LETO IV Posamezna Številka Din 1
Poštnina plačana ? gotovini, ŠTEV. 29{).
V LJUBLJANI, četrtek, 29. septembra 1927
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu*
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CvRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
TELEFON ŠTEV. 2852.
Boj za Ljubljano.
Kakor, da bi šlo za kako čisto pozabljeno gorsko vas, tako vodi esdeesar-ski tisk boj za Ljubljano. Čez tri dni bedo v Ljubljani že občinske volitve, a tudi najvernejši bralec esdeesarskega tiska ni našel niti najmanjšega sledu o kakem resnem komunalnem programu. Same čisto najbolj navadne preklarije, to je vsa vsebina časopisnega boja, ki ga mora sedaj prenašati Ljubljana. Kdo je odstavil tega ali onega delavca, kdo je hotel več zgraditi, kdo je te vrata rdeče prepleskal, mesto zeleno, v tem tonu se vodi ves voliven boj, kakor da take idejne revščine še nismo imeli zadosti.
Mislimo, da zasluži slovenska prestola pač malo več resnega zanimanja in Qa bi se moral tudi strankarski tisk zavedati, da je treba ljubljanskemu volilcu podati konkreten komunalni program, ne pa samo prazne strankarske preklarije. Zakaj komunalni program, ne pa napake nasprotnikov, bi moral biti glavno priporočilo za stranke in kandidati brez jasno formuliranega komunalnega programa ne bi smeli v Ljubljani niti nastopiti. Najmanje pa, kar sme in mora zahtevati slovenska prestolica, je to, da vsak kandidat pove vsaj svoje stališče do glavnih vprašanj, ki morajo večno zanimati Ljubljano, ker je od njih dobre rešitve naravnost odvisno blagostanje Ljubljane.
Na prvem mestu je treba tu omeniti vprašanje zedinjene Slovenije. Čisto navadno provincialno mesto bi bila Ljubljana, če ne bi bila kulturno, nacionalno in gospodarsko središče slovenskega naroda. Stranka, ki nima v programu delo za eno Slovenijo, se zato v Ljubljani ne bi smela niti pokazati. Dejstvo pa je, da je Slovenija razdeljena v dve oblasti sa-m° po zaslugi neslavne SDS! Nadaljne dejstvo pa je tudi to, da je SDS razumela osredotočenje slovenskega gospodarstva v Ljubljani na ta način, da je bolniško zavarovanje centralizirala v Zagreb, da so po njeni zaslugi šle slovenske vloge v zagrebško Slavensko banko, delicite te banke pa bodo plačevali slovenski vlagatelji. Odprava šolskega sveta, popolna zmaga centralizacije na vseh področjih uprave, pa kaže, kako je delo SDS tudi na kulturnem polju zavrlo razvoj slovenskega naroda.
Druga glavna zahteva Ljubljane je, da je njena avtonomija vedno nedotakljiva. Na drugem mestu poročamo obširno, kako je SDS vzela Ljubljani avtonomijo. Smešno je zato, če se danes prereka esdeesarski tisk, kaj bi vse moralo biti storjeno za Ljubljano, ker dejstvo je, da se vse to ni moglo storiti, ker je bila I-iubljaua štiri leta brez svoje avtonomije. In sicer po krivdi SDS.
Ljubljana je prestolica slovenskega naioda in zato je njena visoka moralna dolžnost, da je njeno delo v vzgled vsemu narodu. Dejstvo pa je, da se v vsej Sloveniji še ni dogodilo, da bi bilo iz strankarskih vzrokov zagrešeno besedolom-stvo. Zaradi ljubljanskega mandata pa je. SDS zagrešila besedolomstvo. In kar je najlepše, danes kandidirajo na listi SDS ljudje, ki so podpisali ono znano pogodbo za ljubljanski mandat in ki še do danes niso izvajali konsekvenc, ker ni SDS svoje besede držala! Svoje napisane obveze niso držali, Ljubljana pa bo tako naivna, da bo verjela vseeno njih obljubam?
Ljubljana pa je bila od nekdaj tudi demokratična in svobodoljubna. Dejstvo pa je, da je Ljubljana po zaslugi SDS doživela že tako žalostne čase, da ni smel svobodni ljubljanski meščan niti v gostilni povedati svojega mnenja, da o raz-
Vlada zadovoljna z Davidovičevem govorom.
Bcogi-ad, 29. sept. Po ekspozeju o delu v svojem ministrstvu je dal minister pošte in telegrafa Kočič novinarjem nekaj izjav o aktualni politični situaciji.
Na vprašanje novinarjev, kaj lahko reče o stabilnosti današnje vlade po govoru Ljube Davidoviča, je Kočič odgovoril: »Vlada je stabilna in to se da sklepati tudi iz govora Ljube Davidoviča v Bjelini. Smo popolnoma zadovoljni tako z njegovo izjavo kakor z njegovim nastopom napram vladi. Njegova izjava je povsem v skladu z njegovim delom in nastopom napram vladi. Ako je kaj očitkov za časa volilne agitacije, je to bilo tudi pri nas in pri vseh drugih. Včerajšnji govor Ljube Davidoviča daje nado, da se bo sedanji parlament bavil s stvarnim delom, kakor ga pričakuje
cela država in da ne bo tratil časa s strankarskimi in političnimi prepiri.:
Na vprašanje novinarjev, kaj more povedati o stanju v radikalnem klubu, je Kočič dejal: »Stvar se bo uredila tako, kakor to zahtevajo interesi radikalne stranke. Ako pride do ločitve in do eliminiranja nekega števila iz radi talnega kluba, ne bo to naša krivda. Za to so krivi gospodje sami, ker so se pred razpisom volitev, a zlasti za casa volitev in volilne borbe vedli tako, kakor da bi ne imeli z nami nič skupnega.«
Kako je s predsednikom kluba?
»Mislim, da postane predsednik kluba Velja Vukičevič. Na ta način se mora izvršiti napram njemu volilna manifestacija in moramo njega proglasiti za nosilca današnje radikalne politike, ki jo je zastopal na volitvah.<
Program postnega ministra.
Beograd, 29. septembra. Včeraj ob 4.50 popoldne je sprejel minister pošte in telegrafa Vlajko Kočič v svojem ka-1 binetu novinarje in jim dal izjavo o sedanjem stanju v naši poštni, telegrafski in telefonski službi in o ukrepih, ki jih je treba storiti za zboljšanje ter o programu del, ki se bodo izvršila v najkrajšem času.
Minister Kočič je rekel, da so največja ovira za pravilno upravljanje poštne službe težkoče, ki izvirajo iz razmestitve uradov. Da se temu odpomore, se bo gradilo najprej monumentalno poslopje za pošto v Beogradu. Obenem se bo začelo z zidanjem poštnega poslopja v Skoplju in v ostalih krajih Južne Srbije. V teh poslopjih bodo tudi stanovanja za poštne uradnike.
Poštni promet je v glavnem odvisen od železnic in državnih cest. Ako bi bil železniški promet boljše urejen in bi vlaki vozili večkrat in hitreje in bi bile ceste boljše vzdrževane, bi bil prevoz pošte tudi boljši in hitrejši. Uredil se bo promet pošte tudi z aeroplani.
Kar se tiče telegrafsko - telefonskega prometa, mu je treba posvetiti največjo pozornost. Z novimi radiografskimi postajami, ki se grade v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Podgorici in pozneje še v Sarajevu, se bo ta promet v naši kraljevini znatno zboljšal tako v notranji kakor tu di v mednarodni službi. Do popolne ureditve telefonskega prometa se bo prišlo s polaganjem novih kablov za daljno telefoniranje, za katero je že razpisana licitacija.
Danes imamo med Beogradom in Zagrebom tri vode, med Beogradom in Novim Sadom tudi tri, med Beogradom in Nišem dva. To je ne samo nedovoljno ampak tudi obupno, ker so vodi povečini okupirani za službene razgovore, tako da imajo občinstvo, novinarji in trgovci malo časa za razgovore, vsled česar mnogo trpe državni dohodki. Zasebni kabel ho imel 30 do 40 vodov in bo vezal po-edina mesta v notranjosti. Naša mesta bodo potem mogla dobivati dobre in mo-
bijanju shodov in o raznih drugih per-sekucijah niti ne govorimo.
Vse to so dejstva, ki so neutaljiva in ki jih ve vsak Ljubljančan, če ne smatra pozabljivosti za prvo čednost. In ta dejstva pravijo, da je sicer nemogoče, če bi vsi Ljubljančani v vsaki stvari enako mislili, da pa so vsi nepozabljivi in pametni ljudje samo enega mnenja, da ne more ljubljanski volilec zagrešiti večje napake, kakor če vrže kroglico v skrinjico SDS.
In tudi to je dejstvo!
čne zveze z Budimpešto, Berlinom, Prago, Rimom itd., ker bomo imeli z vsemi temi mesti direktno zvezo. Ti kabli bodo veljali 500 do 600 milijonov dinarjev. Te številke ue morejo nikogar ostrašiti, kdor upošteva korist, ki bo iz tega izvirala.
Naša kraljevina je v taki geografski legi, da lahko damo inozemstvu najboljšo, najkrajšo in najcenejšo zvezo med za-padom in vzhodom. Take kable so uvedle dosedaj že mnoge države in so kabli deloma že gotovi deloma pa bodo v kratkem gotovi. S takimi kabli je vpostavlje-na zveza med Budimpešto in Dunajem in drugimi mesti zapadne Evrope. Nekatere države so poverile to službo privatnim družbam.
Velika korist teh kablov je že ta, da zavarujejo telefonske proge za slučaj vojne pri napadu artilerije in aeroplanov. Nadzemeljska proga bi bila za slučaj vojne v glavnem cilj napadov iz zraka.
Minister je izjavil, da se bo v Beogradu instalirala avtomatska centrala, ki se dosedaj ni mogla ustanoviti zaradi neprimerne zgradbe.
H koncu je minister dejal, da se že dela na projektu zakona, ki naj bi omogočil eksploatacijo poštne, telegrafske in telefonske stroke na trgovski podlagi. Ta služba bi se prepustila samo v finančno - ekonomskem pogledu privatnim domačim družbam, medtem ko bi delo opravljali državni uslužbenci. Tako je v Italiji, Španiji, Švici in nekaterih drugih državah. V Ameriki je že od nekdaj ves telegraf in telefon v privatnih rokah. Da bi se moglo to čim boljše urediti, bo odpotoval te dni v inozemstvo poseben delegat ministrstva, ki bo vprašanje proučeval od blizu in pri tem upošteval težko gospodarsko krizo v naši državi.
