so v zadnjem obdobju igrali na turnirjih po Sloveniji in dosegli solidne uvrstitve. V konkurenci U-14 sta v Celju nastopila Miha Kosi in Luka Merc. Kosi je izpadel v 1. krogu, Luka pa v drugem krogu glavnega turnirja.
Na turnirju v Rogaški Slatini je na turnirju U-16 igrala Marina Baklan, katero je v drugem krogu premagala Celjanka Ana Oparenovič.
Liga U-14
Čez dober teden bodo s svojimi nastopi pričeli igralci in igralke v ligi U-14; Ptujčani bodo letos imeli predstavnice le v konkurenci deklet. Ekipo TK Terme Ptuj bodo sestavljale Nina Potočnik, Neja Krajnc-Domiter, Tamara Zidanšek, Neja Gril in Iva Mekovec. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini, ptujska pa bo nastopala v prvi, v kateri so še ŽTK Maribor, TK Triglav Kranj, TK Benč sport Ljubljana in TK Ko-lektor Idrija.
JM
Nogomet • 1. slovenska mladinska in kadetska liga, liga U-14
Nogometaši v 1. SML in 1. SKL so v zadnjih dneh odigrali dva prvenstvena kroga, popoln izkupiček pa so si priigrali le mladinci NŠ Poli Drava Ptuj, ki zasedajo vrh lestvice.
1. SML
REZULTATI 2. KROGA: Aluminij -Maribor 2:2, Mura 05 - NŠ Labod Drava 1:2, Simer Šampion - Celje 3:3, Rudar Velenje - Triglav 2:0, Nissan Ferk Jarenina - Interblock 2:2, Bilje Renče - Olimpija 0:3, HIT Gorica - Slovan 5:0, Luka Koper
-	Domžale 1:1.
REZULTATI 3. KROGA: NŠ Poli Drava - Simer šampion 2:1, Olimpija
-	Aluminij 1:0, Luka Koper - Maribor 0:0, Domžale - Rudar Velenje 2:1, CM Celje - Bilje Renče 3:0, Nissan Ferk Jarenina - Mura 05 2:4 Slovan
-	Interblock 0:5, Triglav - HIT Gorica 2:3.
1. NŠ POLI DRAVA 3	3	O O	S	2 9
2. CM CELJE 3	2	1 0	1	4 7
3. HIT GORICA 3	2	1 0		3 7
4. OLIMPIJA 2	2	O O	4	0 6
5. MARIBOR 3	1	2 O		2 S
6. INTERBLOCK 3	1	1 1		3 4
7. ALUMINIJ 3	1	1 1	S	3 4
8. DOMŽALE 3	1	1 1		S 4
9. RUDAR VELENJE 2	1	0 1		2 3
10. TRIGLAV 3	1	O 2	34	S 3
11. MURA 05 3	1	O 2	6	8 3
12. LUKA KOPER 2	O	2 O		1 2
13. F. JARENINA 3	O	2 1	S	7 2
14. SIMER ŠAMP. 2	O	1 1	4	S 1
15. BILJE - RENČE 3	O	O 3	0	1 0
16. SLOVAN 3	O	O 3	0	2 0
Foto: Črtomir (
Mladinci NŠ Poli Drava (na sliki strelec prvega zadetka Aleksander Nedižavec - št. 7 in v ozadju Robert Kurež) so v sredo v dobri tekmi ugnali ekipo Simer Šampiona.
2. KROG: ALUMINIJ - MARIBOR 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Mušič (44), 1:1 Zajc (26. z 11 m), 1:2 Bračko (44), 2:2 Zajc (56. z 11 m)
ALUMINIJ: Zajc, Pislak, Mlakar, Tominc, Šket (Čeh), Medved, Petek, Milec, Greifoner (Perger), Polajžer, Os-troško (Holcman). Trener: Bojan Flis.
MURA 05 - NS LABOD DRAVA 1:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Kurež (37), 0:2 Kurež (43), 1:2 Smodiš (76)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Marko Roškar, Hauptman, Ljubec, Kurež, Krajnc (Kajtazi), Matjašič (Kocuvan). Trener: Tomislav Grbavac.
3. KROG: NŠ POLI DRAVA - SIMER ŠAMPION 2:1 (1:0)
SSTRELCI: 1:0 Nedižavec (10), 1:1 Hren (64), 2:1 Matjašič (69)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Kukec, Marko Roškar, Hauptman, Marko Roškar, Nedižavec (Pernek) Ljubec, Kurež, Krajnc (Kajtazi), Matjašič. Trener: Tomislav Grbavac. OLIMPIJA - ALUMINIJ 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Poplatnik (39) ALUMINIJ: Zajc, Pislak, Mlakar (Holcman), Tominc, Petek, Milec, Greifoner, Polajžer, Ostroško, Čeh
(Letonja), Perger (Vindiš). Trener: Bojan Flis.
1. SKL
REZULTATI 2. KROGA: Aluminij
-	Maribor 1:0, Mura 05 - NŠ Labod Drava 4:1, Simer šampion - Celje 3:0, Rudar Velenje - Triglav 0:0, Nissan Ferk Jarenina - Interblock 1:1, Bilje Renče - Olimpija 1:3, HIT Gorica - Slovan 2:1, Luka Koper
-	Domžale 0:3.
REZULTATI 3. KROGA: NŠ Poli Drava - Simer šampion 1:1, Olimpija
-	Aluminij 1:0, Luka Koper - Maribor 1:2, Domžale - Rudar Velenje 3:0, CM Celje - Bilje Renče 6:1, Nissan Ferk Jarenina - Mura 05 3:1, Slovan
-	Interblock 0:3, Triglav - HIT Gorica 1:0.
1.	DOMŽALE
2.	TRIGLAV
3.	MARIBOR
4.	MURA 05
5.	HIT GORICA
6.	OLIMPIJA
7.	INTERBLOCK
8.	SIMER ŠAMP.
9.	FERKJARENINA3 3 3 3 2 2 3 3
3 O	O
2 1	O
2 O	1 8
2 O	1
2 O	1
2 O	O 4
1 2	O
1 1	0
1 1	1
1 O	2
1 1 :2 7:4 6:3 1
6:3 1 :6 6:4
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (na sliki kapetan Rok Medved) so v soboto na domačem igrišču remizirali z vrstniki Maribora.
10.	CM CELJE
11.	ALUMINIJ	3 1	0	2	2:4
12.	POLI DRAVA	3 0	2	1 4:7
13.	RUDAR (V)	2 0	11 0:3
14.	LUKA KOPER	2 0	0	2	1:5
15.	SLOVAN	3 0	0	3	2:7
16.	BILJE RENČE	3 0	0	3	2:15
2. KROG: ALUMINIJ - MARIBOR
1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Žurej (29) ALUMINIJ: Duh, Cesar, Leskovar, Ornik, Jus, Jevšovar, Pulko (Dvoršak - Špehar), Pučko, Žurej, Jurič (Saga-din). Trener: Silvo Berko.
MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 4:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Lotrič (27), 2:0 Jan-ža (31), 2:1 Kajzer (48), 3:1 Pavel (66), 4:1 Lotrič (78)
NŠ POLI DRAVA: Mišič, Pukšič, Petrovič, Rakovec, Goričan, Kirič (Leskovar), Kajzer, Strel (Legčevič), Sitar (Trep), Perger, Golob(Bezjak). Trener. Damjan Vogrinec.
3. KROG: NŠ POLI DRAVA - SI-MER ŠAMPION 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kajzer (52), 1:1 Funtek (74)
NŠ POLI DRAVA: Musič, Pukšič, Petrovič, Rakovec, Goričan, Kirič (Legčevič), Kajzer, Krajnc (Golob), Sitar, Perger, Trep (Bezjak). Trener: Damjan Vogrinec. OLIMPIJA - ALUMINIJ 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Nunič (51) ALUMINIJ: Duh, Cesar (Šešo), Leskovar, Dvoršak - Špehar, Jus, Jevšovar, Pulko, Horvat, Pučko (Sa-gadin), Žurej, Jurič (Goljat). Trener: Silvo Berko.
LIGA U-14 - vzhod
REZULTATI 1. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 1:0, Mura 05 - NŠ Poli Drava 1:0, Maribor - AHA EMMI Bistrica 6:0, Dravograd - Brežice 1:4, Celje - Železničar 9:0, Tehno-stroj Veržej - Simer šampion 2:1, Nissan Ferk - Dravinja 1:6, Pobrežje Gradis - Nafta 0:2.
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Planinšek (64) MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Hartman (73)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Nafta - Interblock; ob 20.00: HIT Gorica - Labod Drava, Rudar Velenje - MIK CM Celje; NEDELJA ob 17.00: Olimpija - Domžale; ob 19.00: Maribor - Luka Koper.
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Aluminij - MU Šentjur, Dravinja
-	Mura 05; NEDELJA ob 17.30:Triglav Gorenjska - Krško, Livar - Bela krajina, Primorje - Garmin Šenčur.
3.	SLOVENSKA LIGA VZHOD
PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Koroška Dravograd - Stojnci, Tehnostroj Veržej - Tehnotim Pesnica, Zreče - Šmartno, Malečnik
-	Odranci, Paloma - Mons Claudius, Kovinar Štore - Tromejnik G Kala-mar, Čarda - Simer Šampion.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 2. KROGA - PETEK ob 20.00: Peca - Šoštanj; SOBOTA ob 17.30: KIV Vransko - Koroške gradnje, AHA EMMI Bistrica - LKW Jack Gerečja vas, GIC Gradnje Rogaška - Partizan Fram, Boč - Podvinci; NEDELJA ob 17.30: Bukovci - Pohorje, Holermuos Ormož - Trgovine Jager.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
4. KROG: Bilje Renče - NŠ Poli Drava
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
4. KROG: Bilje Renče - NŠ Poli Drava
LIGA U-14
2. KROG: Aluminij - Maribor (sobota ob 11.00), NŠ Poli Drava - CM Celje (sobota ob 18.00)
POKAL MNZ PTUJ
V soboto in nedeljo bodo pričeli tekmovati tudi nogometaši v MNZ Ptuj, in sicer bodo odigrali prvi krog pokalnega tekmovanja, oziroma 1/16 finala.
PARI - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Pragersko, Hajdina - Rogozni-ca, Središče - Videm, Cirkulane - Makole; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik
-	Dornava; NEDELJA ob 17.00: Markovci - Skorba, Grajena - Hajdoše, Gorišnica - Zgornja Polskava.
Danilo Klajnšek
Pomagajte Dravi in varcujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE
po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova a lica 5, omogoča pa ogled vseK domačih prvenstvenihj/ ' pokalnih in prijateljskih srečanje LuboiHiravgJv redj? prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
snem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali s karto in osebnim dokumentom).
Nagradno turistično vprašanje .
V pričakovanju jubilejnega festivala in rimskih iger
Konec tedna bo Ptujsko v znamenju 40. festivala narodno-zabavne glasbe in II. rimskih iger. Ker bo tudi vreme lepo, se obeta tudi na teh prireditvah dober obisk.