O potrebi varčevanja je rekel minister, da je na zahtevo ministra financ zmanjšal proračun poštnega ministrstva od 484 na 380 milijouov dinarjev. Število poštnih direkcij se bo znižalo od 8 na 5. Tudi v ministrstvu samem se bodo ukinili nekateri oddelki, razen tega se bodo nadomestile nekatere manjše državne pošte s pogodbenimi poštami.
CENA BEG PRI MARINKOVIČU.
Beograd, 29. septembra. Včeraj je po-setil dosedanji albanski poslanik na našem dvoru Cena beg dr. Vojo Marinkoviča, da se poslovi od njega, ker zapusti po odredbi svoje vlade Beograd in pojde v Prago, kjer je imenovan za poslanika.
Tukajšnji diplomatski krogi označujejo to premestitev za zelo značilno, ker se je dogodila v trenotku, ko še vedno niso razčiščeni naši odnošaji z Albanijo.
Prenos državnih poslov na oblasti.
Beograd, 29. sept. Včeraj popoldne se je nadaljevala konferenca s predstavniki oblastnih odborov o vprašanju prenosa poslov od države na oblastne samouprave.
V tem oziru so bili določeni posli, ki bi jih bilo treba prenesti iz ministrstva za zgradbe, narodnega zdravja in kmetijstva in voda. Minister financ je predložil udeležencem načrt teh poslov, ki naj se preneso na samouprave. Iz elaborata ministrstva za zgradbe je razvidno, da bo 6663 državnih cest in potov prenesenih na samouprave. Iz področja ministrstva za narodno zdravje se bodo poleg dosedanjih še druge bolnice prenesle na oblastne samouprave. V Srbiji in Črni gori ostanejo bolnice za sedaj še v državni upravi. Označeni so bili tudi posli in podani predlogi glede kompetence in razdelitve poslov državne uprave in samouprav v pogledu živinoreje in vinogradništva.
KONSERVATIVNI MINISTRI PROTI BALDWINU.
London, 29. sept. V tukajšnjih vladnih krogih vlada veliko razburjenje. Govori se in v konservativnih listih tudi piše, da bo podal po ostavki lorda Cecila demisijo tudi lord Balfour. Razen tega se govori, da bo podal ostavko tudi minister zunanjih pOslov Chamberlain in minister financ Cecil. Ta poda ostavko zato, ker so dohodki v prvih šestih mesecih znatno padli.
Ta mesec bo v Cardiffu kongres konservativne stranke. Pričakuje se, da bo lord Berby javno napadel Baldwina in da tako lahko pride do razcepa v konservativni stranki.
ITALIJANI SE BOJE ZA ITALIJAN-STVO REKE.
Trst, 29. isept. »Giornale d’ 'Italiac piše v zadnji številki, da je na Reki mnogo tujcev, ki imajo italijansko državljanstvo in se jim nikakor ne more stopiti na rep. Ti tujci do prevrata niso govorili italijanski. Sedaj so začeli govoriti italijanski jezik in so navidezni patrioti. Na vsa vodilna mesta v industriji in trgovini je treba postaviti prave Italijane in sicer fašiste, ki so Italijani ne samo po državljanstvu, ampak tudi po krvi, prepričanju in srcu.
V industrijskih podjetjih se žal daje prednost Hrvatom in protifašistom. Mnogo tvornic je v rokah Hrvatov. Ako hoče dobiti Italijan v teh podjetjih službo, mora imeti priporočilo od te strani. Ako prinese priporočilo od Italijanov, potem so mu zaprta vrata. Na ta način se budi prepričanje, da je italijanska oblast samo začasna.
NAMERAVANI ATENTAT PROTI KEMALU.
London, 29. septembra. Šele sedaj se je doznalo za razlog, zakaj je Mustafa Kemal paša zopet odložil svoje potovanje iz Carigrada v Angoro. Vzlic vsem demantijem se potrjuje vest, da se pripravlja atentat na Kemal pašo iti njegovo okolico. Zarota pa je bila zadnje dni odkrita in tako se je preprečil atentat. Zarotniki so nameravali spustiti v zrak cel vlak. Ni še pojasnjeno, kako se je žan-darmeriji posrečilo, da je okrila zaroto.
TRIJE KOMUNISTIČNI MANDATI V ZAGREBU RAZVELJAVLJENI.
Zagreb, 29. sepl. Včeraj popoldne se je vršila prva seja novoizvoljene mestne uprave, na kateri se je izvršila verifikacija mandatov. Na seji niso bili verificirani mandati treh komunistov.
Občinski svet ljubljanski.
Izpremembe v gospodarstvu na ljubljanskem magistratu so se zlasti po prevratu ta-1(0 pestre vršile, da se narti danes predstavljajo le v nejasnih obrisih. Vredno je torej, da kličemo pomembnejše dogodke v spomin po kronologičnem redu.
Ko je 1. 1882. Ljubljana prešla v narodne roke, je poslal ljubljanski župan g. Peter lirasclii. Županoval je celih 14 let. V tej dobi se je mnogo storilo za razvoj našega mesta. Zlasti je omenili, da je Ljubljana dobila svoj vodovod, ki je neizmerno poboljšal razmere v zdravstvenem pogledu.
G. Graselliju je sledil 1. 1896 kot župan Ivan Hribar. Ako pribijemo, da je bilo to eno leto po potresu in da je imel tedanji obe. svet predvsem nalogo, Ljubljano dvigniti iz potresnih razvalin, tedaj moremo umeti ono dobo mrzličnega dela in smotrenih načrtov za napredek ljubljanskega mesta. Mnogo javnih stavb je nastalo v tej dobi, na katerih je ovekovečeno »Ko je bil Ivan Hribar župan.« Mestni licej, Mestni doni, Srednja tehnična šola, vojašnice, justična palača itd. V tem času je bila zgrajena še pod Grasellijem zapo-četa mestna elektrarna in je stekla električna železnica.
Občanski svet je bi! razpuščen 31. avgusta 1910 ter je njegove posle prevzel dvorni svetnik Loschan kot vladni komisar. 2e aprila 1911 pa so bile nove volitve, ki so nam dale novega župana v osebi dr. Ivana Tavčarja in podžupana v osebi dr. Karla Trillerja. To dobo karakterizira mirni in solidni razvoj ljubljanskega mesta po že začrtanih smernicah. Velika zasluga dr. Tavčarja je, da je s preudarnim svojini postopanjem vzdržal na svojem mestu za dobo vojne ter preprečil, da Ljubljana zopet ni zapadla komisa-njatu. Težavna je bila v tem času naloga občinskega sveta, ki pa ji je bil dr. Tavčar s svojim umnim gospodarstvom sijajno kos. 'Poudariti je, da so mu bila tedaj le skromna sredstva na razpolago. Največ njegova zasluga je, da je bilo vprašanje prehrane ljubljanskega prebivalstva za časa vojne rešeno na tako zadovoljiv način, kakor malokje Vojna je preprečila, da se v tem času niso vršile volitve, ampak da je bila funkcijska : doba občinskemu svetu avtomatično podaljšana.
Nove volitve so bile leta 1921. Dr. Tavčar ' zavoljo bolezni ni več kandidiral. Ob teh vo- ! litvah so dobile:	JugosJov. demokratska |
stranka (z nosilcem liste dr. Ravnikarjem) : 18 mandatov, SLS 10, NSS 8, socijalisti 5, ko- i mumsti 6 in samostojni kmeti 1 mandat. Za i župana je bil predestiniran dr. Triller. SLS, ! WSS, socialisti in komunisti pa so se koali- : rali v večino, ki je izbrala na prvi seji ob- : črnskega sveta za župana Antona Peska, za podžupana pa dr. Periča. Vlada je nato raz- , veljav ila komunistične mandate in ni odo- I brila Peskove izvolitve. Okrnjeni občinski i svet je potem dne 28. septembra 1921 izvo- j lil za župana dr. Ivana Periča, za podžupana pa Miroslava Ambrožiča (NSS), pozneje pa , ravnatelja Rika Juga (NSS).
Ta tako konstituiran občinski svet pa je ; deloval samo do 19. maja 1922, ko ga je vla- j da razpustila. Dne 3. decembra 1922 so bile « nove volitve po takozv. Žerjavovem volilnem > redu, po katerem dobi relativna večina gla- i sov že absolutno večino mandatov in potem i še toliko, kolikor jej gre po sorazmerju z j glasovi ostalih strank. G. Žerjav je računal s tem, da dobi njegova stranka pri volitvah sigurno relativno večino, potem ko je JSS pri volitvah 1921- bila dobila 18 mandatov, druge stranke pa vsaka manje. V svoji kratkovidnosti pa ni računal z dvema činjenica-ma. Po eni plati je takrat prišlo do secesije v JSS, ko je bila na poletje 1922 istopila iz stranke dr. Tavčarjeva skupina ter se oblikovala v staro Narodno napredno stranko. Po drugi strani pa je bila odprta možnost, da se
ostale stranke koalirajo ter na ta način dosežejo relativno večino glasov.
Tako se je tudi zgodilo. Zakaj pri volitvah je nastala nova koalicija v Zvezi delavnega ljudstva (SLS, socialisti in komunisti, čeprav poslednji umevno niso več nastopili pod svojo firmo). Narodno-napredna stranka pa se je zvezala z Narodnimi socialisti v Jugoslovansko zajednico z nosilcem liste dr. Ravniharjem, dočini je SDS, ki je hotela županstvo poveriti vseueil. prof. Milanu Vidmarju, nastopala samostojno. Nedvomno je bilo, da pride v konkurenco za relativno večino samo Jugoslovanska zajednica in pa Zveza del. ljudstva. Kljub temu pa je JDS vse svoje topove namerila samo na Zajednico. G. Žerjavu je bilo ljubše, da zmaga SLS s svojim priveskom kakor če zmaga napredna Zajednica. — En dokaz več, kako ta gospoda razume naprednost. — Pri volitvah je dobila Zveza del. ljudstva nad 4000, Jugoslovanska zajednica skoro 3000, JDS pa jedva 1800 glasov. Po Žerjavovem volilnem sistemu je potemtakem pripadlo Zvezi delovnega ljudstva 85, Zajednici 8, JDS 5 in samostojnim kmetom 1 mandat. Na seji 27. januarja 1923 je bil izvoljen županom dr. Perič, podžupanom dr. Stanovnik. Seveda je bila za JDS, ker ni dobila večine, usoda občinskega sveta s tem trenutkom zapečatena. Potem ko so se občinskemu svetu s strani vlad, v katerih je imela JDS odločilno besedo, metala samo polena pod noge, je na predlog naše demokratske— tedaj že — SDS g. Pribičevie dne 10. pulija 1924 iz ničevih razlogov razpustil občinski svet. Za vladnega komisarja je bil imenovan advokat dr. Krejči.
V tem je v Beogradu padel režim in sledila mu je kratkodobna Davidovič - Koroščeva vlada, ki je vladnega komisarja zamenjala z bivšim županom dr. Peričem. Dodelala mu je sosvet, sestavljen iz bivših obč. odbornikov vseh strank. Po padcu te vlade in po nastopu PP-režima je bil dr. Perič razrešen komisarijata, na njegovo mesto pa so dne 10. novembra 1924 postavili popolnoma protizakonito institucijo treli gerentov (dr. Puc, Turk, Likozar).
<tb skupščinkish volitvah februarja 1925 je smatral PP-režim teren tudi za občinske volitve pripravljen. Razpisal jih je za marec 1925. S svojimi zloglasnimi terorističnimi metodami je nameraval užugati svobodno voljo Ljubljančanov ter na ta način doseči potreb-eno relativno večino. V svojem zdravem instinktu je Ljubljana reagirala na način, kakor ga gospoda ni pričakovala. Združile so se vse stranke proti SDS na listo: za avtonomno Ljubljano. SDS je takoj uvidela, da so vse njene nade padle v vodo, saj bi imela proti sebi naravnost ogromno večino zavednih Ljubljančanov in bi SDS doživela še strahovitejši po-raz kakor pri skupščinskih volitvah. Zato je hitela po svojih poslušnih vladnih organih preklicati volitve. Na kake nove volitve potem niti mislila ni več.
Trije gerenti so torej še dalje vladali na ljubljanskem magistratu, dokler jih ni dne (i. oktobra 1926 zamenil vladni komisar Anton Mencinger. Njemu je bil meseca marca dodeljen sosvet iz dveh članov NRS (dr. Ravnikar, Gangel) in pet članov SLS (dr. Stanovnik, prof. Rožič, Jeglič, Pirc, Pust, od katerih so nekateri pozneje odstopili).
l’aka je torej kratka zgodovina občinskega sveta ljubljanskega poslednjih 45 let. Zlasti po prevratu so si sledili dogodki kakor v kalejdoskopu, tako da so celo informiranemu človeku mešali spomin. Zategadelj smo smatrali za potrebno da osvežimo spomin z resničnimi pdatki, po kronologičnem redu.
Naj tudi iz teh podatkov Ljubljana dne 2. oktobra izvaja svoje edino možne logične poledice, to je, da odreče SDS legitimacijo, da bi se potegovala za mandat na ljubljanskem magistratu.
bi vsi esdeesarski in radičevski poslanci bili v demokratski zajednici in zato govori mesto o 170 le o 150 poslancih.
Zato pa je tudi čisto odveč, če delajo naši e desarji z »demokratskim« blokom tak tam-tam, ker oni morejo vstopiti v demokratsko zajednico le, če žrtvujejo dr. Žerjava, kar pa niti pri najboljši volje ne morejo, ker je ves aparat in vest tisk slovenske SDS v njegovih rokah.
Taka je resnica in ko mine 2. oktober bo ta resnica prodrla celo v špekulativne naslove esdeesarskega tiska.
Spskuladja mesto informiranja.
Bralci političnih listov se v glavnem dele na dve skupini. Eno skupino tvorijo bralci, ki čitajo v prvi vrsti le zabaven del v časopisju in kroniko svetovnih škandalnih dogodkov. Ti bralci tvorijo skoraj pri vsakem listu ogromno večino in ti čitajo od političnih vesti kvečjemu naslove. In to, kar je napisano v naslovih, je tudi vse politično znanje teh rekordno površnih bralcev. Zaradi tega je tudi mogoče, da je politična naobrazba ljudi tako majhna in da tudi najbolj tehtni argumenti ne igrajo dostikrat nobene vloge.
Vsega tega se zlasti zaveda esdeesarski tisk in zato že od nekdaj špekulira na to, da z naslovi premoti bralca. Ta tisk čisto dobro ve, da večina bralcev sploh ne čita njegovih političnih vesti, zato hoče z naslovom ujeti površnega bralca in napiše zato v naslov to, kar ravno želi, da bralec misli. Seveda je temu tisku čisto vseeno, če je naslov v skladu z vsebino poročila ali ne. Glavno je, da naslov vleče in da ima sugestivno silo. Zlasti v volilnem času polaga ta tisk veliko važnost, da z naslovom vjame vsled površnega čitanja nepoučenega bralca. In to vidimo tudi pri sedanjih volitvah.
Tako čitamo v včerajšnjem esdeesarskem popoldnevniku na uvodnem mestu z velikimi črkami napisano senzacijo, da bo demokratski blok prevzel vlado. In da bo senzacija Ie,m verjetnejša je napisano v prvem podnaslovu: »Senzacionalen govor g. Ljubo Davidoviča.« Kaj je bolj naravno, kakor da si misli površni bralec, da je g. Ljuba Davidovič napovedal, da prevzame vlado demokratski blok. Resnica pa je čisto druga, in resen političen bralec, ki prebere vso brzojavko v popoldnevniku se tudi skoraj prepriča, da ni Ljuba Davidovič tega dejal, temveč, da je nasprotno dejal, da ostane demokratska za-jcduiea v vladi (in ne na vladi, kakor poroča esdeesarski popoldnevnik).
A najlepše je to, da g. Ljuba Davidovič v svojem govoru sploh ni nikdar omenjal demokratskega bloka, temveč je govoril le o demokratski zajednici.
Za površnega in nepoučenega bralca — in ti so kader csdeesarskih volilcev — je morda to vseeno, ne pa za volilca, ki ve, da ima možgane zato, da z njimi misli in ki zato kritično presoja politične dogodke.
DEMOKRATSKI BLOK IN DEMOKRATSKA ZAJEDNICA.
Na prvi pogled morda ni med demokratskim blokom in demokratsko zajednico mnogo razlike, toda v resnici je stvar čisto druga.
Demokratski blok je iznajdba g. Svetozarja Pribičcviča, ki misli, da naj demokratski blok nastane na ta način, da se vse opo-zicionalne stranke združijo pod tem naslovom v en blok. Zato tudi govorimo o esdeesarskem demokratskem bloku.
Čisto drugačna pa je zamisel g. Ljubo Davidoviča. On je tega mnenja, da je čuvar demokracije v državi edinole demokratska zajednica. Kdor torej hoče podpirati demokracijo, ta naj vstopi v demokratsko zajednico. V svojem zadnjem govoru v Bjelini je tudi g. Ljuba Davidovič dejal, da so vrata demokratske zajednice odprle za vse demokrate in da upa, da bo ta zajednica štela 100, pa tudi 150 članov. Z drugimi besedami se pravi to, da je Davidovič pripravljen sprejeti v svojo organizacijo druge stranke, ne pa se z njimi fuzionirati v en blok. Praktično pomeni to, da se Davidovič ne brani sprejeti v svojo skupino člane drugih strank, da pa noče priznati voditeljem teh strank vodilnih mest v demokratski zajednici. V tej je prostora le za navadne oficirje in redove iz raznih drugih strank, ne pa tudi za njihove generale. In v tem je glavni vzrok, da še do danes ni ustanovljen demokratski blok, pa čeprav ga propagirata Svetozar Pribičevič in Radič že več ko mesec dni. Oba namreč hočeta, da bi ta »demokratski ; blok bil za nju instrument, da prideta zopet do moči, dočim ]	?..	idovi4 tega noče, temveč hoče, da
zdi uzitev vseh demokratov dvigne demokrat-sko zajednico in njega kot njenega sefa.
Zaradi tega računa celo Davidovič, da ne
Nadaljni korak k modernizaciji našega mesta.
MESTNA NAPRAVA ZA ELEKTRIČNE URE V LJUBLJANI.
K potrebam novodobno urejenega obratovanja v mestih spada — ne v zadnji vrsti — tudi naprava, ki omogoča prebivalstvu mesta točno označbo pogostoma tako pičlo odmerjenega časa. Kakor vsa večja mesta Francije, Anglije, Belgije, pa tudi že Rusije, Iiuiiiuuije in Nemčije, dobi sedaj tudi Ljubljana svojo električno urno napravo.
Ta vrsta naprav našemu mestu ni povsem neznana, ker so po istem principu izdelane ure našega glavnega kolodvora, ki so splošno priznane glede enakomerne in precizne označbe časa. To točnost pa omogoča električnim uram urna centrala, ki ima po eno ali več prog, na katere so priključene vse druge, takozvane stranske ure v poljubnem številu. S pomočjo te napeljave oddaja torej urna centrala od minute na minuto po en sunek toka drugim uram, ki se pomikajo na ta način minutno ter enakomerno naprej. V stranskih urah so vdelana elektromagnetična kolesja za posredovanje nadaljne predaje električnih sunkov, ki prihajajo iz centrale, na kazala posameznih, na centralno napravo priključenih ur. Če si ogledamo osrčje take mestno-urne naprave vidimo, da se po njegovih utripih prevaja tok na nadaljne ure; v centrali sami pa najdemo nameščeni dve veliki nihalni uri ki se kot precizijski uri držita najtočnejšega časa in ki stavljata električni sklopni mehanizem od minute do minute v pogon. Obe nihalni uri pa služita obenem tudi medsebojnemu nadzorovanju in omogočata redno funkcioniranje centrale tudi v slučaju, če ena izmed obeh ur prestane. Med temi urami se nahaja marmorna plošča z instrumenti za nadziranje delovanja v mestu razporejenih stranskih ur. Ti instrumenti javljajo vsako, tudi najmanjšo motnjo, tudi če bi se vod prekinil vsled elementarnih vplivov tako akustičnim, kakor tudi optičnim potom.
Javne, takozvane stranske ure, bodo v doglednem času olepšavale ter obsevale naše trge, nadalje pa dobijo tudi ceste pestrejšo sliko pa svetlobnih stolpih, kakorSne najdemo večkrat v drugih mestih.