Kljub recesiji slovenski turizem v juliju beleži dobre rezultate. Na slovenski Obali so zabeležili za 5 odstotkov boljšo zasedenost noči-tvenih zmogljivostih, v slovenskih zdraviliščih pa za 7 odstotkov. Skupaj so imela slovenska zdravilišča v juliju za 10 odstotkov več obiska kot v enakem obdobju lanskega leta.
Kot pravilno se je pokazala tudi odločitev za okrepitev oglaševalskih aktivnosti slovenske turistične ponudbe na domačem trgu.
Terme Ptuj, ki imajo še vedno največji tobogan v Sloveniji, in Plavalni klub Terme Ptuj bodo 29. avgusta izvedli že četrto državno prvenstvo v toboganskem spustu, od lani pa or-
Foto: Črtomir Goznik
Slovenske turistične destinacije tudi v avgustu poročajo o dobrem turističnem obisku.
Kog • Kog - krajepis in zgodovinopis
ganizirajo tudi državno prvenstvo v toboganskem spustu za slovenske medije, ki jih vabijo, da prijave oddajo do 24. avgusta. Veljavne bodo samo tiste, katerih ekipe bodo imele do osem članov. Po prostem treningu bo kapetan ekipe določil štiri tekmovalce, tako zahtevajo pravila, po dva moška in po dve ženski, preostali člani pa bodo prevzeli vlogo navijačev ali strokovnih članov (fi-zioterapevta, psihologa ...). Seštevek vseh štirih članov ekipe iz tekmovalne serije se bo štel za ekipni rezultat. Najboljših 20 moških in 20 žensk iz tekmovalne serije se bo uvrstilo v finalno serijo tekmovanja posameznikov. Zmagovalec in zmagovalka super finalne serije bosta postala državna prvaka. Najboljše tri ekipe, najboljši trije posamezniki in tri posameznice bodo prejeli pokale in praktične nagrade.
Svet princev karnevala je aktiven tudi poleti. V okviru mednarodne FECC izmenjave karnevalskih skupin so gostovali na karnevalih v Banji Luki, BIH, in v Vrnjački banji v Srbiji. Ob predsedniku FECC Slovenija Branku Brumnu in princu Veganu
Turniškem, so se na karnevalu v Srbiji na posebno željo organizatorjev v svojih opravah v spremstvu gardistov predstavili tudi bivši princi. V skupini Kurentovanje Ptuj, Slovenija, so se princi karnevala predstavili skupaj s pokači, ženitovanjskimi kopjaši in novo skupino Rimljani, ki je bila organizirana v sodelovanju s Termami Ptuj. Na podlagi javnega razpisa je v dogovoru z županom MO Ptuj in vodjo projekta Kurento-vanje svet princev karnevala na ju-
lijskem srečanju izbral kandidata za princa karnevala 2010, ki ga bodo ustoličili 11. novembra.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje, ko smo spraševali, kateri od tradicionalnih ptujskih sejmov je najstarejši, to je ožboltov sejem, bo prejela Marta Črešnik, Borovci 56, Markovci. Danes sprašujemo, kateri ansambel je osvojil občinstvo 40. jubilejnega festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2009.
Dolgoletno raziskovanje strnil v knjigi
V času Dnevov turizma na Kogu so ponosno predstavili zajetno knjigo, ki na skoraj 550 straneh zajema vse, kar je avtor Tonček Luskovič uspel zbrati o kraju in njegovih ljudeh. Gre za veliko delo, ki čeprav izpod peresa neprofesionalca, Luskovič je pravnik in ne zgodovinar, daje kraju in njegovim ljudem neizčrpen vir informacij in darilo, ki ga bodo znali ceniti šele čez leta.
Tonček Luskovič se je zaljubil v zgodovino že v mladih letih. V gimnaziji je z velikim veseljem pisal seminarske naloge s tega področja. Čeprav se je kasneje odločil za pravniški poklic, je zgodovina ostala trdno zasidrana stalnica v njegovem življenju in je avtor številnih prispevkov v zbornikih Ormož skozi stoletja, v Zgodovinskih zapisih in drugod. Poleg ljubezni do preteklosti ga zaznamuje še ena, neverjetna navezanost na Kog. Soproga Milena Luskovič je povedala, da se je sprijaznila z njegovimi ljubeznimi, da pa anekdota najbolje priča o tem, da je bil v srcu vedno doma le na Kogu. Pred leti, ko so že več kot desetletje živeli v Ormožu, je Tone v nekem telefonskem pogovoru vztrajno zatrjeval, da živi na Kogu.
Knjigo so svečano predstavili na
družinskem posestvu Čurin Prapo-tnik. Prisoten je bil tudi dr. Peter Pavel Klasinc, ki je poleg dr. Janka Prunka napisal recenzijo. Presenečen je bil nad obsežnostjo knjige, za nastanek katere je bilo treba prelistati na tisoče dokumentov: »To je mukotrpno delo, človek potrebuje ne le močne živce, ampak tudi trmo in voljo. Tone se ni ustrašil velikih količin arhivskega gradiva. Takšnih velikih del o majhnih krajih je v Sloveniji malo. To je slabo, saj je težko sestaviti mozaik nacionalne zgodovine, če nimamo prav takšnih analiz majhnih delov slovenske zemlje.«
S knjigo je zadovoljen tudi avtor, ki se je pod njo podpisal tako, kot ga na Kogu poznajo, kot Tonček Luskovič. Posvetil jo je svoji materi, ki je do pred nekaj leti pisala dnevnik, iz katerega
Veselje, da je neprespanih noči (za nekaj časa) konec: oče Rajko Luskovič, avtor Tonček Luskovič, lektorica Nadica Granduč s soprogom Jožetom Grandučem in avtorjeva soproga Milena Luskovič.
Avtor Tonček Luskovič s svojo zajetno knjigo, v kateri je zaobjel svoj Kog in njegove ljudi.
je marsikaj spoznal in ki ga je naučila ljubiti domači kraj. Knjiga je celovit prikaz posameznih zgodovinskih obdobij kraja in zajema 19 razdelkov, v katerih avtor raziskuje posamezne segmente: govor, geografsko in geološko podobo Koga in okolice, demografske značilnosti, karakterološko podobo Kogovčanov, etnološke značilnosti, predstavi kogovske spomenike, zadružništvo, natančneje pa se ustavi tudi pri zgodovini cerkve in nastanku šolstva. Zadnji razdelek je namenjen kogovskim obrazom, in to je tudi razdelek, s katerim je imel največ težav. Svetovali so mu celo, naj se tega ne loteva, če si noče nakopati trajnih zamer in neumestnih pripomb, a je trmoglavo šel do konca. Pri tem pa se je zgodilo, da se je spisek s petih oseb bistveno podaljšal, na okrog 30. Avtor se zaveda, da je gotovo tudi koga izpustil, a takšno delo je vedno nedokončano in pušča možnosti za nadaljevanje, ki bo morda nastalo v prihodnjih letih, ko bo avtor šel v pokoj in se bo lahko bolj posvetil svojim knjigam.
Kot največji dosežek svojega razi-
skovanja šteje avtor dognanje, da so bile zmotne dosedanje ugotovitve o prvi pisni omembi Koga. Dokazal je, da je vsaj 200 let starejša, kot so domnevali. Kog je bil prvič v pisnih virih omenjen 1293.
V knjigi, ki je opremljena s številnimi fotografijami in tabelami, bo vsak z določenega področja našel kaj zase. To ni knjiga, ki bi jo brali na dušek, ampak jo bo treba ob prilikah vzeti v roke in jemati iz nje kamenček po kamenček. Konec koncev je založnik Peter Rebernik ni zastonj imenoval debeluška, zares je zajetna in bo odličen vir krajevne zgodovine mladim
Kogovčanom.
Knjiga je bila končana že dobra tri leta, saj avtor ni našel poti, da jo natisne. Na koncu je izpadlo tako, da je moral ves denar za tisk knjige nabaviti sam, s pomočjo sponzorjev, h katerim šteje tudi Občino Ormož. Odkrito je priznal, da si ni predstavljal, da je to tako garaško delo. Zadnjega pol leta ni bilo jasno, ali bo mogoče zagotoviti denar za tisk ali ne. Na koncu je le uspel zbrati sredstva. Naklada je majhna, knjiga je natisnjena v 650 izvodih, kajti število kogovskih gospodinjstev je danes majhno.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Kuharski nasveti
Brusnice - rdeče zlato z bližnjih hribov
Brusnica je ljubiteljica hladnih območij. Lahko jo naberemo že v gozdu za hišo, posebej to velja za severno polovico Slovenije.
- .f
V	Skandinaviji je tega sadeža oziroma gozdnega bogastva v takšnem izobilju, da mu pravijo rdeče zlato, seveda tudi po zaslugi uporabnosti brusnic. Iz njih pripravimo številne izdelke. So grenko sladkega okusa in surove niso dobre, njihova slastnost pride do izraza po toplotni obdelavi. Posebej okusne so v kompotih, marmeladah, želejih, kjer razvijejo svoj polni okus.
V	državah, kjer je brusnic v izobilju, iz njih pripravljajo sokove, sirupe in številna žganja in likerje. Brusnični džem in marmelada pa je postala nepogrešljiv dodatek pri divjačin-skih jedeh. Vendar ta kisel gozdni sadež postane zanimiv, ko se nekoliko bolje seznanimo z njegovimi lastnosti. Brusnice so zmeraj kisle, ko so temno rdeče in povsem zrele, so tudi sladke. Vsebujejo veliko organskih kislin, zaradi katerih se izdelki iz brusnic skoraj nikoli ne pokvarijo. Zraven kislin vsebujejo še nekaj sladkorjev, pektina, vitamina C in vitamine B-kompleksa in mineralne snovi, kot so kalij, kalcij, magnezij in jod.
Vložene brusnice so tradicionalna priloga zraven jedi iz divjačine. Da pa jih ne bi jedli samo ob tako redkih priložnostih in zgolj z divjačino, lahko spremenimo tradicijo in brusnično omako postrežemo tudi zraven govedine, purana in race. Brusnični džem pa lahko dodamo kot sestavino sadne solate in jo ponudimo skupaj z drugim sadjem. Zaradi svoje izrazite barve bodo jedi dobi-
Tačke in repki
Mikrosporija - glivično obolenje kože
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Lokalno prizadeto kožo tretiramo z zdravilnimi mazili, v hujših primerih pa uporabimo tudi zdravljenje s tabletkami, ki delujejo proti-glivično. V uporabi so enaka zdravila, kot se uporabljajo za zdravljenje mikosporijaze pri ljudeh. Ponovno poudarjam, da je mikosporijaza v popol-
¿m . 4
m *%.
le polnejši okus in lepši videz. Brusnice so dobrodošla sestavina kompotov, tudi jabolčni kompot lahko popestrimo z žličko vloženih brusnic. Posušene lahko namočimo, fino sesekljamo in jih kot začimbo dodajamo zelenjavnim jedem in zelenjavnim omakam.