Na podlagi teh načel delujejo urne naprave v Bruslju, Šarlotenburgu, Milanu, Moskvi itd. že nad 15 let v obsegu priključka do dvatisoč stranskih ur, katerih pogon pa oskrbuje le ena urna centrala. In dasiravno bo — odgovarjajoč velikosti mesta — postavljeno pri nas za enkrat le nekaj javnih ur, pomeni to vendar začetek napredka v označbi enotnega in točnega časa v naši beli Ljubljani!
Politične vesti.
= Teden političnega zatišja je sedanji teden in da o tem sploh ni nobenega dvoma, je odšel g. Velja Vukičevič na lov. Zato je pa tudi čisto odveč govoriti o spremembah v političnem položaju in ravno tako so odveč tudi vsa ugibanja in vse kombinacije. Jasnost prinese šele prihodnji teden, ko se sestanejo poslanski klubi in ko se bo vedelo, ali ima v demokratskem bloku večino g. Marinkovič ali g. Davidovič. Tedaj pa se bo tudi šele videlo, če ostane demokratska stranka enotna ali pa pride ro razkola v njenih vrsiah. Če ostane enotna, kar pa ni posebno verjetno, potem ostanejo demokrati v vladi in vlada Vukičeviča bo začela izvajati svoj program. če pa se razbije in bo večina za Marinkoviča, potem je sigurno, da vlada Vuki-čevič-Marinkovič ostane in da ni pričakovati prav nobenih senzacij. Druga pa je stvar, če bi zmagal v demokratski stranki g. Davidovič, ker v tem slučaju je razbitje vladne koalicije skoraj sigurno. To se vidi tudi iz pisave glavnega radikalnega glasila »Samouprave«, ki odkrito izjavlja, da nima radikalna stranka vež volje še dalje prenašati taktiko Davidoviča, ki izkorišča vladni položaj demokratske stranke samo za rušenje vlade. Da bi Davidovič zmagal v demokratski stranki je zelo malo verjetno, ker bi bila posledica njegove zmage za demokratsko stranko zelo težka. Ne nastopila bi potem vlada »demokratskega« bloka, pač pa bi naj-brže bile ponovne volitve, ki bi prinesle Vu-kičeviču sigurno zmago in bi mogli potem radikali vladati tudi brez demokratov, kakor po volitvah 1. 1925. — Takšen je položaj, ki ga pa esdeesarski slovenski volilci zaradi nedeljskih ljubljanskih volitev še ne smejo izvedeti pred 3. oktobrom.
— Zemljoradniki lic ustanove i radičevci en klub. Joca Jovanovič, voditelj srbskih zemljo-radnikov je izjavil dopisniku »Jutarnjega lista«, da so se vršili sicer v zadnjem času razni sestanki med prodstavitelji HSS in zemljo-radnikov, da pa so imeli ti sestanki sam o ta namen, da ohranijo potreben kontakt ■ obema kmetskima strankama. Vsako ^ ^ še zbližanje pa je odvisno le <ko stališče, zavzame v gotovih vprašanjih ya,. y ^ kakor žele zeml]oradmj«v . bska
In ^ahtovajo zato ^hrvaške radičevske stranke koncesij, ki jih ta ne more dati. Vodstvo reflektirajo za sebe zemljoradniki in Ra-dič, zato pa je združitev Radiča z zemljoradniki nemogoča.
— Ruska politika r Aziji. Prelom diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Anglijo še ni tako velikega pomena za Rusijo. Veliko težji udarec si je namreč zadala Rusija s svojo nesrečno politiko v Aziji. Res je, da so se pretrgali diplomatski odno-žaji med Angleži in sovjeti, ali čuje se o trgovini, o petroleju in o izvozu drugih predmetov med obema državama in morda celo že ni več daleč čas, ko se bodo med Anglijo in Rusijo zopet vpostavile normalne razmere. Zlom ruske politike na Kitajskem in neuspeh Borodina na Doljnem vzhodu pa je vsekakor velike važnosti. Rusija namreč . mora premeniti svojo akcijo v Aziji. Perzija in Afganistan že opažata na svojih mejah razne izpremembe. Afganska plemena so hotela baš te dni zanetiti vstajo proti Rusom. Isti poskusi so se javljali tudi na mejah Perzije. Kiza Kan ie moral poslati na mejo 7000 vojakov, a ruska vlada v Teheranu je protestirala proti tem vojaškim pripravam. Ali tudi Afganistan je odgovoril: Sovjeti so Jjo-slali v Alganistan svoje vojaške strokovnjake, da formirajo nacionalno armado. Zgradili so velike aerodrome in tanke z nameni m, da v slučaju vojne služijo ruski armadi.
Ko se je odpeljal turški poslanik v Teheranu, Mehmed Šefket beg v Carigrad na svoj letni dopust, je pričelo vse perzijsko časopisje ljuto pisali proti Turčiji. Mustafo Ke-mala so obdolžili, da namerava preokreniti turško zunanjo politiko na vzhod, kar so delali že pred sto leti turški sultani. Dognalo pa se je. da podpira, odnosno, da stoji za to novo turško politiko — sovjetska Rusija. Današnja Rusija se je hotela poslužiti Turčije za svojo politiko napram azijskim državam. Toda Moskva je morala uvideti, da Kemal paša noče biti zgolj slepo orodje, temveč hoče sam odločevati v interesu turškega naroda. Turčija ni hotela nasesti Rusiji. Vsi turški listi so objavili dolge članke o gospodarskem napredku Perzije v zadnjih letih. Poleg tega pa so pričeli pisati tudi o napredovanju Alganistana n o dobrih odnoša-.i!h, ki vladajo med Afganistanom in Perzijo in ~ Turčijo. Neki turški list piše o te/ politiki^ »Turčija je vezana z Afganosiaflom s prisrčnimi in prijateljskimi odnošaji, ker želj kot Afganistan doseči isti cilj. Obedve državi imata enake materijelne in moralne interese in obedve državi sta se zvezali zato, da bi živeli v lepih razmerah in da bi se proti eventuelnim nevarnostim vzajemno združili. Vzhod se pričenja buditi in že dela pot svoji svobodi... Moskva je pozdravila J zvezo Turčije, Przije in Afganistana, ko ji je ta zveza bila v prilog. Sedaj pa, ko se te države emancipirajo in ko hočejo živeti s svojim samostojnim in naprednim življenjem, gleda na stvar precej drugače. Ali Angora daje smer tej politiki, a ne Moskva.
= Francoska visoka duhovščina proti Vatikanu. Časopisje poroča, da je papež prejel demisijo Henrica de Flocha, rektorja francoskega seminarja v Rimu. Ta demisija je brž-kone v zvezi z ostavko kardinala Ballota. Ča-sopisje tudi javlja, da ni izključeno, da pomenita obe demisiji važen preobrat v odtio-šajih med Vatikanom in francosko visoko duhovščino in to vsled ostrega nastopa francoske duhovščine proti fašistični »Action fran-caise«.
= Alzaški avtonomisti se gibljejo. Znani pristaši avtonomistične alzaško - lorenske stranke so imeli te dni javno zborovanje v svrho konstituiranja avtonomistične stranke za predstoječe volitve. Na zborovanju so skoro vsi govorniki več ali manj napadali Francijo in zahtevali zase avtonomno in svobodno Alzacijo in Loreno. Nekega francoskega novinarja, ki je prisotvoval zborovanju so neusmiljeno pretepli.
KRANJSKA HRANILNICA.
Uradni list prinaša odobreni pravilnik za Kranjsko hranilnico, ki jo kakor znano prevzame oblastni odbor. V kratkem bo izdano najvišje odobrenje tega prenosa in s tem likvidacije stare Kranske hranilnice, ki pride /. vsemi aktivi in pasivi na novo Kranjsko hranilnico. Ob tej likvidaciji je preostal rezervni fond 2,850.000 Din, ki se je v smislu statutov moral razdeliti za dobrodelne in kulturne namene. Zanimivo je, kako se je delil ta fond. S tem fondom so razpolagale politične skupine članov Kranjske hranilnice. Levji delež je pripadel skupini starih članov (Nemcev), ki je znesek 1,259.000 Din namenila Društvu za preskrbo ubožcev. Slovenska ljudska stranka je svojim članom pripadajoči delež v znesku 795.000 Din določila za podpiranje najrevnejših dijakov. Slovenska kmetijska stranka je delež 331.395 Din delila na več strani: 216.395 Din za Kmetijsko Matico, 100.000 Din za dijaško zadrugo Gruda, 10.000 Din za pogorelce v Starem trgu in 5000 Din za pogorelce v Pirničah. Člani SDS so nanje pripadli del 293.357 Din razdelili med 9 svojih večinoma strankarskih društev. Skupina dr. Vladimir Ravnihar in primarij dr. Ivan Jenko je naklonila od deleža 132.558 dinarjev: 60.000 Din za sklad v svrho po<lp«r bolnikom in porodnicam, ki brez sredstev zapuste drž. bolnico; 32.000 Din »“ Narodno galerijo, 32.000 Din za Glasbe«0, Matico, 4000 dinarjev za Ciril - Metodovo ^' ,0’ 4558 Din za sanatorij zoper tuberku o na Rakitni. Skupina Anton Kr>9ta" j e^e.7- G6.279 Din namerila za neko strankino karitativno usta-
Kratke vesti.
Ameriški 'egijonarji so dospeli tudi v Italijo. Okoli 200 legijonarjev so svečano sprejele italijanske oblasti v Genovi.
Diktatura na Poljskem? Ker pričakujejo poljski politični krogi, da bo maršal Pilsud-ski v najkrajšem Easu senat in sejni tudi razpustil, sodijo, da je Pilsudski že tako utrdil svojo pozicijo, da bo v kratkem proglasil diktaturo.
Angleška delavska stranka šteje 3,352.347 članov.
©jnevjrae vesli-
— Konferenca predsednikov oblastnih odborov. Včeraj se je vršila pod predsedstvom ministra za socialno politiko dr. Gosarja konferenca predsednikov oblastnih odborov vseh oblasti, ki so bile po zadnjih elementarnih aezgodah najbolj prizadete. Sklepi konferen-
se predlože posebnemu ministerialnenvu odboru, ki ukrene nadaljne potrebne korake, da dobe oškodovanci primerne podpore.
— Nove redukcije. Notranje ministrstvo je objavilo sledeči komunike: Ministrski predsednik je vzpostavil komisijo, ki naj izvrši redukcijo uradnikov in drugih nameščencev resora. Pri določanju, kateri uslužbenci naj ostanejo, ima upoštevati komisija šolsko kvalifikacijo in ostale prednosti. Ker se mnoga ■mosta.radi štedenja sploh ne bodo več izpopolnila, naj se upoštevajo v bodoče glede goski m6S^ samo Pro*nie absolviranih juri-
— Srednješolski profesorji zoper uredbo 0 (spremembi uradniškega zakona. Beograjska sekcija profesorskega udruženja je priredila te dni protestno zborovanje zo-per nameravano izpremembo uradniškega zakona, s katero bi bili srednješolski profesorji uapram drugim enako kvalificirc nun državnim uradnikom zapostavljeni. Na z rovaniu je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo profesorji ravnopravnost z drugimi enako kvalificiranimi državnimi uradniki, provico do popolne pokojnine po 30-letinem aktivnem službovanju, u računanje 18 •mesecev v službena leta za profesorje, ki so ■vršili med vojno službo, uvrstitev ravnateljev popolnih gimnazij v 3. kategorijo I. stopnje in uračunanje pripravljalne dobe v službeno dobo.
— Usposobljenostim preizkušnje za osnovne šole se prično na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra 1927 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji se naj Predlože po običajni uradni poti pravočasno pristojnemu sreskemu šolskemu nadzorniku, da bodo najkasneje do dne 20. oktobra v ro-
■ i,zPraševalne komisije. Kdor bi ne bil Pripuščen, bo pravočasno obveščen; posebna v'abila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Iz-praševalna komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani.
— Šolski učbeniki. Prosvetno ministrstvo je poslalo vsem oblastnim prosvetnim oddelkom okrožnico, v kateri poživlja učitelje, da naj se poslužujejo v osnovnih šolah v prvi vrsti učbenikov, ki jih je izdala država.
— Zapor-umobolnica. V Zagrebu se je pi 1-■petilo več slučajev, da je bolnica umobolne, oziroma živčno bolne ljudi kot nevarne odpustila. Pozneje so prišli ljudje radi izgredov v konflikt s policijo, ki jih je poslala zopet v bolnico. Iz bolnice so bili radi pomanjkanja prostorov 'zopet odpuščeni |kot nenevarni, nakar so bili kmalu zopet privedeni na policijo, ki jih je pridržala zaenkrat enostavno v zaporu ...
— Popravilo luk. Iz Splita poročajo: Direkcija pomorskega prometa prične v kratkem popravljati luko v Rabu in v Lastvi. Razen tega da zgraditi nov svetilnik na rtiču Sustjepan pri Splitu.
— Darilo Splita Zagrebu. Splitska mestna občina je votirala odboru za postavitev spomenika I. hrvatskemu kralju Tomislavu v Zagrebu vsoto 10.000 Din. Na Hrvatskem je prispevala za omenjeni spomenik samo brod-ska mestna občina.
I? poštno hranilnične službe. Dr. Vladi-!mr Vidmar je imenovan za inšpektorja ljub-janske poštne hranilnice.
. ~~ Filološki kongres v Frankfurtu. Včeraj je bil otvorjen v Frankfurtu letošnji kongres lizijologov Srednje Evrope. Našo državo zastopa na kongresu profesor medicinske fakultete na zagrebški univerzi dr. Peter Jurišič.
7" V.,A.mer*ki ne marajo več priseljencev j nekvalificiranih delavcev. Iz Newyorka po-[ roeajo: Emigracijski Jcomisar Hull ie (izjavil te dni: Dejstvo, da priseljevanje iz južne in vzhodne Evrope pada, je dokaz, da Amerika ne mara več uporabljati cenenih delovnih moči. Nekvalificirani delavec ne živi v Ameriki dandanes nič bolje kot v Evropi. Nekvalificirani delavec potiska ni-veau mezd in življenskega standarda kvalificiranega delavca navzdol. Amerika se je Ščitila preje samo s carino na uvoz blaga, sedaj se pa ščiti takorekoč tudi s tarifami zoper ceneno delo: Visoke mezde ustvarjajo najboljši trg za ameriško blago. Vsled tega morajo delati delodajalci roko v roki s priseljeniškimi oblastmi s tem, da ne zaposlujejo oseb, ki so se v Ameriko utihotapile. T»-č«„3?soč,otnjca deželnega patrona Češke.
ni-iinp »mn1'01 V sP°min na tisočletnico namlne usmrtitve svetega Vaclava, deželnega patrona Ceske, pripravljajo za leto 1928 velike slavnosti. Istočasno bo izdan proglas na vse narode, v katerem bodo navedena vsa dela, ki morajo biti dovršena do ■jubilejskega leta.
— Največji zrakoplov na svetu bo poletel 1'reko oceana. Anglija gradi trenutno največ-il aeroplan na svetu. Aeroplan bo imel šest Ogromnih motorjev ter bo stal 1,750.000 funtov šterlingov. Dolg bo 254 m, bo torej daljši kot vsak transoceanski parnik. Vozil bo 7 brzino 70 mil na uro. 8 tem zrakoplovom fl-'morava poleteti Bourney iz Anglije v neraziskane kraje v Ameriki, v katerih se nahajajo bogata ležišča dragocenih kovin.
— Velik gozdni požar pri Bihaču. Te dni je izbruhnil v državnem gozdu pri Bihaču velik gozdni požar, ki se je razširil v kratkem času na površino 5 ha. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno; domneva se, da so pustili pastirji v gozdu nepogasnjen ogenj.
— Kino se je zrušil. Iz Londona poročajo: V mestu Goy-i, v argentinski provinci Co-rientas se je zrušil med predstavo kino. Več ?seb je obležalo pod ruševinami ter so jih •zvlekli pozneje z velikim naporom. Med prisotnim občinstvom je nastala panika. Ko so bežali ljudje proti izhodom je bilo več oseb
težko poškodovanih. Število mrtvih in težko , oškodovanih znaša 70. Med žrtvami je vec
bajkalskem ozemlju. Kot poročajo iz Moskve, so čutili te dni v bajkalskem ozemlju zopet več močnih posbesnih -unkov 14 hiš se je zrušilo, 6 Jih je bito mečno poškodovanih. Ce je zahteval potres tudi človeške žrtve, še ni znano.
— Tri obsodbe zaradi enega letaka. Radi čevec Karlo Legrad je izdal ob priliki občinskihvolitev v Brodu letak v katerem j er az_ žalil dr. Nikiča in se par drugih oseb. Nikic ie tožil. Sodišče v Požegi je oDSodilo Le-&ada kondicijonalno na leto dni zapora vrhu tega pa na 500 Dm denarne globe in na povračilo 2000 Din procesualmtm ^mv p„ri; i=tecra letalca te tožil Legiada oDcinsiti odbornik Martin Nardič. Legrad jev otu-cič obsojen. Nedavno je vložil zoper i ] o tžbo tudi Martin Živkovič in Legrad je b hsnien v tretjič m sicer to pot hondiciont i na dva meseca zapora, na 500 dinarjev globe in na povračilo pravdnih stroškov.
- Minister, okraden. Ko se je vračal te dm minister za izenačenje zakonov dl . A nap novic s svoje turneje po Dalmaciji v Beograd, je med vožnjo iz Zagreba v Beograd v vagonu zaspal. To priliko je vporabil neki žepar, ki je odnesel ministru plašč, zlato uro in listnico. Minister je oškodovan za 10.000 dinarjev. Ko je tatvino opazil, se je v prvem trenutku hudo razjezil, kmalu pa se je pomiril ter dejal: »Vidi se, da tudi ministri nismo več varni. Čudim se samo, da korajžni go spod ni imel treme ...«	■
  Drago ga je stalo. Te dni se je zagovar-
iil čred oficirskim vojaškim sodiščem v Beogradu kapetan II. ki. Dušan Dortamč, obtožen, da je pretepel leta 1920 v Dianu pri Splitu tamkajšnjega katoliškega don-a Bon-o Donel-o. Župnik je bil namieč oficirja pri vojaški oblasti denunciral tei zahteval njegovo premestitev. Ko je kape an Dortanič to zvedel, je udrl v zupnjisce
stavil denuncijanta na odgovor. Ko je župnik videl, da bo dobil batine je zbezal. I ricela «e je dirka iz sobe v sobo. Končno je zbezal župnik na prosto, kjer ga je oficir ujel m tako pretepel, da je bil moz ves krvav. Ko se je župnik onesvestil, je ukazal kapetan nekemu slučajno mimoidočemu vojaku, da naj prinese vode, nakar je župnika polil, rekoč. F.to pope, kako ti krstiš dijecu svaki dan, enako ču ja i tebe danas krstiti.« Dortanovič je bil obsojen na mesec dni zapora.
  Aretacija tihotapcev saharina. V Mariboru je "bilo zadnje dni aretiranih par tihotapcev saharina. Policija jim je ^plenila 50 kg saharina. Količina bi nadomeščala 25.000 kg
menica Cascio je prišla iz Italije na newyor-ško univerzo študirat. Kot dijakinji so ji dovolili bivanje v Ameriki ne glede na to, da je bila priseljeniška kvota že izčrpana. Dijakinja se* je zaljubila v dr. Cascia ter ga po- . ročila. Po mnenju priseljeniške oblasti je sedaj ni več smatrati za dijakinjo, vsled česar je izgubila ugodnost, ki jo vživajo dijaki glede bivanja v Ameriki. Zato je odredila izseljeniška 'oblast, da se dama iz Amerike izžene. Kako bo stvar izpadla, se še ne ve, ker se je dama zoper odlok priložila.
— Parnik ponesrečil v Dardanelah. Iz An gore poročajo, da sta pni Dardanelah . trenila dva rumunska parnika. ^Eden od : parnikov se je takoj potopil. Moštvo ladje ■ so srečno rešili.	i
— Žena prijavila rojstvo svojega moža. Blankenstein je malo mestece na Westfal-skem. Te dni je slavilo mestece 2 velikim pompom 700-letnico svoje ustanovitve. Sedaj se piše o gnezdu zopet. Pred par dnevi je namreč prejel eden od meščanov od sodišča poziv, da naj se zglasi v nelci varuški zadevi. Na sodišču so možu povedali, da gre za pomoto ter da ne gre zanj temveč za njegovega, leta 1900 rojenega sina. Ko je prišel njegov sin na sodišče, se je izkazalo, da v rojstni knjigi sploh ni vpisan, da torej de jure sploh ne eksistira. Uradnik ga je bil pozabil vpisati. Da se izogne mož nadaljnim neprilikam, je priglasila sedaj, ko je star 37 let njegovo rojstvo njegova žena. Najbolj čudno pri vsem tem je, da je mogel biti mož poročen, ko mora predložiti v tem slučaju v Nemčiji vendar vsakdo svoj rojstni list. Vse-kako se je sveti Birokracij topot grdo blamiral.