Na Norveškem vložene ponudijo s sladkorjem in za tiste, ki se zdravo prehranjujejo, z medom. Zamrznjene brusnice sesekljamo s palčnim mešalni-kom in jim dodamo žličko do dve medu in to mešanico dodajamo v sadne kaše, v nadeve za slaščice ali skuto in jogurt, iz katerega naredimo kremo za torto. Pri nakupu svežih brusnic morajo biti jagode sveže rdeče, brez belkastih odtenkov, to je zank, da so bile brusnice prezgodaj obrane. Brusnice v hladilniku hranimo nekaj dni, zelo primerne pa so tudi za zamrzovanje, ki jim nekoliko omili okus. Seveda je nemogoče, da bi jih sedaj lahko dobili sveže, sedaj so na voljo le zamrznjene.
Pretlačene in sladkane brusnice so lahko v manjši količini tudi dodatek sadnim juham, drugače pa brusnični džem dodajamo najkvalitetnejšim jedem, ki jih pripravimo iz divjačine. Pri pripravi slaščic pa jih le deloma uporabljamo kot samostojno živilo, saj so za slaščice preveč kisle, zato jim dodajamo manjšo količino poljubne marmelade in jih že lahko uporabimo kot nadev za palačinke, biskvitne rulade, biskvitne omlete ali za čajno pecivo. S svojo izrazito barvo in v kombinaciji s poljubno
Foto: Martin Ozmec
marmelado so dobrodošel dodatek pri omenjenem pecivu.
Ljubitelji slano sladkih okusov si lahko pripravijo tudi puranje ruladice z brusnicami in porom. Najprej narežemo tanke puranje zrezke, jih narahlo potolčemo in začinimo. Posebej v slani vodi skuhamo očiščen in na 5 cm dolge kose narezan por. Kuhanega odce-dimo in ohladimo. Nato na zrezek enakomerno podevamo kuhani por, ki ga premažemo z brusničnim džemom in zavijemo. Zrezke pritrdimo z vrvico in jih na vroči maščobi na hitro opečemo. Nato jih zložimo v manjši pekač, čez njih prelijemo bešamel omako, ki smo ji dodali naribani parmezan, in v pečici zapečemo.
Pripravimo pa lahko tudi biskvitno pito z brusničnim džemom. Ločimo 5 rumenjakov od beljakov, rumenjakom dodamo 25 dekagramov sladkorja, deciliter vode in deciliter belega olja ter mešamo z ročnim mešalnikom tako dolgo, da dobimo gosto penasto zmes. Nato dodamo 25 dekagramov gladke moke s polovico pecilnega praška in 10 dekagramov mletih orehov. Na koncu primešamo trdi sneg beljakov. Pekač dobro namaže-mo z margarino, potresemo z ostro moko in vanj damo % pripravljenega testa in pečemo pri temperaturi 180 °C 30 minut. Nato vzamemo iz pečice, premažemo celotno testo z večjo količino brusničnega džema in po džemu s pomočjo dresirne vrečke iz ostalega
biskvitnega testa nabrizgamo mrežico. Pito pečemo še 20 minut. Ohlajeno potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave.
Brusnični venec
Testo: 1/8 l vode, 3 dag margarine damo kuhat, ko voda zavre ter se margarina stopi, vanjo zakuhamo 10 dag gladke bele moke. Kuhamo tako dolgo, da nastane gladek cmok. Testo damo v drugo posodo, rahlo ohladimo in z mešal-nikom primešamo 2-3 jajca. Ohlajenemu testu damo pol pecilnega praška in ga premešamo. Pekač dobro namažemo, potresemo in nanj nabrizgamo s pomočjo dresiren vrečke venec z notranjim premerom 22 cm. Ob robovih ga dodatno okrasimo, po vrhu brizgamo spiralasto. Pečemo 20 do 25 minut pri 200 do 250 oC (prvih 15 minut pečice ne odpiramo, da se testo ne sesede). Pečenemu vencu odrežemo pokrov in ga nadevamo s kremo.
Krema: 20 dag vloženih brusnic, 4 dag naribane ali nastrgane čokolade, 2 vrečki šlag pene, 1 vaniljev sladkor, 2 dag sladkorja.
Šlag peno stepamo pol minute, nato dodamo vaniljev sladkor in sladkor in stepamo, da nastane gosta krema. Dodamo dobro odcejene brusnice in čokolado. Nadev premažemo po spodnjem delu venca in pokrijemo s pokrovom. Po želji po vrhu potresemo s sladkorjem v prahu.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nosti ozdravljiva bolezen tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Vedeti moramo, da če opazimo pri sebi rdeč okrogel madež na koži kjerkoli po telesu, moramo takoj obiskati zdravnika in začeti zdravljenje. Če dopustimo, da se bolezen razširi, je zdravljenje lahko zelo dolgotrajno in trdovratno.
Problematika mikosporijaze pri živalih je tesno povezana s prekomernimi rojstvi nezaželenih muckov, ki po odstavitvi od mame nebogljeno tavajo po ulicah, cestah, naseljih v svoji borbi za preživetje. Tako se med seboj okužujejo, zbolevajo, umirajo, lahko pa imajo srečo, da naletijo na dobre, srčne ljudi, ki jim ni vseeno in želijo takim nebogljenim kosmatim kepicam pomagati. Vsem tem dobrim ljudem svetujem, da takega najdenčka takoj prinesejo v veterinarsko ambulanto. Veterinar bo mucka pregledal, in če bo posumil na kožno plesen, bo mucku predpisal kopeli v protiglivični tekočini in tako takoj pričel zdravljenje in na ta način tudi preprečil okužbo pri človeku. Verjamem, da bo pri večini veterinarjev tak pregled nebogljenega najdenega mucka brezplačen. Mucek, ki smo
ga rešili in posvojili, pa nam bo hvaležnost izkazoval celo življenje. Vesel sem, da tudi večina zdravnikov ne povezuje mikosporijaze pri ljudeh z avtomatično usmrtitvijo domače muce, temveč napotijo lastnika k veterinarju, da pregleda in zdravi muco. Če pa bi širša družbena skupnost (občina, upravna enota) poskrbela za finančno pomoč pri kastracijah in sterilizacijah potepuških mačk, bi že s tem močno omejili napredovanje in širjenje bolezni pri mucah in tako tudi zavarovali ljudi pred okužbo. Apel, da naj se izogibamo potepuškim mucam, je na žalost premalo, saj ljudje ravnamo pod vplivom trenutne čustvene stiske, ko vidimo nebogljenega in mijavkajočega lačnega mladega mucka, ki nas prosi za pomoč.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Poletje v vrtu
v poznih avgustovskih dneh, ko se je poletje že prevesilo v drugo polovico, sonce pa še zmeraj vroče greje, z rahlim dežjem in rahlimi vetriči ob večerih, ki prinašajo prijetne osvežitve, se že čuti vonj po skorajšnjem prihodu barvite in plodne jeseni. »Če Jerneja veter zjasni (goduje 24. avgusta), lepo vreme še dolgo trpi«, vremenski pregovor, po katerem si obetamo še dalje toplo sončno poletje, ki ima tako odločilen vpliv na doraščanje ter dozorevanje vrtnega rastja v jesenski čas, to pa je tudi čas, ki navdihuje in spodbuja voljo k opravilom v vrtu ter pričakovanjem in užitkom njegovih plodov in prelesti v zlati jeseni.
V SADNEM VRTU v tem poznem poletnem času dozoreva večina sadnih vrst, veliko zadovoljstvo je obiranje sončnih in barvitih sadnih plodov, še posebej če je to iz dreves v domačem vrtu. Sadje obiramo z vso pozornostjo, da ob tem ne poškodujemo pridelka in vej v drevesni krošnji. Z napačnim prijemom ploda, ki je pri nekaterih sortah čvrsteje priraščen na vejo, se plod poškoduje, pogosto pa tudi odlomi rodni brst z vejico vred. S težje dosegljivih vej ne stresamo plodov s pre-klami, s čimer je pridelek neuporaben za hrambo v svežem stanju, rodne veje pa si po poškodbah več let ne opomorejo. Naključno odlomljene vejice odrežemo, rezne ploskve pa zgladimo in premažemo z ustreznim premazom za boljše celjenje ran in preprečitev trohnenja.
Meseca avgusta, ko pojenjuje vegetacija ter se upočasni pretok rastlinskih sokov po drevesu, s tem pa zmanjša solze-nje iz ran, nastalih po rezi, je najprimernejši čas za izrezovanje v rasti napačno usmerjenih vej ter prikrajševanje previsoko zrastlih vrhov orehovih dreves. Veje izrezujemo gladko ob deblu, vrh pa odvedemo na najprimernejšo nižjo stransko vejo. Pri rezi ne puščamo štrcljev, nastale rane pa zgladimo in premažemo.
V	OKRASNEM VRTU si zadovoljstvo pri vzgoji in negi okrasnega rastlinja dopolnimo, če si uspemo katere od rastlin razmnožiti in vzgojiti kar doma. Nekaj priložnosti za to je prav v tem času poznega poletja, ko od cvetnic, ki jih razmnožujemo s semenom, po cvetenju in dozorelosti semenic nabiramo semena, s trajnic, ki jih je mogoče razmnoževati s potaknjenci, pa nabiramo in sadimo potaknjence. Potaknjence okenskih, balkonskih ter drugih posodovk režemo in sadimo, ko je njihovo bogato cvetenje proti kraju poletja za krajši čas izostalo, rastline pa so pri počitku. Rez in priprava potaknjencev zahteva pri posamični botanični vrsti svoje posebnosti, ki jih moramo poznati in jih biti vešči. Za uspešno razmnoževanje pa je najpomembnejši čas nabiranja v ustreznem stanju. Prezgodaj rezani potaknjenci imajo premladostno in mehko steblo, ki, preden bi se vkoreninilo, zgnije ter odmre; prepozno rezani so že preveč oleseneli za vkoreninjenje. Posajamo jim v posebne substrate, namenjene za setev in potaknjence, pred tem pa jih pomočimo v pripravek pospeševalca rasti, ki je različen za zelena in lesna stebelca.
Dognojevanje okrasnega rastja je za bujno rast in lepo cvetenje najpomembnejše opravilo pri njegovi oskrbi, vendar smo pri tem pozorni, do kdaj to počnemo. Dognojevanje vrtnic, drugih grmovnic ter trajnic še pred začetkom jeseni prenehamo, da se jim vegetacija ne bi zavlekla prepozno v jesen ter da se bodo pravočasno pripravile k zimskemu počitku. Vse okenske in balkonske rastline, ki so v tem času na krajšem počitku in se pripravljajo na vegetacijo in cvetenje, dognojimo z normalnimi odmerki gnojil, do konca cvetenja pa dognojujemo cvetlice enoletnice, ki jih po končanem cvetenju zavržemo.