— Neprijeten gost. V Zagrebu je v kavarno v Thaličevi ulici sedel gost in se pošteno napil. Pozvan, da plača račun, je natakarici dejal: »Plačam, ampak s stolom po glavic Dvignil je stol in hotel udariti. Po dolgi borbi so mu iztrgali stol, nakar je vinjeni možakar pobral šila in kopita. Poklicani stražnik ga je končno vjel, ga ukrotil in odpeljal na stražnico. Da ni manjkalo
. zijal, si lahko vsakdo misli.
— Poceni klobuki in razne potrebščine za modistke se bodo dobili na javni dražbi v
; torek, dne 4. oktobra t. 1., ob 2. popoldne \ na Aleksandrovi cesti 5 v Ljubljani.
Ljubljana.
1— Dar Narodni galeriji. Gospod dr. Marko Natlačen, predsednik oblastne skupščine v Ljubljani, je poklonil Narodni galeriji 500 dinarjev, gospod vladni komisar Anton Mencinger pa 100 Din. Oba gospoda sta člana častnega predsedstva razstave slovenskega
— Samomor venerika. \ Dobrigozdju p -Mostam je živel Ilija Medic. Moz je bil stat 47 let. Imel je neozdravljivo venerično bolezen. Ie dni je nenadoma zblaznel. V napadu blatnosti se je s kuhinjskim nožem zaklal tei umrl v velikih bolečinah.
— Radi 5 dinarjev ga je hotel umoriti. V Birovacu pri Osijeku se je odigralo te dni krvavo dejanje, ki utegne zahtevati človeško žitev. Kmetska fanta G juro Mitrič in G juro Blaženič sta kvartala. Mitrifi je izgubil 5 dinarjev. To ga je tako razjezilo, da se je z Blaženičein skregal ter ga napadel domov grede z nožem. Dal mu je par močnih sum kov v prsi in v rebra. Blaženiča so prepeljali težko poškodovanega v bolnico. Zdravniki dvomijo, da bi ostal pri življenju.
i — Uboj radi policijske ure. Natakar Stefan
t Polenšek v Mariboru ni hotel dati štirim mladeničem, ki so prišli že po^jiolicijski uri v gostilno, pijače. Ko se je vračal par minut na to domov, so ga fantje napadli ter s palicami tako pretepli, da je obležal onesvešcen na tleh. Pasanti so ga hoteli spraviti v bolnico, vendar je pa žrtev surovega napada med transportom umrla. Pijanci, ki jih polici ia marljivo išče, so mu bili razbili lobanjo.
pod posteljo se je skril, da bi prisluškoval pogovoru med možem in ženo. V stanovanju trgovca Kleemanna v Berlinu, je bil aretiran te dni individij, ki se je bil skril pod posteljo, da bi bil prisluškoval pogovoru med trgovcem in njegovo ženo ter zvedel na ta način tajnosti, na podlagi katerih bi bil izsiljeval od trgovca denar. Ko ga je trgovec opazil ter jel kričati, je oddal lopov nanj par strelov, ne da bi zadel, nakar je zbezal trgovec na ulice in aviziral policijo. Med lem pa se je zločinec v stanovanju zabarikadiral. Ker se pozivu, da naj -odpre ni odzval, so vlomili policijski stražniki vrata in udrli v sobo. Lopov je oddal na policijske stražnike dva strela, nato pa vrgel revolver od sebe, rekoč: »Udam se, ker vas je preveč.« Zaslišan je možakar izjavil, da je hotel prisluškovati pogovoru med trgovcem in njegovo soprogo da bi zvedel na ta način neke tajnosti, na podlagi česar bi izsiljeval od tvgovca dcnai t r -znal je, da je bil skrit že prejšnji steljo ter zvedel stvari, ki trgovca težko kom promitirajo. Pred tem je pisal trgovcu par anonimnih pisem, v katerih je zahteval oa trgovca denar, grozeč mu, da bo objavil stvari. ki ga bodo kompromitirale.
— Ozlovoljeni davkoplačevalec. Iz Berlina poročajo, da je v Neukoln-u izbruhnil požar, ki pa je bil še pravočasno udušen. Dognalo se je, da je neznanec polil vrata s petrolejem in jih nato zažgal. Osumljen je bil neki kramar, ki je bil ozlovoljen zaradi davčnega urada. Pri davčnem uradu je vplačal vsoto, ki je presegla predpisano vsoto. Zahteval je vrnitev preplačila, ki mu ga pa davčni urad ni izplačal, ker je imel še za-stanke . na davčnih, plačilih.
— Poštna skrinjica, ki frankira sama pisma. Neki leipziški strojni konstrukter je. iznašel poštno skrinjico s pripravo za frankita-nje pisem. Goljufive manipulacije so pri aparatu popolnoma izključene.
— Študirati s nje v Ameriki, poročiti sc pa ne sme. Neko mlado damo bodo v kratkem iz Amerike izgnali. To pa samo zato, ker je slušula glas svojega srca ter se poročila. Do-
modernega slikarstva v Pragi in sta darova namenjena za kritje stroškov te razstave. — Narodna galerija izreka darovalcema toplo zahvalo.
1— Izlet umetnostno - zgodovinskega društva. V slučaju ugodnega vremena se vrši v nedeljo, dne 2. oktobra izlet na Dvor (cerkvi sv. Petra in sv. Nikolaja), Polhov Gradec (župna cerkev, graščina), Podreber (cerkev) in event. na Hruševo (cerkev). Vodi g. Marijan Marolt. Sestanek ob 8.30 na križišču Bleirveisove in Tržaške ceste (pred lekarno Bohinc). Priglase sprejema tajnik v Narodnem domu, I. nadstropje, do sobote, vsak dan od 10.30 do 11.30; prispevek za prevoz 25 Din za osebo.
1— Učne tečaje za tuje jezike, knjigovodstvo, stenografijo itd. in plesni tečaj otvori Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani tudi letos. Prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče 17-1. do 3. oktobra 1927. — Odbor.
1— Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani obvešča vse one člane, ki so sprejeti v društvo, da so se jim z današnjim dnem razposlala pravila in članske izkaznice. V slučaju, da jih kdo ni prejel, naj to javi društvu.
— Angleško sukno za moške obleke najfinejše kvalitete dobite po solidnih cenah pri Francu Pavlinu, Gradišče 3.
Maribor.
m— Družabni sestanek mariborskih radikalov. Po sklepu akcijskega odbora se bo vršil vsako prvo soboto v mesecu družabni sestanek pristašev NRK za mesto Maribor in okolico. Prvi tak družabni večer se bo vršil v soboto, dne 1. t. m. ob 20. uri v renoviranem salonu hotela »Zamorec« v Gosposki ulici. Na sestanek se vabijo vsi radikali in njihove družine.
m— Pred občinskimi volitvami v Mariboru. Prve dni prihodnjega meseca se bo vršila zadnja seja sedanjega občinskega sveta, nakar se bodo razpisale volitve, ki se bodo vršile najbrže dne 20. novembra. Na tej seji se bodo oddala tudi stanovanja v novih občinskih hišah v Smetanovi ulici. Prosilcev za ta stanovanja je toliko, da jih pride na vsako povprečno po 10. Po dosedanjih sklepih se bodo upoštevale pri oddaji teh stanovanj najprej prošnje mestnih uradnikov in nameščencev, potem prošnje državnih uradnikov in nameščencev ter komaj naposled prošnje ostalih reflektantov.
m— Volilne zveze in bloki pri predstoje-čih občinskih volitvah. Ker velja sedaj tudi za Maribor čisti proporc, se že sedaj ustvarjajo razne zveze in bloki, ki naj bi omogočil^ tej ali oni skupini, da pride v novem občinskem svetu do delazmožne večine. Posebno SDS se trudi, da bi pripravila socialiste in komuniste do skupnega nastopa, da bi ji potem omogočili ostati na podžupan-skem mestu. Vendar iz te moke ne bo kruha; komunisti namreč nočejo ničesar slišali o zvezi s SDS-kapitalisti in bodo šli, kakor stoje stvari danes, v volitve samostojno. Po položaju, kakršen je danes, bo dne 20. novembra v Mariboru 6 skrinjic — če, seveda tudi Zagorski ne postavi svoje.
m— Otvoritev gledališke sezone. Narodno gledališče prične svojo letošnjo sezono v četrtek dne 6. oktobra z Gogoljevim Revizorjem«. Vodstvo opere in operete ostane tudi zanaprej v spretnih rokah g. Mitroviča, vodstvo drame je pa prevzel g. Rado Pre-
gare. Upamo, da -se bo pod njegovim veščini vodstvom naša drama znatno dvignila in da bo s tem narastlo tudi zanimanje občinstva za našo Talijo.
m— Neurja in nesreče. Nenadno in silno deževje, ki traja v presledkih še vedno, je povzročilo v Mariboru in v celi oblasti obilo škode. Posebno reke so tako narastle, da so poplavile cele komplekse. Pesniška dolina je že par dni vsa pod vodo, pa tudi Drava :in Mura sta napravile veliko škode na njivah in pašnikih. Vsled povodnji so ustavljena vsa regulacijska dela na Dravi pri Veliki Nedelji in je voda poškodovala tudi že pričeta, pa še nedovršena dela. V vzhodnem delu Slovenskih goric in po Ptujskem polju sta vihar in toča uničila mnogo poljskih pridelkov, sadja in grozdja. Vsled strel nastali požari so uničili več hiš. O enakih nezgodah poročajo tudi iz Prekmurja in Medmurja.
Za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani.
Povodom sestanka trgovskih nameščencev članov »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani, ki se je vršil dne. 16. t. m. je odposlalo oblastno tajništvo »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije sedanjemu ministru za socijalno politiko g. dr. Andreju Gosar sledečo predstavko:
»Dovoljujemo si g. minister, predložiti Vani resolucijo, ki so jo sprejeli trgovski nameščenci, člani podpisane organizacije na svojem zborovanju dne 16. septembra t. 1. v Ljubljani s prošnjo, da naložite g. velikemu županu ljubljanske oblasti, da izda naredbo za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi 8-urnega delovnika.
Ljubljana, kot glavno mesto Slovenije in njen trgovski in industrijski center, do danes nima naredbe za enotno odpiranje in zapiranje trgovin, vsled česar se je uvedla praksa, da posamezni trgovci povsem indivi-duelno določajo čas odpiranja in zapiranja svojih obratov. Gremij trgovcev za mesto Ljubljana in okolico je sicer pokazal dobro voljo za ureditev tega vprašanja, toda žal do rešitve ni prišlo, ker se posamezne v Gremi-ju trgovcev vladajoče struje glede urnika nišo mogle sporazumeti. Povdariti pa moramo dejstvo, da je veliko število trgovcev, med njimi tvrdke Gregorc & Co. (načelnik gre-mija), Gospodarska zveza, Ivan Jelačin, J. Grobelnik, Hedžet & Koritnik, Lenassi & Gerkman, Schneider & Verovšek, Franc Stupica, Peter Kozina & Co., J. C. Mayer itd., ; uvidelo, da je uspeh poslovanja odvisen po-! vsem od volje do dela in uvidevajoč, da čezmerno zapcslenje voljo do dela ubija, prostovoljno uvedlo 8-urni delavnik. Temu modernemu naziranju se del trgovcev, vkljub propagandi s strani gori navedenih socijalno mislečih trgovskih krogov ni priključil. Tako smo v Ljubljani doživeli, da je pri odpiranju in zapiranju trgovin vsled samovolje posameznikov zavladal popolen nered.
Naredba za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi ,8-urnega delovnika je, kar je iz gornjih navedb razvidno, nujno potrebna in bo s strani vseh trezno mislečih in uvidevnih elementov odobravana.
Poznavajoč Vas g. minister, kot aktivnega delavca na polju sociologije, se nadejamo, da boste naši prošnji ustregli in odredili, da g. veliki župan ljubljanske oblasti izda naredbo za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi 8-urnega delavnika.
Izvolite g. minister sprejeti izraz našega odličnega spoštovanja.^
Gospodarstvo.
X Trgovski stiki z Ameriko. Ameriška tvrdka Bush Terminal Sales Building, 180 \Vest 442nd Street near Broadway, Newyork City, Newyork, U. S. A. daje vsem našim trgovcem na zahtevo informacije o mogočnostih plasiranja naših produktov na trgih Severne Amerike. Tvrdka nudi .trgovcem, ki bi prišli v Ameriko po trgovskih poslih tudi svoje prostore na razpolago, kjer dobijo interesenti informacije itd., kar jim bo pri navezanju poslovnih stikov brez dvoma znatno pomagalo.
X Usnjarska razstava v Milanu. V Milanu se vrši od 20. do 27. oktobra 1927 IV. usnjarski teden. Razstaviti smejo tudi inozemska v usnjarsko stroko spadajoča industrijska podjetja.
BORZE 28. septembra.
Ljubljana. Berlin 13.51 — 13.54 (13.5275, 13.5225), Budimpešta 0 — 9.95, Curih 1094 do 1097, (1095.5), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.015, 8.01), London 276.1 0 276.9 (276.5), Newyork 56.64 - 56.84 (56.74), Praga 168.03 do 168.83 (168.44, 168.425), Trst 308.75 do 310.75 (309.75).
Zagreb. Barcelona 9.88 — 9.925, Dunaj 7.9934 — 8.0234, Berlin 13.52 — 13.55, Milan 309.5 — 311.5, London 276.1 — 276.9, Parjz 222.25 — 224.25, Newyork 56.635 — 56.835, Praga 168 — 168.8, Curih 1094 — 1097; avstrijski šiling 7.18 — 8.01.
Curili, Beograd 9.13, Berlin 123.50, London 25.235, Ne\vyork 518.50, Pariz 20.35, Milan 28.50, Praga 15.37, Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.15.
Efekti. -
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Lubljanska kreditna 138 — O, Praštediona 850 — 0, Kre-.ditni zavod 160 — O, Strojne 0 — 70, Vevče 135 - 0, Ruše 260 - 270, Kranjska industrijska 400 —■ 400 (400), šešir 104 — O, Stavbna 56 — O.
Ljubljanska blagovna borza (28. t. m.). Les: Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 17 vagonov, in sicer 16 vagonov tramov, merkantilnih, glasom kupčeve note, fco vagon meja po 317 in 1 vagon smrekovih desk, 48 nam, 4 m, paralelnih, o celjenih, Il.a od 18 cm naprej, media 26 cm, fco vagon meja po 450. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna, zaključkov ni bilo.
Bohinjsko pismo.
Take razmere so nevzdržljive in kriče po remeduri. Višja vojaška oblast naj poseže lu energično vmes, — kakor se čuje so bil ' baje podane že konkretne pritožbe pri nižji — ter izda obmejnim četam v lem gorovju, če že morajo biti tu, času primerna navodila, ki bodo izključevala vsako nadlegovanje tako domačinov s tujci-letoviščarji vred, kakor tudi turistov. »Legitimiranje« turistov v Malnerjevi koči po vojakih - analfabetih postojanke na »Kalu« mora enkrat za vselej takoj nehati. Pobijanje tihotapstva naj se prepusti v Bohinju nastanjeni celi armadi finančnih stražnikov, a skrb za »perlustra-cijo« ima itak že naše obmejno orožništvo. Oboji organi so šolani za svoj poklic in spoznajo takoj na prvi hip, domačina, tujca, turista, oziroma jih vedo primerno razločevati od sumljivih oseb. Obmejne čete, tako pove že beseda »meja«, omeje naj se izključno le na mejo in naj vrše svoj posel, — če že mora to biti, po našem mnenju tega ne bi bilo treba, — le na meji, zahtevajoč od oseb, ki hodijo po meji ali jo hočejo prekoračiti »legitimacije«. A morajo biti pismeni, da jih bodo znali brati, nastopajo naj nekako kot pomožni organi iinance in orožništva, ne pa samovoljno, kakor do sedaj. Predvsem naj se pa žalostni junaki mučnega in nepotrebnega incidenta s kraljico Marijo, po prestani kazni, s svojim komandantom vred, odpravijo iz Bohinja in nadomeste z drugimi nekoliko bolj civiliziranimi četniki.
Nikakor se ne sme dogoditi, da bi tujski in turistovski premet, ki sta bila letos naravnost rekordna, trpel ped takimi razmerami in morda drugo leio bil slabši ali celo ogrožen.
Tak nastop višje vojaške oblasti bi bil tem bolj na mestu, ker se zdi, vsaj navidezno, da obstoja nekak tih antagonizem med temi obmejnimi četniki in našimi tinancarji, oziroma orožniki. Kajti zgoraj omenjeni vojak -
« analfabet X iz kolibe na »Kalu« je pripove-j doval v Malnerjevi koči prav oblastno do-i slovno: »Mi tudi orožnikov ne pustimo na ’ mejo; oni so samo za dolino. Za tu gori smo mi!« Ta antagonizem bi z novimi navodili ; novim četam seveda takoj odpadel, ker brez-I dvomno ne more biti orožništvo tem četni-; kom — podrejeno.
< Ker smo že pri grajanju, naj nam bode do-i vol"no izpregovoriti še par besedi o železni-ški zvezi Bohinja (z Bledom vred) z jugom, j Za 96 km dolgo prog Bohinjska Bistrica — | Ljubljana potrebuje polniški vlak nič manj 1 nego 3 in pol ure. Če pa vporabljaš vlak št. | 907, ki odhaja iz Bistrice ob 17.48 popoldne in ki bi moral prihajali v Ljubljano ob 21.03, se ti lahko pripeti, da se voziš tudi 4 ure ali še dalj. Ta vlak mora namreč čakati na Bledu toliko časa, da se križa s tržaškim brzo-vlakom št. 904, ki bi moral odhajati iz Jesenic ob 18.10, a ima navadno (inozemsko) zamudo.
Pravcati unikum te železniške zveze je, da svetovno znani Bled nima nobene direktne zvezje z jugom, dasi je največ obiskovalcev od tam; saj še direktnega voza nima.
In vendar bi se dal promet zelo lahko izboljšati.
V smeri Bohinj — Ljubljana naj bi se prihod omenjenega vlaka št. 917 preuredil, da bi dohajal v Jesenice, ne kakor sedaj ob 18.45, torej 20 minut po odhodu mednarodnega (in jeseniškega) brzovlaka št. 5 na jug, marveč 30—40 minut poprej. To bi imelo za posledico, da bi oni potniki iz Bohinja in Bleda, ki se vozijo v tem vlaku št. 917, imeli zvezo na omenjeni južni brzovlak št. 5. Tudi naj bi imel vlak direkten voz iz Bohinja na jug. A obratno, na progi Ljubljana — Bistrica naj bi sledil jutranjemu brzovlaku št 4, ki dohaja na Jesenice ob 10.10 dopoldne, lokalni vlak na progi Jesenice — Bistrica, kakor je to v smeri Bistrica — Ljubljana itak že upeljano.
Mučna, dolgotrajna vožnja 3 in pol ure bi
se na ta način skrčila na nekaj več kot 2 ure in obiskovalci Bleda z juga ne bi bili primorani izstopati in vstopati v direktne južne brzcvlake na postaji Lesce, od koder oziroma kamor se morajo voziti na Bled, oziroma z Bleda z avtomobili.
Bojimo se pa, da bo tako praktična rešitev tega zelo enostavnega železniškega problema našla na merodajnem mestu — gluha ušesa. Morda pa bo kaj pomagala tu komer-cijalizacija železnic?	(Konec.)
Šport,
Boksmatch Tunney-Dcinpsey se ne bo ponovil. Tex Rickard, prireditelj boksniatcha
Tunney-Deniksey, je izjavil, da za enkrat ne namerava prirediti tretji boksmaleh med ■obema bokserjema. To bi storil le v tem slučaju, če bi Dempsey vse druge aspirante za svetovno prvenstvo porazil.
Zadnje lahkoatletske vesti. Mednarodni miting v Oslo je prinesel celo vrsto prvovrstnih uspehov, izmed katerih omenimo sledeče : Nemec Schlokat je vrgel kopje 64.60 m
— 100 m: 1. P. Andersen (Norvežan) 10.6 sek. — 400 m: 1. Nemec Neumann 49.4 sek.
— 1500 m: Larsen 4:C9.3 — 5000 m: Peter-sen 15:33.5. — Senzacijo stockholmskega mitinga je tvoril poraz (Nemca Korniga po njegovem rojaku Bornerju v teku na 200 m, kjer je zmagal Borner za prsno širino v 21.9 sek. — 10.000 m: Šved Magnussen v 32:53.9.