V	ZELENJAVNEM VRTU je čas setve endivije za jesensko in zimsko rabo potekel, je pa sedaj najprimernejši čas za presajanje sadik endivije. Endivija je izredno občutljiva za glivično bolezen črno listno pegavost, zato že pri presajanju pazimo, da presajamo zdrave ter lepo raščene sadike s 4 do 6 listi na razdaljo najmanj 30 cm med rastlinami. Jesensko vreme z mnogo zračne vlage in pogoste megle je najpogostejši vzrok za črno listno pegavost, ker je listje endivije preveč časa mokro.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 21, avgusta - 27. avgusta
21-petek Im*	22-sobota -Jk	23 -nedelja	24-ponedeljek
25-torek —	26- sreda	27 -četrtek	
ZLATO KOT VAROVALKA (I. del)
Leto 2008 je | bilo zagotovo
i? "	leto velike ne-
gotovosti. Če je še na koncu leta 2007 veljalo prepričanje, da bo ameriška hipotekarna kriza minila brez večjih posledic, je z vsakim novim dnevom preteklega leta postajalo vse bolj jasno, da posledic ne bodo čutile zgolj finančne institucije, ampak bo nastali likvidnostni krč močno posegel tudi v realno ekonomijo. Ameriška recesija je kmalu postala realnost, v drugi polovici leta pa je ameriškemu zgledu pričel slediti domala ves svet. Besede zveze kot »upad industrijske proizvodnje, naraščanje brezposelnosti in padec vrednosti nepremičnin« so dnevno krasile naslovnice časopisov, medtem pa je na globalnih trgih kapitala potekala razprodaja vseh vrst vrednostnih papirjev (izjema so bile državne obveznice razvitih držav).
Zlato ne nosi
bonitetnega
tveganja
V teh razmerah negotovosti in strahu se je še enkrat pokazalo, da se vlagatelji zelo radi zatekajo v »varne oblike naložb«, med katerimi že stoletja igra poglavitno vlogo ravno zlato. Glavna lastnost, ki dela to plemenito kovino tako privlačno za investitorje, je, da ne nosi bonitetnega tveganja in je zaradi tega veliko bolj odporno na ekstremne premike vrednosti tradicionalnih finančnih instrumentov, ki so jih le-ti deležni v časih, ko se tudi največje finančne institucije spogledujejo s propadom. Tako niti ni tako presenetljivo, da je cena zlata na londonski borzi dosegla vrhunec marca 2008, 1.011,25 dolarja za unčo, ravno v času propada ene izmed največjih ameriških investicijskih bank Bear Stearns.
Povpraševanje po zlatu preraslo pričakovanja
Medtem ko je zaradi zaostrenih ekonomski razmer v lanskem letu upadlo industrijsko povpraševanje, vidimo, da je investicijsko povpraševanje po zlatu v preteklem letu dobesedno poletelo v nebo. Glede na to, da so ob koncu leta pričeli v javnost prihajati uradni črni podatki o pretekli ekonomski aktivnosti, ni tako presenetljivo, da smo največje povečanje investicijskega povpraševanja zabeležili ravno v zadnjem četrtletju, v katerem je investicijsko povpraševanje zraslo za dobrih 880 odstotkov (na letnem nivoju beležimo 133-odstotno rast). Največji delež k rasti je prispevalo maloprodajno pov-
Astrolog Tadej svetuje
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
(Ne)poslušna hči?
Tinkara je zapustila dobro plačano službo, ker želi spoznati svet. Doma so osupli nad njeno odločitvijo, ker je bila doslej vedno poslušna hči. S to svojo odločitvijo pa je vse dobesedno šokirala. Občutek ima, da so mamine zdravstvene težave, ki jih ima v zadnjem času, posledica te njene odločitve. Kot da bi jo želela na nek način izsiljevati. Kaj naj naredi, da bo vsaj za silo pokrpala načete odnose v družini.
Tinkara se je odločila živeti drugačen način življenja, kot so pričakovali njeni starši, stopila je na samostojno pot, kar seveda ni nič narobe in je tudi v skladu z običajnimi življenjskimi tokovi.
Res pa je, da ima verjetno njena mama zdravstvene težave, ki so morda res poudarjeno okrepljene zaradi njene odločitve, toda njena mama je verjetno psihonevrotsko strukturirana osebnost in tako morda res poskuša v njej vzbuditi občutke krivde.
Tinkara se mora pogovoriti s svojimi starši, predvsem mamo, in ji argumentirano pojasniti svojo odločitev za lastno in samostojno pot, ki je pač z maminega vidika manj primerna in avanturistična, a je njena in polna njenih do sedaj neuresničenih želja in potreb. Razumeti mora tudi skrb mame za njeno bodočnost, toda tudi mama mora razumeti, da gre za Tinkarino življenje in ne njeno. Mami pa naj svetuje, da ne bi bilo slabo zanjo, da se morda pogovori tudi s strokovnjakom za duševno zdravje.
mag. Bojan Šinko
Šifra: Planika
Vprašanje: Pozdravljeni, moje srce je prazno, duša trpi. Izgubila sem prijatelja, ki mi je vedno govoril, da me ima rad. Nepričakovano je odšel - umrl. Njemu je sedaj lepo, jaz pa trpim. Ne morem ga pozabiti, ni mi do življenja. Kaj je pravzaprav čutil do mene?
Odgovor: Draga bralka moje rubrike, usoda piše v življenju svojo pot. Pridobiti modrost je zahtevna zadeva in pot do nje je strma. Največ se sleherni nauči skozi svoje izkušnje. Na listu, na katerem ste pisali pismo, je čudovit psalm. Človek je ujet vse življenje v prostor in čas. Psalm se glasi: »Oči dvigam h goram: od kod bo prišla tvoja pomoč? Moja pomoč pride od Gospoda, ki je ustvaril nebo in zemljo. Ne bo dopustil, da bi se opotekel, tvoj varuh ne dremlje (P s 121,1+3).« V tem je skrita vsa modrost, vse tisto, kar morate vedeti. Glede na to, da ste verna žena, bi bilo pričakovati, da bi morali biti nekoliko bolj trdni na preizkušnji. Kajti imate vso podporo duhovnih bitij, ki vam pomagajo. Iz astrološkega vidika je jasno razbrati, da ste neomajni v svojih prepričanjih in da svojih občutkov prav gotovo ne nosite na dlani. Vsaka zadeva, ki se človeku zgodi, je v skladu z njegovo osebno legendo. Zakaj je vaš srčni izvoljenec odšel? Tega ne ve noben človek in čas je, da dopustite njegovi duši, da zaživi v popolnosti. Ne bremenite se več z vprašanji in poskrbite za to, da bo vaše življenje v prihodnosti, bolj polno in da boste imeli več moči.
praševanje, ki se je v zadnjem četrtletju povečalo za več kot 20-krat, opaziti pa je možno tudi vedno večji prispevek investicijskih in podobnih skladov. Tako nesorazmerno povečanje investicijskega povpraševanja v tako kratkem času nakazuje, da se je na trg zlata zlilo veliko »vročega denarja«, kar je hkrati povzročilo močan pritisk na ceno, podoben trend pa je bilo moč zaznati tudi v začetku letošnjega leta, v katerem se je cena zlata ponovno približala 1.000 dolarjem na unčo (trenutno se giblje okrog 950 dolarjev za unčo). Osebno menim, da tovrstno stanje na strani povpraševanja srednjeročno ne more biti vzdržno in da se bo struktura povpraševanja ob prvih znakih okrevanja ekonomije vrnila v neko naravno ravnovesje. V tem primeru bi lahko bili priča zrcalni situaciji od trenutne, v kateri bi »vroči denar« s trga odtekel ravno tako hitro, kot je nanj tudi prišel, močan prodajni pritisk pa bi se najverjetneje odrazil v padcu vrednosti zlata.
Mitja Petrič
Kajti praznino si ustvarjate sami. Obdobje žalovanja je nekaj časa normalno in potem mora človek najti moč in pohiteti naprej. Kajti so tudi zadeve, ki ste jim kos. Veliko ste že prebrali o življenju po smrti in tako vam počasi postaja jasno, da je telo kot plašč, ki ga nekdo mora odložiti za prehod v večnost. Ne smete toliko razmišljati o lastni krivici, ampak uvidite, kaj je pozitivno in se potrudite naprej. Nepričakovani udarci so zelo boleči, ampak obliž na rane je čas. Kaj morate postoriti sami? V prvi vrsti morate najti smisel in ugotoviti, kaj vas veseli. Poskrbeti morate za to, da ste fizično aktivni in da greste med ljudi. Naravna terapija so pogovori. Ne smete razmišljati o tem, da se ne morete veseliti in da ne boste nikoli več srečni. Kajti lastno srečo si ustvarjate sami in tako najdete lahko tudi izzive in motivacijo. Nakazan je smisel za barve in bodite na tem področju nekoliko bolj kreativni. Če se nekoliko ozrem v pri-
hodnost, sem prepričan, da lahko najdete še enega srčnega izvoljenca, kajti resnica je, da samota ubija. Ne razmišljate pesimistično, ampak se odločite in na življenje poglejte kot na dehteči cvet. Vsekakor pride slabo in dobro. Prepričan sem, da boste na tem svetu pomagali še mnogim ljudem in tako našli v sebi neko posebno moč in motivacijo. In ne pozabite na dejstvo, da se sreča vedno lesketa na strani pogumnih in intenzivnih ljudi. Ko boste sami naredili prve korake naprej, bo počasi korak za korakom vse dobilo svoj smisel in bo naenkrat okoli vas vse odeto v pisane barve.
Šifra: Odločitev
Vprašanje: V življenju imam samo eno nalogo oz. obveznost: oditi iz kraja, v katerem živim pod stresom. Prosim vas samo za en odgovor: ali kupiti stano-
vanje ali se preseliti k novemu partnerju (ki ga še nisem našla) ali ostati tukaj in umirati po obrokih.
Odgovor: Stara modrost pravi, da upanje umre zadnje. Po mojem mnenju - in pri tem me podpirajo tudi planeti - je iz astrološke karte jasno razbrati, da ste oseba, ki je zelo pogumna in polna navdiha. Celo svoje življenje ste se soočali z izzivi in motivacijo in odnesli tisto, kar ste menili, da je prav. Pozabljali pa ste na ljubezen in danes spoznavate svojo napako.
Dobro je, da v prvi vrsti razmišljate pozitivno. Na-
redite urnik tistega, kar je za vas dobro. Selitev morda ni edina rešitev, pokazala se bo paleta drugih možnosti. Stres je nekaj, kar si ustvarjate sami in kar vam moti spanec. Vse to bi morali odmisliti, kajti tako bi našli notranje zadovoljstvo. Dobro je, da se odpravite tudi na kakšen izlet. V ljubezni se vam bo nasmehnila sreča. Vsekakor se človek nikoli ne sme vrteti v začaranem krogu. Za začetek malo prenovite stanovanje in kasneje se vam bo nasmehnila sreča. Imejte se radi!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Ormož • Prvi Ormoški festival aktivnih klubov
Ofak - veliki počitniški finale
Kot plod sodelovanja med Mladinskim centrom Ormož in Klubom ormoških študentov bodo letos tradicionalni koncert, ki se zgodi zadnji vikend pred pričetkom šolskega leta, razširili v prvi Ormoški festival aktivnih klubov. Festival bo potekal prihodnji teden in je prvenstveno namenjen mladim, prireditve pa bi utegnile zanimati tudi vse ostale.