— skok v daljavo: Šved Halberg 7.36 m — troskok: Holandec Peters 14.77 m — skok v vis: Šved Nielsen 1.90 m — kopje: Lind-quist 62.70 m. Posebno dober je bil uspeh Petersena na 110 m lese: 14.7 sek. in na 400 m v 54.3 sek. — Pri finskem lahkoatletskem mitingu v Helsingforsu je vzbudil poraz Arne Borga na 1500 m; Borg je rabil za to progo 3:57.2, njegov zmagovalec Helgas pa 3:56.1. Drugi važnejši rezultati so bili: kopje: 'Pentila 62.95 m — disk: Kivi 44.67 m
— krogla: Wahlstadt 14.77 m — Nemški pr-
; su najDOijsega nancosnega tekata oei.
| ti n na 1000 m, je nastopil v torek proti Fran-; cozu na 4C0 m in ga premagal v 484/s sek.
LECINANOV BEG SE PONESREČIL.
j Glasoviti ropar Lecian je hotel v družbi ■ tovariša Kasparika pobegniti iz ječe olo-| muškega divizijskega sodišča. Na beg sta ! se oba nevarna roparja pripravljala že da-I lje časa in posrečilo se jima je, pridobit | vojaka Tomico, ki je že tudi presedel žara®
! raznih hudodelstev več let ječe. Pobegnil1 S sta hotela baš tisti dan, ko je imel Tomič2 S sbražarsko službo. Vestni stražar je razboj-j nikoma preskrbel pilo, s katero sta po vec-j urnem naporu prepilila okove. Nato se Je i kot prvi splazil skozi neko odprtino Kasp*-1 rik, za njim pa Lecian. Stražarju La^" sta navidezno zvezala roke, mu cdvzelrf.' ško in 30 nabojev. Vojak Kiss, ki je® s tudi službo, je slišal naenkrat nenava®1 j šum -ter postal pozoren in se zopersUf j razbojnikoma. Lecianu so je posrečilo z8,!' j biti vestnega Pissa za vrat, medtem pa J®
!je Kasparik iztrgal puško in municijo. se je junaško branil. Ko je Lecian uvid* da mu je nasprotnik enakovreden, je ! meril na Kissa puško ter ga ustrelil v buli. Kiss se je zgrudil nezavesten na niku. Streljanje pa je čula straža na stroi-niei in trije vojaki, ki so bili v pripravnost so prihiteli takoj na lice mesta, kjer se i® odigrala žalostna scena. Vojaki so prfip streljati. Vnel se je pravcati boj med obeWa razbojnikoma in vojaki. Ko je Lecianu 1,1 Kaspariku pošla municija, je vzkliknil P0-slednji: »Dajte nama častno besedo, da f nama ne zgodi zlo, če se udava.« Povelju? straže je dal zahtevano častno besedo, v> kar sta se pustila razbojnika ukleniii. Zn* čilno je, da je Lecian že štirikrat poskus* pobegniti iz zaporov. Ranjeni Kiss se bof1 s smrtjo. Njegovo stanje je brezupno.
lija Erenburg:	4r>
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
19.
Deklica iz bara »Gaverni«.
Zamorec Sulo je vtaknil štiri prste v živordeče svoje žrelo in žvižgal. Danes se je še posebno potrudil, da bi dobro žvižgal, ker so mu obljubili dvojno porcijo džina.
Od žvižganja, ki je bilo naravnost strašno, ga je že bolel trebuh. Še šakali, ki žive v domovini zamorca Sula, bi se tega žvižganja ustrašili, gostje bata »Gaverni« so ga pa prav veslo poslušali, ker so se že davno naveličali ne samo gosli in flavt, ampak celo jazz-banda. Samo še zamorec Sulo je znal božati njihova, vsemu vajena ušesa. Njegovo žvižganje je bilo zdaj fantovsko razigrano, zdaj mučeče-pohotno, da je še zrak postajal gost, zasesavajoč in dušeč. Ob žvižganju takega slavca pri ICO konjskih silah so sodobni Dafuiti švigajoč po baru v kratkih smokingih, lahko burno in teatralno ljubili svoje izposojene Hloje.
Kakor hit m se je oglasil drema vi boben in je Sulo nastavil svoje prste k ustom, so vsi hitro vstali, objeli svoje dame in se spustili v ples. Pravzaprav pa niso plesali, am-
pak kratkomalo hodili po ozkem baru in pritiskali k sebi bujne grudi Hloj. Kadar pa je Sulo v hipu spremenil svoj zazivajoč, oster žvižg v strastno, zamolklo sikanje, so se po taktu dvignili drug ob drugega s telesi in se nato spet spustili naprej. Mladiči med plesalci bi bili po takih kratkih sprehodih najrajše takoj zavalili svoje dame na ozke divančke, pa vendar niso tega nikdar storili. Nasprotno, njih obrazi so izražali polno brezbrižnost do vsega ravnodušnih športnikov. Bili so namreč Evropejci, ki so se dobro zavedali, da je to samo ples, one steep, predigra ljubezni in da'se bo prava ljubezen vršila eez dve uri, pa- ne na ozkih divanih, ampak na svežih blazinah v odgovarjajočih momentu prostorih. Kljub nasprotnim nazo rom Jeanne-e so vsi gostje bara »Gavemi« in gostje vseh drugih barov imenovali svoje nočne posle »ljubezen«. Tudi podnevi razgri-mirajie IUoje, ki so bile ob takem času Louise ali Antoinette, so vedno, ko so kramljale o svojih profesionalnih zadevah, govorile:
— Seveda sem draga, zato znam pa ljubiti!
Imele so na svoj način prav. Besede imajo to dobro lastnost, da lahko pomenijo najrazličnejše stvari obenem.
To, da zna ljubili, pa zato tudi drago je-
mati, ni govorila samo Louisa ali pa Antoi-netta, ki sta bili solistki, ampak tudi mala Margot, ki se je pečala poleg ljubezni še z nekim drugim, bolj prozaičnim poslom. Moški, ki so obiskovali »Gaverni«, so z damami prisedali k mizicam in zahtevali šampanjca. Če bi bili rajše imeli likerje ali navadno vino, bi jim deček s preziranjem pojasnil, da .»Gaverni* ni »Viktorija* kjer se l thko dobi celo rum. »Viktorija tudi nima zamorca Sula in tja ne zahajajo otmeni gentlemani, ampak »makrele«, to se pravi navadni vzdrževanci in tam se na divanih odigravajo včasih zelo neapelitni prizori.
Gaverni« je pa popolnoma »svetskk lokal. Goste je vedno preplašila taka pikrost, da so takoj naročili šampanjca. »Posamezni gostje so pa lahko šli mimo mizic k pultu, kjer so do-
bili tudi likerje, ali pa, če so bili dobro vzgojeni, različne mešanice, kakor coctail, can-bler, rlippcs, ki so jih pili sedeč na visokih stolčkih. Za pultom je sedela mala Margot s sinjimi, poželjivimi očmi in z zlatimi kodrčki bcticellijevskega angelčka. Margot je imela koncesijo za take posamezne goste, zato je pa morala varovati tudi gospodarjev interes. Če je gost zahteval zase cheri-caubler, je Margot niežno vprašala: »smem dva? Kdo bi mogel lo odreči kodrastemu angelčku? In tako je morala v eni noči izpiti po dvajset doz raz-
ličnih pijač. Temu se je mogla le počasi tr'' vaditi. Spočetka je včasih pobila kozarce ^ l zbežala. Zdaj bi se pa lahko merila glede P>' ^ jače s poljubnim holandskim mornarjem, j so ga že ob rojstvu opojili z likerjem name' slo z mlekom. Margot je sploh pozabila, kuj je to pijanost in je bila na to ponosna, če& jaz znam piti!
Razven tega je znala ludi ljubiti, to se Pra' | vi, da so jo poljubi puščali ravno tako ravnodušno kakor coclaillv. Zato se ni tudi nikda* pozabila na vse na svetu. Sledečih pet let je jenii zahtevali. Pred petimi leti je vsled pr voga poljuba nekega trgovskega pomočnik8 pozabila na vse na svetu. Sledčih pet let je pa užila toliko poljubov, da bi se ji morale ustnice že obrabiti, kakor bronasta noga aP°' stola Petra v rimski katedrali. Naravno ie’ i da je svojo obrt natančno »poznala.
Vendar pa so bile na svetu tri stvari, ki so napravile viis tudi na skušeno Margot. To so bile posebno mastne anekdote, sentimentalni filmi in kokain. Čeprav je Margot vede- j la iz skušnje več, kakor pa je povedano v najresničnejših legendah sveta, je vendai oživela, če je slišala kako divjo zgodbo o sadistih ali nekromantih. Njene sinje oči se takrat razširile in poslale kalne.
(Dalje prihodnjič.)
Na veliko!
Galanterija
Na veliko!
Trikotaža za dame in gospode. — Volna za pletenje
v vseh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih cenah. — Kompletne potrebšline za krojače, šivilje in čevljarje. — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Peteline*!! Ljubljana
Sv. Petra nasip 7 ob vodi.
Postreiba tožna.
Cene nizke.
Postreiba toina.
TISKARNA »MERKUR"
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2552.	TELEFON	ŠTEV.	2552.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
Carinsko posredniški in Spedicijski bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkami „GROM“.	Telefon 3454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek*
Obavlia vve v to stroko spadajote posle najhitreje In pod kulantnlmi pogoji.
Zastopniki drulbe spalnih vos S. O. C. za ekspresne poiiljke.
Pouk ali konverzacija
v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouke.
SVETEK
Širite ,Narodni Dnevnik4.
MALI OGLASI-
Za vsako besedo se 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Gospodinje,
šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje i® se želite izobraziti v i*-delovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Star* trg 19.______________
Proda se
mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z ro' dovnikom. Poizve se of Rimski cesti št. 5 pri hi§-
LJUBLJANSKA KREDITNA
tirnica Din ŠIMU
#cytdalA *
LJUBLJANA« DUNAJSKA CESTA.
PODRUŽNICE:
BreSice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor. Metkovlž, Novii Sed, - Ptuj, Sarajevo, Split, Corica, Trst. - AGENCIJA: Lo0*«» •
Se priporoča za vse bariine posle.
Brzojavni
Urejuje: Vladimir Svetek. - Z* UŠkarno »Merkurc odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.
Izdajatelj: Aleksander Žele*nikar