Festival se bo začel že jutri, v soboto, 22. avgusta, s tekom po Jeruzalemsko-Ormoških goricah (JOG), s startom ob 17. uri na Svetinjah. Na ta tek so še posebej ponosni, saj je nastal na pobudo mladostnika Davorina Kocipra, ki je poiskal MCO z idejo, da bi promovirali naše vinske ceste z organiziranjem teka po njih. Idejo so na MCO podprli, poiskali sponzorje, donatorje in k sodelovanju pritegnili KS Ivanjkovci. Tek po vinorodnem okolišu ob spremljavi klopotcev bo dolg 7,1 kilometra. Da pa ne bi bilo komu dolgčas, so si omislili tudi spremljevalne dejavnosti v šotoru. Potekale bodo delavnice za različno publiko - s Hama perlicami, rajalnimi igrami, izdelova-
njem cvetja iz papirja, hojo po hoduljah, k poslikavi asfalta pa vas bodo poskusile pritegniti tudi animatorke. Po teku se nadaljuje druženje z ansamblom Ko pije.
Zadnji počitniški teden pa bo izjemno pester, saj bodo na voljo tedenske in dneve delavnice ter večerno dogajanje. Tiste, ki jih zanima gledališče, vabijo na celoteden-sko gledališko delavnico (20 ur), ki jo bo vodila Barbara Krajnc, akademska gledališka igralka, ki poučuje dramsko igro v šoli Barice Blen-kuš v Ljubljani. Delavnica bo potekala dopoldne, namenjena pa je osnovnošolcem (zadnja triada) in starejšim. Cena delavnice je 35 evrov. Na voljo bo tudi likovna kolonija pod vodstvom Vito-
mirja Kaučiča, akademskega slikarja iz Ljutomera. Kolonija bo trajala prav tako 20 ur, dogajala se bo popoldne in bo za udeležence brezplačna. Delavnice in tudi nekatere prireditve bodo potekale na malem grajskem dvorišču in v parku.
Po posameznih dnevih pa bodo potekale ustvarjalne delavnice - udeleženci bodo izdelali improvizirano kavarniško opremo za ureditev grajskega dvorišča, transparent festivala, ukvarjali se bodo s poslikavo koles, morda tudi klopi in košev v parku, izdelovali bodo nakit in se v delavnici z Vidom Voršičem naučili vse o por-tretnem fotografiranju.
Ob večerih pa se bo zvrstilo zanimivo dogajanje. V pone-
Ptuj • 15. mednarodna Parnasova poletna šola
Poletna šola, ki jo organizirajo v zasebnem podjetju Parnas, d. o. o., iz Domžal, je namenjena mladim in nadarjenim violončelistom in pianistom ter je organizirana kot rezultat njihovega dosedanjega uspešnega dela štirinajstih poletnih šol.
Zasebna glasbena šola Parnas z oddelki glasbenih uric za predšolske otroke ter violončela, klavirja, violine klaviatur in flavte je poleg poletnih šol izdala tudi nekaj publikacij in učbenikov za glasbene šole. Do sedaj so poletne šole potekale že v Prelogu pri Domžalah, Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Domžalah, Ljutomeru, Novem mestu, Slovenskih
Konjicah, Slovenj Gradcu in v Mali Nedelji. Doslej se je poletne šole udeležilo že 198 mladih, nekateri od njih tudi že večkrat. Večinoma prihajajo iz Slovenije, nekateri pa tudi iz Hrvaške, Francije, Italije, Japonske, Koreje in Švice. Letošnja poletna šola za violončelo in klavir je namenjena učencem nižje in srednje stopnje in se je udeležuje 23 slušateljev iz Slovenije in Italije. Vodita jo profesorici Zdenka Kristl Marinič in priznana slovenska pianistka, živeča v Italiji, Sonja Pahor.
Delo s slušatelji Parnasove poletne šole poteka individualno in tudi skupinsko, slušatelji pa spremljajo tudi študijske ure ostalih udele-
deljek bo na ogled film Korpus Krispi avtorja Vitomirja
Kaučiča, ki je bil premierno prikazan na Grosmannovem festivalu. V torek si bo moč ogledati monokomedijo Če-furji raus, Saša Rajakovica, aktivnega člana Dajmo stisnt teatra, po literarni uspešnici Gorana Vojnovica. V sredo zvečer bo degustacija vin našega vinorodnega okoliša z ljutomersko vinsko kraljico Sanjo Klenar, sledil bo koncert skupine 500 metrov. V četrtek bo potekalo športno tekmovanje v igranju odbojke na mivki in kulinarično v
peki na žaru. V petek bodo na ogled postavili vse nastale izdelke, zvečer pa bo na programu gledališka predstava Večna medikacija, ki je nastala v produkciji Mesta žensk. Igrali bosta Barbara Krajnc in Jelena Rusjan.
V soboto pričakujejo v Mestni grabi srečanje rolkarjev, zvečer pa se festival zaključi s koncertom skupine Elvis Jackson, ki bo namenjen mladim v okviru Ormoškega poletja. Viki Klemenčič Ivanuša
Marjanca Korotaj, direktorica Mladinskega centra Ormož, je združila moči s soorganizatorji in nastal je 1. Ormoški festival aktivnih klubov.
Harmonija glasbe in učenja
V prostorih minoritskega samostana oziroma zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je glasbena šola Parnas iz Domžal v sodelovanju s to ptujsko zasebno glasbeno šolo organizirala letošnjo že petnajsto poletno šolo.
Ptuj • Prvi festival Glasba v kloštru
m
žencev. Študijske ure lahko spremljajo tudi učitelji in drugi zainteresirani. Poletna šola je realizirana kot oblika tabora in poteka vse dni od jutra do večera, za udeležence pa je v času poletne šole poskrbljeno za nastanitev in prehrano. Poskrbljeno je tudi za prijateljsko in visoko ustvarjalno vzdušje, ki Parna-sovim poletnim šolam daje še posebno težo.
Zaključni koncert udeležencev poletne šole bo v nedeljo, 23. avgusta, ob 18. uri v refektoriju minoritske-ga samostana, na njem pa se bodo predstavili slušatelji poletne šole, in sicer kot solisti in tudi v komornih skupinah.
Patricija Babosek
Teden dni odličnih brezplačnih koncertov
V ponedeljek se bo pričel prvi festival Glasba v kloštru, ki ga organizira Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. V sklopu šestdnevnega dogajanja se bo zvrstila kopica delavnic in večernih koncertov.
Foto: Arhiv glasbene šole
Poletna glasbena šola je namenjena mladim in nadarjenim violončelistom in pianistom ter je organizirana kot rezultat dosedanjega uspešnega dela štirinajstih poletnih šol.
Zasebna glasbena šola projekt prireja letos prvič, potekal pa bo v prostorih šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Festival je sestavljen iz dveh delov: dnevnih delavnic orkestra in komorne igre ter večernih koncertov.
Kot je pojasnila Veronika Emeršič, v. d. ravnateljice Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, bodo delavnice namenjene učencem glasbenih šol, njihov namen pa je otrokom predstaviti način dela v skupini in jih spodbuditi k skupnemu muziciranju. »Na večernih koncertih pa se bodo predstavljali mladi in zanimivi obrazi s slovenske glasbene scene. Vsi koncerti so odprti za javnost, vstopnine ni in so vsekakor vredni obiska,« je še dejala Emerši-čeva.
Prvi festival Glasba v klo-štru, ki se bo začel v ponedeljek, bodo odprli z violinskim večerom, na katerem bosta nastopili Barbara Danko in Lidija Maletič. Drugačna, a prav tako zanimiva dogodivščina se obeta v torek, ko je na sporedu ljudski večer s pravljičarko Vesno Rado-vanovič in skupino Gross Upi iz GŠ Grosuplje. V sredo bodo nadaljevali s koncertom učiteljev Zasebne glas-
bene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ki bo v prostorih grand hotela Primus. Četrtek bo pogodu ljubiteljem tolkal, predstavila se bo skupina Murska Percussion z gosti, petek pa bo tako imenovan Večer neprofesional-
nih glasbenikov. Festivalsko dogajanje pa se bo zaključilo v soboto, ko bosta na sporedu kar dva dogodka, in sicer zaključni nastop udeležencev festivala in jazz večer s skupino Music Liberators.
Dženana Bečirovič
Veronika Emeršič, v. d. ravnateljice Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju
Foto: vki
Foto: DB
Ptuj • Začel se je Oratorij
Računam nate!
Tudi letošnji konec avgusta je rezerviran za osmi ptujski Oratorij. Namenjen je druženju mladostnikov in otrok od petega leta starosti naprej, poteka pa pod naslovom Računam nate.
Deveti Oratorij se je začel v ponedeljek, končal pa se bo jutri z veliko tradicionalno prireditvijo za starše in ostale goste. Večina delavnic v sklopu šestdnevnega druženja poteka v prostorih župnijskega urada sv. Viktorina, kot vsako leto pa ostajajo tudi letos kateheze eden bistvenih delov Oratori-ja.
Druženja na še enem ptujskem Oratoriju se je udeležilo okrog 90 animatorjev, prostovoljcev, ki dneve veselja, igre, molitve in pesmi pripravljajo za otroke iz vseh ptujskih in
okoliških župnij. Zanimiv in dobro organiziran dogodek je tudi letos k sodelovanju privabil množico otrok in mladostnikov, v posameznem dnevu se jih je delavnic udeležilo okrog 250.
Udeleženci so spoznavali sv. Frančiška Asiškega, kot običajno pa zgodbo spremljajo zanimive delavnice in zabavne igre, ki potekajo tudi po mestu.
Veliko je ustvarjalnih delavnic, na teh udeleženci izdelujejo mozaike, nakit, ptičje hišice, kuhajo, ustvarjajo glasbo in počnejo še marsikaj. Pestro in
Foto: DB
Večina delavnic se je odvijala v prostorih župnijskega urada sv. Viktorina.
Šport je bil tudi letos nepogrešljiv segment druženja.
zanimivo je tudi športno dogajanje, ki vsako leto pritegne veliko število »oratorijcev«. Ti so letos imeli na razpolago veliko aktivnosti, igrali so nogomet, odbojko, košarko in badminton, najspretnejši pa so se učili tudi žongliranja. Oratorijski teden, ki se bo zaključil jutri, pa je tudi letos postregel s potovalnim sklopom in ogledi, na katerih so si udeleženci pridobivali nova znanja in izkušnje. Obiskali so Dom upokojencev, ptujsko Vinsko klet, hotel Primus in golf igrišče.
Novost, ki so jo letos uvedli prvič, je izvedba posebnih delavnic za udeležence zadnjih razredov osnovne šole. »Gre za vseslovensko težnjo, da animiramo starejše udeležence oratorija in jih s tem pripravimo tudi na animatorstvo v prihodnjih letih,« je pojasnil Blaž Pongrac, eden izmed organizatorjev letošnjega oratorija.
Se ena novost pa se »oratorij-cem« obeta danes, a ker bo to zanje presenečenje, naj zaenkrat ostane skrivnost.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Evropska prostovoljna služba vabi
Center interesnih dejavnosti Ptuj že nekaj časa deluje na področju projektov Evropske prostovoljne službe. To izvaja Mladinska mreža MAMA kot podporni instrument promocije in svetovanja mladim in organizacijam v projektih EVS, je pa del programa Evropske unije Mladi v akciji. Tega financira Evropska unija, v Sloveniji pa ga koordinira nacionalna agencija Movit. Gre za program, ki mladim omogoča mobilnost in pridobivanje vseživljenjskih kompetenc.
Prostovoljsko delo preko EVS na nekajtedenskem do 12-mesečnem delu pri organizaciji v tujini mladim ponuja izjemno bogato življenjsko iz-
kušnjo, učenje tujega jezika ter sklepanje novih poznanstev in prijateljstev. Prostovoljci preko omenjenega projekta prihajajo tudi v organizacije v Sloveniji.
Možnost za prostovoljno delo v tujini pa EVS nudi tudi mladim iz Slovenije. K sodelovanju vabijo vse mlade med 18. in 30. letom, mladi z manj priložnostmi pa se lahko za to možnost odločijo že s 16. letom.
Posameznega prostovoljca, ki v tujino odpotuje pod okriljem EVS, v gostujoči državi sprejme določena organizacija, ki poskrbi za bivanje, prehrano ter prostovoljcu zagotovi zanimivo in izzivov polno delo. Delavnik traja 35 ur tedensko, za svoje delo pa
prostovoljec prejme mesečno finančno dotacijo. Kot poudarjajo na EVS, prostovoljec za udeležbo ne potrebuje nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Dodatne infor-
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zoran Ribič, dr.dent. med. V Dornavi
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.

ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.willlams.si
flIMilillMJiMiWIIf
C 02/22 80110
SOUS d.o.o.
Razlagova 24, Maribor
i
or I
Program TV Ptuj
Prostovoljci v Ptuju delajo na različnih področjih.
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem. Hiša knjig odprla vrata. Mednarodni šahovski turnir Ptuj open 2009. Dokumentarni film izumitelj Janez Puh. Spoznajmo mesto Gradec v Avstriji. Z lajno po ptujskih ulicah. Revija ljudskih pevcev in godcev na Grajeni, 4. del. Z glasbo v sobotni večer.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, in prevozi drv. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
Nova priložnost za prostovoljno delo
Evropska prostovoljna služba (EVS), preko katere prihaja veliko mladih prostovoljcev tudi v Slovenijo, vabi vse interesente k sodelovanju. Prostovoljci za udeležbo ne potrebujejo nikakršnih predznanj, gre pa za delo, ki nudi veliko izkušenj ter zanimivo in izzivov polno delo.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
macije o omenjenem projektu so dostopne na spletni strani http://evsspo.mreza-mama.si ali na Centru interesnih dejavnosti Ptuj.
Dženana Bečirovič
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
KMETIJSTVO
PRODAM dve telici, breji v devetem mesecu. Telefon 031 278 075.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Telefon 041 645 875.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Tel. 051 667 170.
UGODNO PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM bukova drva, cena 190 € za 4 m, ter brejo telico simentalko in prašiče za zakol. Tel. 041 288 063.
KUPIM mlin za mletje jabolk, z enofaznim motorjem. Tel. 778 88 31.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 88, 1700 delovnih ur, kompresor, avtomatska kljuka, v račun vzamem IMT 533. Tel. 041 613 327.
PRODAM silo kombajn znamke SILO 80 B. Tel. 031 498 367.
PRODAM luščeno koruzo iz koruzni-ka. Tel. 051 682 055 ali 02 764 58 21.
PRODAM dvoosno kiper prikolico. Tel. 041 358 960.
PRODAM prašiča - lahko odojke ali za nadaljnjo rejo. Tel. 681 71 51.
PRODAM belo mešano vino. Tel. 041 595 846.
PRODAM 180-kg svinjo domače reje in seme mnogo cvetne ljuljke in mešalnico z mlinom za žito. Tel. 041 638 437.
PRODAM pujske. Tel. 040 754 561.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00 385 95 8449 677 ali 00 49 1601 906924.
V	NAJEM DAMO neopremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Tel. 041 764 395.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje v I. nad. v bližini bolnišnice oddam v najem. Inf. na tel. 041 676 6 34.
V	NAJEM oddam 2-sobno stanovanje, 5 km iz Ptuja. Tel. 040 268 650.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, velik balkon + klet, KTV in telefon. Tel. 031 244 748.
NEPREMIČNINE
VINOGRAD, 2 ha, v bližini Ptuja, prodamo, zelo ugodno. Odvetnik Samo Kolnik, Prešernova ul. 2, 2000 Maribor. Telefon 02 250 51 80.
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 7 arov v okolici Ptuja. Tel. 051 241 563 ali 051 382 595.
PRODAM garažo na odlični lokaciji, Ul. 5. prekomorske brigade Ptuj. Telefon 041 864 081.
PRODAM več stanovanj in poslovne prostore v centru Ptuja. Telefon 041 245 054.
PTUJ, prodam dvosobno stanovanje z garažo in kletjo. Telefon 041 463 469.
MOTORNA VOZILA
PRODAM zastavo 750. Inf. na tel. 031 783 024.
RAZNO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM opaž suh smrekov, ladijski pod in brune ter kamen škrilavec (pohorski lomljenec). Tel. 041 540 048.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Telefon 757 47 41, Biš 10.
PRODAJAMO jarkice, rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, vsak dan od 17. ure dalje.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in drugi gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331.831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM okopalnik Marko, suhe fosne in deske ter razno gostinsko opremo.Tel. 041 245 054.
PRODAM trgovinsko opremo za tekstil, prenosljiva. Telefon 031 294 539.
V VARSTVO vzamem predšolske otroke. Telefon 051 458 161.
PRODAM dve diatonični harmoniki. Telefon 041 579 714.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
Foto: DB
Foto: DB
CMMTU1^^
PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
BMUV520D	2001	8.790.00	SREBRN	AVT.KUMA
CUROEN XSARA 2.0 HDI KARAVAN	1999	2.460,00	KOV. TEM. SIVA	KUMA
CiTROEN XSARA PICASSO 1.81	2002	4.680,00	KOV. SV. MODRA	AVT.KUMA
CHEVROLET LACETT11.6	2007	7.550,00	KOV. SREBRN	KUMA
FIAT CROMA 1.9 MJT16V	2007	10.590,00	ČRNA	AVT.KUMA
FIAT STIL01.9 JTD	2005	5.890,00	KOV. ČRNA	KUMA
FORD MONDEO 2.0 TDCIUMUZINA	2003	5.550,00	SREBRN	AVT.KUMA
MERCEDES SLK 230 KOMPRESOR	1998	7.950,00	KOV. SREBRN	KUMA
OPEL ASTRA 1.6 i KARAVAN	1998	2.550,00	BELA	KUMA
OPEL VEČINA 2.0 DTI LIMUZINA	2002	6.190,00	BELA	KUMA
PEUGEOT 4071.6 HDI SW	2006	10.990,00	K0V.SIVA	NAVIG.
ŠKODA FABIA1.4TDI	2007	7.190,00	BELA	KUMA
VW GOLF IV 1.9 TDI LIMUZINA	2003	7.090,00	KOV. ČRNA	KUMA
VW PASSAT 1.9TDI KARAVAN	2000	4.750,00	KOV. BOR. RDEČ	AV. KLIMA
VWTDURAN 1.9TDI	2007	11.980,00	SREBRN	AVT.KUMA
Na zalogi preko 40 vozil.
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p. Tovarniška c. 6,2325 Kidričevo e-mail: franc.petroviG@t-2.net
Gsm: 031449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
GOTOVINSKA POSOJILA! Prireditvenik
m® hum
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040f187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčiče» 6 (pasaža), Maribor
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velja za vse tipe vozli starejših od 3. Let!
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
PEUGEOT 2061.4 HDI, 3V	BELA	2005	6.290,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,-
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL.	2009	10.490,-
VW SHARAN 2.85V	T. MODRA	2000	6.390,-1
ŠKODA FABIA COMB11.4 TOI 5V	SREBRNA	2007(T)	8.490,- ¡
CITROEN C5 HDI 2.0 5V	SREBRNA	2003	5.390,-j
HYUNDAI ELAIVTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.790,-1
PEUGEOT 2061.4 HDI, 5V	SREBRNA	2003	3.200,- ? 1—
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Petek, 21. avgust
1B.GG 19.3D
2G.GG 2G.3G
Ptuj, Termalni park, uradna otvoritev II. rimskih iger Ptuj, Minoritski samostan, 40. festival narodno-zabavne glasbe Ptuj 2009 (tekmovalni del 40. festivala narodno-zabavne glasbe Slovenije) Ptujska Gora, na trgu, koncert slovenske skupine Mlada beltinska banda Vurberk, na gradu, gledališka predstava Nasvidenje nad zvezdami, predstava v izvedbi Gledališkega društva Vurberk, v primeru slabega vremena bo predstava v dvorani Korena
Sobota, 22. avgust
6.00 Ptuj, železniška postaja, planinski izlet na Raduho, potrebne so predhodne prijave
9.00 Rogoznica, prostori KD, 7. mednarodna likovna kolonija Rogoznica 2009
11.00 Ptuj, II. rimska povorka, ki bo potekala od Termalnega parka, čez pe-
šmost, do Mestne hiše, mimo Orfejevega spomenika ... 15.00 Ptuj, Termalni park, začetek rimskih iger (mečevanje, nastop gladiatorjev, ples vestalskih duhovnic . 15.00 Podlehnik - Gorca ob viničarskem muzeju, otvoritev etnografske zbirke, predstavitev knjige Na mavrični strani Haloz, 4. tradicionalna postavitev klopotca .
15.00 Majšperk, pri osnovni šoli, meddruštveno gasilsko tekmovanje moških
in ženskih članskih ekip za prehodni pokal Memorial Cirila Murka 16.00 Senešci, gasilski dom, proslava ob prevzemu novega gasilskega vozila 17.00 Svetinje, 1. tek po Jeruzalemsko-Ormoških goricah 19.00 Studenice, samostan, koncert pevskega tria Eroika 19.30 Ptuj, Minoritski samostan, 40. festival narodno zabavne glasbe Ptuj
2009 (večer spominov - izbor melodij in ansamblov 40. festivalov) 20.00 Ptujska Gora, na trgu, mednarodni festival folklore na trgu, IV. Rožmarin fest
20.30 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Nasvidenje nad zvezdami, predstava v izvedbi Gledališkega društva Vurberk, v primeru slabega vremena bo predstava v dvorani Korena
Nedelja, 23. avgust
11.GG 14.GG
16.GG
1l.GG
2G.3G
Ptuj, Termalni park, Rimski tabor in rimska tržnica
Dornava, 16. lukarski praznik, ogledati si bo mogoče najrazličnejša
opravila od priprav do trženja luka
Budina-Brstje, dom krajanov, proslavitev s koncertom ob peti obletnici KD Ljudskih pevk Jezero
Ptujska Gora, na trgu, gledališka predstava Čistilka Marija, predstava KPD Staneta Petroviča Hajdina
Vurberk, na gradu, gledališka predstava Nasvidenje nad zvezdami, predstava v izvedbi Gledališkega društva Vurberk, v primeru slabega vremena bo predstava v dvorani Korena
Ptuj, Termalni park, enodnevna delavnica rimskega mečevanja, na tej delavnici bodo tudi odrasli imeli priložnost izživeti svoje borbene nagone
Ponedeljek, 24. avgust
18.00 do 21.00 Rogoznica, dvorana KD, ljudski plesi za vsakogar, pod strokovnim vodstvom mentorjev FS KD Rogoznica, traja vsak dan vse do 28. avgusta
-	Ormož, Mladinski center, Gledališka šola Barbare Krajnc, potrebne
predhodne prijave na telefon 040 345 281
Kino Ptuj
21., 22. in 23. avgust ob 16.30 Ledena doba 3 (sinhronizirano v slovenščino)
-	animirana komedija. Ob 18.30 Harry Potter in princ mešane krvi
-	pustolovščina. Ob 21.15 Art program: Rock'n'roll pirati - glasbena komedija.
J^M PRIZMA zavarovanja Danes za jutri
"ZOJINA "ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino
Kot starši si želimo, da bi svojemu otroku vedno stali ob strani, mu peli uspavanke, popihali ranico, če bo padel s kolesom.
Radi bi plesali na njegovi poroki, mu pomagali kupiti stanovanje in pazili na njegove otroke. Radi bi mu podarili ves svet.
Štipendijsko naložbeno zavarovanje ZM PRIZMA Junior vam nudi:
finančno varnost otroka v primeru smrti staršev, izplačilo zavarovalne vsote v primeru hujše bolezni,
zavarovanje za primer nezgode staršev in otroka,
vstop na kapitalske trge že z nizkimi vložki, investiranje denarnih sredstev v skladu z naložbenimi pričakovanji,
potencial doseganja višjih donosov kot pri klasičnih oblikah zavarovanja, možnost spremembe in prilagodljivost oblike zavarovanja glede na vaše želje in potrebe, privarčevana sredstva lahko upravičencu izplačamo v enkratnem znesku ali z mesečnimi izplačili v obliki štipendije.

Zakaj je sklenitev Zojinega nezgodnega zavarovanja modra odločitev?
•	ker boš 24 ur na dan nezgodno zavarovan/a, kjer koli boš, tudi na počitnicah
•	ker lahko izbiraš med različnimi ugodnimi kombinacijami
080 19 20
www.ZavarovalnicaMaribor.si
Za otroke, šolarje, dijake in študente! Ter njihove starše!
PREDNOSTI nezgodnega šolskega zavarovanja pri Adriaticu Slovenici
Nikar ne pozabite! Septembra kliknite na www.adriatic-slovenica.si in
sklenite zavarovanje z 10% popustom!
In še več! Vsi, ki boste sklenili nezgodno zavarovanje in plačali premijo do 31. 10. 2009, boste sodelovali v nagradnem žrebanju za super nagrade!
Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine velja vse šolsko leto, tudi med počitnicami, 24 ur na dan, kjerkoli, doma in v tujini.
Dodatno zavarovanje nastanitve spremljevalca v primeru hospitalizacije otroka zaradi nezgode lahko sklenete za šolarje do vključno 5. razreda osnovne šole.
Za športnike! Zavarovalnica izplača celotno zavarovalnino tudi zavarovancem, ki so registrirani športniki in se poškodujejo pri večini športov.
Zloženke s prijavnico bodo na voljo v vrtcih in šolah vse od 1. septembra dalje, na fakultetah pa s pričetkom novega študijskega leta. Zloženke vsebujejo položnico, v katero se vpiše le izbrana premija zavarovanja, plača pa se na banki, pošti, v najbližji poslovalnici Adriatica Slovenice ali preko spletne banke. Potrdilo o plačilu je potrebno hraniti, ker se potrebuje ob prijavi nezgode.
Prijavnico lahko naročite po brezplačnem modrem telefonu 08011 10.
Več informacij:
Adriatic Slovenica, PE Maribor Ul. Eve Lovše 15, tel: 02 3208 110
as
AdriaticSlovenica
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU JI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 21.8.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SIP
SOBOTA 22.8.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.20 V objemu šole 11.00 Imamo se fajn 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica -odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 23.8.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Biserna maša v občini Hajdina 11.00 Praznovanje: Soviče - Dravci 13.00 Priprave na Lukarski praznik 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Dvig klopotca TD Destrnlk
PONEDELJEK 24.8.
8.00 Koncertni večer Osti jarej 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Praznovanje: Soviče - Dravci 20.00 Oddaja Občine Markovci
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik			Oprema	Barva
RENAULT THALIA 1,416V IÏÏ	2001	2.990,00	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
PEUGEOT 206 BREAK 1,41	2002	4.690,00	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KAR	2001	4.950,00	AVT.DELJ. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01,0 MPI	2000	2.990,00	PRVA REG. 2001	BELA
FORD FOCUS 1,6	1999	3.350,00	SERV0 VOLAN	KOV. SV. ZELENA
FIAT STIL01,416V ACTUAL SPEED	2005	5.990,00	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2004	4.290,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KAR.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
HYUNDAI MATRIX 1,5 CRDI	2002	5.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MERCEDES-BENZA160 ELEGANCE	2001	5.500,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.900,00	KLIMA	RDEČA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.690,00	PRVI LAST.	KOV. M. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIV. GRANDI	2003	6.150,00	AVT. D. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT IBIZA 1,212V REFERENCE	2006	6.150,00	PRVI UST.	RUMENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRE.	2004	6.650,00	SERV. KNIJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.650,00	PRVI UST. 2004	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,7 CDT1 ELEGANCE KARAV.	2005	8.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
VOLKSWAGEN POL01,2 COMFORTLINE	2005	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA1,416V N-JOY	2007	9.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
DAEWOO LANOS1,51 SE	2998	1.450,00	KLIMA	KOV. VIJOLIČNA
CHEVROLET SPARK 800	2006	4.900,00	PRVI UST.	RDEČA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	8.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
SPOMIN
20. avgusta so minila 3 leta, ko smo te tako nenadoma izgubili, dragi sin, brat, stric in vnuk
Valbon Hadjijaj
UL. VIDE ALIČ 27, PTUJ
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečke v spomin.
Žalujoči: vsi tvoji
Tiho, tiho čas beži, a tebe ni, ob spominu nate zelo boli.
SPOMIN
20. avgusta je minilo 5 let, ko si se poslovil od nas, dragi mož, ata, tast, dedek, pradedek in stric
Mirko Tetičkovič
IZ GRUŠKOVCA 15 PRI CIRKULANAH
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešajo
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce za teboj se zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, tete in sestre
Tereze Klaneček
IZ SEDLAŠKA 89, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi govorniku g. Žeraku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku g. Janiju Kozelu za odigrano Tišino, g. župniku Janku Gašperiču za molitev ob slovesu, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, gradbenemu podjetju MTB Maribor, OŠ Martina Koresa Pod-lehnik ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina, a lepših misli v srcu ni, kot spomin je na pretekle dni.
SPOMIN Elizabeta Štrucl
in
Anton Štrucl
SEDLAŠEK 94, PODLEHNIK
Mami mineva 1 leto, ateju mineva 18 let, ko sta nas zapustila. Hvala vsem, ki ohranjate spomin na njiju.
Njuni otroci z družinami

Kako srčno si si želela,
da še med nami bi živela,
smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili.
Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela.
Za vse, kar storila si za nas,
vedno hvaležen bo ti vsak od nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in omike
Ane Kopše
Z BREGA 15, MAJŠPERK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebej hvala pevcem, gospodu župniku, ge. Hedviki za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama in babica
Marija Petek
BOROVCI 11
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete sveče.
Sin Marjan, sin Franc z družino in hčerka Marija
z družino
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka
Petra Popuška, st.
POBREŽJE 97, VIDEM PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo pre-rani zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena pisna in ustna sožalja.
Posebej izrekamo zahvalo podjetju Perutnina Ptuj, podjetju Čist-Team, g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, g. govorniku za govor, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: žena Katarina, šest hčera, trije vnuki, osem vnukinj in pravnuk Niko
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno novico, da je umrla naša mama, babica in teta Lija
Avrelija (Zlata) Horvat
Pogreb bo na novem ptujskem pokopališču v petek, 21. 8. 2009, ob 14. uri.
Ožaloščeni sin Dačko, snahi Anica in Dubravka, vnuki Miran, Vesna, Daria in ostali sorodniki
Kako kratko je življenje na tem svetu, ker vzelo nam je drag zaklad, srce naše zdaj trpi, zelo boli, ker tebe, ljubi sin, več ni.
Sporočamo, da nas je v daljni tujini za vedno zapustil naš dragi sin
Branko Kmetec
V globoki žalosti mama Terezija, oče Gehard
in stric Heinz
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si daleč vstran, a v naših srcih večno boš ostal
V SPOMIN
20. avgusta je minilo 10 let, za vedno zapustil dragi mož tast in brat
Franc Voda
IZ PODVINCEV 50 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižgete svečo.
Tvoji najdražji
Soviče • Nada Žula obtožuje Janeza Cafuta fizičnega napada
Kaj se dogaja za (domačimi) zidovi Cafutovih?
»Ne morem več tako naprej, to, kar se je zgodili danes zjutraj, ni vredno človeka,« je bil prvi stavek pretresene Nade Žula, ki se je v sredo dopoldne oglasila na uredništvu našega časopisa: »Ta človek ni več normalen, ves čas vpije, grozi in izsiljuje. Zjutraj me je samo zato, ker nekaj po njegovem mnenju nisem naredila dovolj dobro, začel kar daviti!«
Nada Žula govori o znanem možu haloške podjetnice, Janezu Cafutu, kjer je pomagala zadnja dva meseca in pol, sicer pa je Žulova tudi mamica njegovih dveh vnukinj, dve-inpolletnih Sare in Lare.
»Potem ko sem kot tehnološki višek izgubila delo v Boxmarku, sem šla pomagat v njihovo družinsko podjetje. Že prej so me prosili za pomoč. Začela sem junija, prijavljena pa nisem bila, tako da sem delala na črno. Ampak pač, če si povezan z družino, kot sem jaz, pomagaš,« je potem, ko se je nekoliko pomirila, nadaljevala Nada Žula in povedala, da je Janez Cafuta ves čas nadiral vse po vrsti, nikoli mu ni bilo nič prav in nobeno delo ni bilo opravljeno dovolj dobro: »To njegovo jezo, slabo voljo in živčnost človek še nekako prenaša, za dobro odnosov v družini in jaz tudi za dobro mojih dveh punčk, ki jima je oče sin Janeza Cafuta, Jani.
Danes zjutraj, ko sem prišla v službo, mi je ena stranka že pri vhodu rekla, da je bolje, če sploh ne vstopim, tako zelo slabe volje je Cafu-ta. Jaz se ga ne bojim, kot se ga vsi drugi, in sem vseeno vstopila. Res je vpil, hotel je nek dokument, konkretno znesek, koliko dolga je poravnanega banki Sparkasse. Jaz sem mu znesek že pripravila prej, ne pa celotnega izpisa, kot je v tistem trenutku, ko sem vstopila, zahteval od mene. Šla sem pomagat njegovemu drugemu sinu Borisu, ki je iskal in vnašal podatke v računalniški program, Janez pa je ves čas vpil, da smo bedaki, da nič ne vemo, da smo za pobiti in da nas bo kar vse pobil. Meni je bilo takega vpitja in poniževanja dovolj in sem mu rekla, da
nisem prišla delat zato, da bo tako živalsko vpil name, to pa je bilo dovolj, da je skočil name. Najprej sem se umaknila za računalnik, Ca-futa pa me je dosegel in me začel daviti! Zakričala sem, in ker me je zaslišal Jani, je takoj pritekel v pisarno,« opisuje Nada, ki jo kar nekajkrat vmes zalijejo solze.
Po njenih besedah sta potem oba sinova, Jani in Boris, uspela razločiti dvojico in potegnila očeta stran od Nade: »Mama, no, pravzaprav tašča, Janezova žena, je samo sedela in se ni vmešala, verjetno se ni niti upala, ker tudi njo Cafuta samo nadira in nečloveško vpije za vsako stvar, tako da revica še sama ne ve, zakaj jih posluša. Jani in Boris pa sta očeta odvlekla stran od mene in potem je odšel ven.
To je bilo grozno, ne morem vam opisati in res ne morem več biti tiho o tem, kaj se dogaja pri Cafutovih. Drugi pač ne upajo povedati, čeprav vem, da marsikdo točno ve, kakšen človek je Cafuta.«
Nada je potem, ko je preživela prvi šok in grozo, odšla domov v Cirkulane, kjer živi, se hudo zjokala in najprej hotela pozabiti grdi dogodek, toda huda bolečina v grlu, kjer jo je po njenih besedah močno stiskal Cafuta, je bila premočna, zato je odšla k zdravniku, kjer je dobila napotnico za natančnejši pregled, saj je obstajala nevarnost notranje poškodbe ali nastanka krvnega strdka. Na srečo, kot se je izkazalo v natančnejši preiskavi, poškodba ni bila huda in Nada jo je odnesla le z rahlo oteklino in bolečino. Kot je še povedala, razmišlja, da bi dogodek prijavila tudi na policijski upravi: »O tožbi zaradi fizičnega
Nada Zula: "V vratu, kjer me je stiskal Janez Cafuta, me tako močno boli, da sem morala k zdravniku na pregled." Od splošnega zdravnika je Nada dobila napotnico za pregled grla, kjer pa so na srečo ugotovili, da razen rahle otkeline in bolečine ni nič poškodovano.
napada bom še premislila, želim pa, da se ve, kaj se mi je zgodilo, saj me je strah za lastno življenje, predvsem pa za svoji dve punčki, ki lahko ostaneta sami, saj Jani ne živi z nami, ampak doma v Drav-cih. Pa tudi ne verjamem, da bi me Jani in Boris kot priči pri tem podprla, ker se preveč bojita očeta,« je med solzami nadaljevala Žulova ter dodala, da za dvojčici dobiva preživnino v višini 260 evrov mesečno, ki jo nakazuje Vrček: »Ne vem, kako bo naprej, kaj se bo zgodilo. Želim le povedati, da se ta človek, Janez Cafuta, obnaša nečloveško, to, kar se dogaja za njihovimi zidovi, pa je katastrofa. Ne čudim se, da ne dobi ljudi, ki bi bili pripravljeni delati za njega. Tudi sama sem se tega izogibala, dokler je šlo, pa se ne bojim
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor Jernej (24.) in zadnji srpan vremeni, 31'17 se vsa jesen drži.	; *
Danes bo pretežno jasno, popoldne so v gorskem svetu možne posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, ob morju in v krajih s šibko burjo okoli 23, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C.
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajev-nimipadavinami, ki se bodo najprej pojavljale v severnih krajih, čez dan pa se bodo razširile nad večji del Slovenije. Vmes bodo tudi nevihte. V nedeljo bo delno jasno in nekoliko hladneje.
dela in se bom tudi vnaprej nekako znašla.«
Nada Žula je še povedala, da je po incidentu poklicala tudi župana občine Videm, ki naj bi ji rekel, da je Cafuta pač znan po svojem obnašanju: »Rekel mi je še, da me pozna in ve, da znam delati in da se bom že znašla, če bom pa potrebovala pomoč, naj se obrnem na njega.«
Jožica Cafuta: Davljenja nisem videla
Ker ima vsaka zgodba dve plati, smo za drugo plat poklicali kar Janeza Cafuta, ki je bil na službeni poti, v odgovoru pa je bil kratek: »Tega sploh ne bom komentiral, pokličite mojo ženo in naj vam ona razloži, kaj sta ti dve ženski zakuhali!«
Žena Janeza Cafute, Jožica, pa je na naša vprašanja, kaj se je pravzaprav zgodilo, kratko pojasnila: »Nobena skrivnost ni, da sta tako moj mož kot tudi Nada Žula zelo hitre jeze in oba hitro eksplodirata. Nada ima tudi zelo dolg jezik, ni tiho. Zače-
lo se je s tem, da ji je mož rekel, da ne dela prav, Nado je to razjezilo in je v afektu kar vrgla računalnik po tleh, to pa je seveda razjezilo moža Janeza. Nisem videla, da bi jo mož zagrabil za vrat, res pa je, da sta oba vpila.«
Očitno je, da se je za zidovi Cafutovega imetja res nekaj zgodilo, karkoli že je bil povod za neobvladan bes, najbolje vedo le vpleteni. Vendar pa je vsako, tako psihično kot verbalno in v zadnji fazi tudi fizično nasilje vredno obsojanja, ki se po novem zakonu o družinskem nasilju lahko kaznuje z zaporom do pet let. Čeprav tudi zapor, žal, ne spreminja karakterjev ljudi ...
SM
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata ^	zapornice
ključavničarska dela 9 manjša gradbena dela
O Du pleska cesta 10 2000 Man bor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2 teblreStP^ 080 13 14
Črna kronika
Umrl 17-letni Avstrijec
14. avgusta ob 0.20 je 19-letni državljan Avstrije vozil osebni avtomobil znamke Volkswagen polo avstrijskih registrskih številk po desnem voznem pasu avtoceste Mari bor-Draženci iz smeri Gruškovja v smeri Maribora. Ko je pripeljal v bližino km kamna 13.600, hitrosti vožnje ni prilagodil stanju ceste (ta je bila mokra in spolzka), gostoti prometa in vremenskim razmeram (v času nesreče je padal dež). Zato je s sprednjim desnim delom osebnega avtomobila trčil v zadnji del osebnega avtomobila BMW 323 švedskih registrskih številk, katerega je pred njim pravilno po desnem voznem pasu vozil 24-letni državljan Švedske. V trčenju je BMW obrnilo za 180 stopinj, obe vozili pa je odbilo v desno, na odstavni pas, kjer sta po 24,9 metrih trčili v tabli pokončne zapore, nato pa sta se po 31 metrih ustavili na odstavnem pasu, kjer je BMW zagorel. Požar so pogasili gasilci PGD Ptuj. V prometni nesreči sta bila voznika in 30-letni sopotnik ter 25-letna sopotnica iz BMW-ja lahko telesno poškodovani, 21-le-tna sopotnica iz BMW-ja in 17-letni sopotnik iz pola pa hudo. Vsi so bili z reševalnim vozilom odpeljani v SB Ptuj, kjer je 17-letnik, državljan Avstrije, v jutranjih urah zaradi posledic prometne nesreče umrl.
Neprevidno obračanje
16. avgusta ob 11.10 je 57-letni nemški državljan vozil osebni avtomobil Ford scorpio s priklopnikom iz smeri Ptuja proti Zgornji Hajdini. Ko je izven naselja Zgornja Hajdina pripeljal v križišče z dovozno cesto, je z vozilom ustavil na desnem prometnem pasu, namenjenem vožnji vozil naravnost. Nato je z vozilom opravil premik v levo, da bi v križišču polkrožno obračal. Pred tem pa se ni prepričal, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu. V tem času je v isti smeri, po levem prometnem pasu, namenjenem zavijanju vozil v levo, na dovozno cesto pripeljal 30-letni voznik motornega kolesa Yamaha FZ6 iz okolice Ptuja. Posledica tega je bila, da je osebni avtomobil s prednjim levim vogalom trčil v desno nogo 23-letne potnice iz Ptuja in zadnjo desno bočno stran motornega kolesa. Zaradi suma povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti pristojnemu državnemu tožilstvu zoper voznika osebnega avtomobila podali kazensko ovadbo.
Vlom s sekiro
13.	avgusta popoldne je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v bližini Slovenske Bistrice tako, da je s sekiro razbil balkonska vrata. Iz notranjosti je odtujil gotovino in zlatnino. Premoženjska škoda znaša okrog 2000 evrov.
Ukradli motor
14.	avgusta okoli 15. ure je neznani storilec s parkirnega prostora pred gostinskim lokalom na Ptuju odtujil motorno kolo KTM 990 rdeče-modre barve, letnik 2007, italijanskih registrskih številk DC 193 51, s potovalnimi kovčki. Premoženjska škoda znaša približno 9000 evrov.
Zasežena vozila
15.	avgusta ob 16.40 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 40-letnega državljana Poljske. Ob kontroli osebnega vozila znamke Volkswagen transporter so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2008 v Nemčiji. Policisti so vozilo zasegli.
12. avgusta ob 13.40 se je na mednarodni mejni prehod Gruškovje pripeljal 35-letni državljan Bolgarije. Ob kontroli so policisti posumili, da je osebno vozilo znamke BMW X5 odtujeno. Odločili so se za temeljit pregled in ugotovili, da so identifikacijske oznake na vozilu manipu-lirane. Ugotovili so, da je bilo vozilo ukradeno leta 2007 v Italiji. Policisti so vozilo zasegli, zoper voznika pa bodo podali kazensko ovadbo.
Foto: SM