Inserati so sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., Jo so tiska lkrat,
iii 2 it i* f/ )> - i*
lr> 8
Pri večkratnem tiskanji so eenu primerno zmanjša.
Rokopis
so ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ckspedieija na Dunajski oesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja:
Za eolo loto . . 10 gl. — kr. Za poiieta . . 5 „ — „ Za četrt lota . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za colo loto . . 8 gl. 40 kr. Za pol lota . 4 „ 20 „ Za cotrt leta . . 2 „ 10 „ \;
V Ljubljani na dom pošiljan velja GO kr. več na loto.
Vredništvo jo Florijansko ulice žtev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sioor v torek, četrtek in soboto.
Šah vradnikom.
Oirino je to, (iu bb je ruvno tinti stan, kterga so vsi vladarji največ pol svoj zaščit j in svoje varstvo jemali, ob času, ko so se vladarjem pravice m oblasti krajšale in krčile, najbolj tesno oklenil tiste Btranke, ki si je šiloma prilastovula dedno pravico po zapuščini kraljevih sil zapopaden h v samodržestvu ali absolutizmu. Od nekdaj so vladarji svoje uradnike branili, jih preskrbovali za časa delovanja. in še pozneje do smrti jim zagotovili pokojnino ; ta skrb se je razširila celo do uradniških žena in otrok, ki so se tudi iz državne blagajnice oskrbovali. Človek bi misli1, da bi moral uradniški stan že iz hvaležnosti oklepati so pred vsem osebo vladarjeve. Toda uradniki na Nemškem in v Avstriji delajo ravno narobe. V Avstriji so Be oklenili precej tiste stranke, ki je 1. 1848 hotelu cesarja z orožjem v roci strahovati in ki ga je res prisililu k temu, da Be je odrekel nekuj svojih pravic ter jih prt-pustil parlamentu, kterega so se prekucuhi pod imenom »liberalci''hipoma polastili. Prišlo je t,t tako daleč, da so ti dediči absolutizma začeli kljubovati vludurju samemu, ter gu smatrali le še kot neko sitno, nepotrebno orodje pri držuv', kujti v svojem srcu so bili vsi re-publikunci, in čakali so le prilike, kdaj bi zamogli svojo oblast nn škodo cesarsko še bo j pomnožiti. In akoruvno te vladarju neprijazne tendence liberalne stranke niso bile nikomur več skrito, ostul je vendar uradniški stan vedno zvest zaveznik liberalne stranke. Prigodilo se
:
je čestokrat, da so taki vradniki, ki so bih ob enem poslanci, glasovali proti pobiranju davkov, ter hoteli uničiti tisto blagajnico, iz katere so sami svojo plačo dobivali in jo še dobivajo; hoteli so ustaviti držuvno kolo in tako pomnožiti splošnjo zmešnjavo , akoravno so dobro v< deli, da delajo s tem proti volji cesarjevi, ki je rekel, da želi mir med narodi in je iz tega namena pokl cal tudi Taaffeja k viadi , aa bi doganjal spravo med narodi. Pa namesto delati v smislu in po željah cesarjevih, so mnogi uradniki ravno narobe dražili in ščuvuli narode, mih porazumljenje za-branjevali ter slepo služili nemškoliberalni stranki, o ktere vdanosti do vladarske h še imamo dovolj Uzroka dvomiti. Pri volitvah so kukor en mož stopili ua noge zoper svojo vlado ter podpirali prekucuhe, nemškoliberalce.
Ravno tuko so delali nemški uradniki na Nemškem, v Prusiji. Proti želji cesarja Viljema so podpirali napredujaško stranko, o kterei se ne dvomi, du je na skrivnem republikanskih načel. Uradniki po tem, ako to stranko podpirajo, nii-o več služabniki c< sirski, kteremu uo zvestobo pr. egli, ampak služabn ki liberahio-republikanjke stranke. Tako obnašanje uradnikov je Bizmark že dolgo z nejevoljo gledal. Slednj č mu je zmanjkalo potrpežljivosti, razjasnil je cesarju Viljemu, kuko ta stvar stoji, in cesar je razglasil te dni tisto okrožnico, ki vzbuja toliko zanimanja po celi Evropi, ter nuvdaja vse liberalce s strahom in trepetom.
Pru <ki liberalci so kur poparjeni, ker vedo, du se imajo zu svoje zmage največ uradnikom
zahvaliti, zdaj pa ne bo več tuko. Se ve da vpijejo o renkciji, pa taka reakcija je zdrava za te ljudi, ki so sami sebe smatrali zu izvor vseh pravic, nasprotno pa bo hoteli uničiti vse podedovane pravice, celo kraljevo oblast. Iz ustavnih monarhij so hoteli preskočiti na brez-verako republiko, kakor na Francozkem, da bi se prostomavtarji in brezverci širokoustili in postave dajali namesto starodavnih, spoštovanih in pravičnih kraljev in cesarjev, ki imajo svojo oblast od Boga. Ali ni na pr. naš cesar naj-v(či dobrotnik človeštva? Ali bi bili vselej pri vsaki nesreči, da na pomoč priskoči z obilnimi darovi? Ali ni on vsem narodom enako pravičen, vsem ljubeznjivi oče? Ali bomo morda bolj srečni, če bi imeli namesto cesarja za predsednika republike kakega nemškega doktorja, ki bi nai Slovane prav zatiral, ni-k uiur nič ne dal, ampak le gledal, da se lutro obogati za časa svojega predsedovanja, in njegov naslednik ravno tako?
Vemo sicer, da v Avstriji republika ni mugi ču, pa v Nemčiji bi bila mogoču, ker je le en sam narod in se dinastija ne more naslanjati na tekmovnnje med raznimi narodi, kakor v Avstriji. Bizmark in cesar Viljem sta tudi slutila nevarnost, katera preti monarhiji pruski, zato hočeta še za časa potlačiti tisto skrite republikance, ki imajo zvestobo do ce-«nrjn le na jeziku, skrivej pa škilijo tje na Fraccogko, kjer Hi je kričuč Gambettu prigovoru nnjvečo oblast ter jo zlorabi v preganjanje kiščunstva in katol čanstva. Tam, kjer imajo prostozidarji prvo besedo, kjer se vse staro
tati ne mora, da bi so dr. Bleiweis no bil za njega potegnil, ako je vid 1, da so mu krivica godi, zakaj v Brce mu je zapisan kršunski izrek: Boljši krivico trpeti, kakor pa jo delati.
Poglejte tako značajno delovanje in tako možato obnašanje našega dičnega očeta dr. Blei\veisa ni bilo zastonj; predrlo je Črno megle slovenske nezavednosti, pregnalo je temno noč političnega spanja in zasijalo je zlato solnce zedinjenja iu vzajemnosti Slovencev, ki so pr šli k spoznanju, da niBO samo ptujcev peta in raja, ampak narod, ki še ni potrt, te-muč ima življenja moči v sebi in je vreden, da živi in z drugimi narodi enako pravico v^iva. In res kako bo jo spremenilo; pred 40 leti jo mornl slovenski rodoljub po pol dneva, ja celi dnn daleč, in dnlej popotovati, du je sebi enako slovensko srce našel, in danes že vas ce na slovenski zemlji ne najdeš, da bi jeuega, pa tudi še po več se zavednih Slovencev tam ne bilo. — I)a pa tudi moji ljubljeni Slovenci na Štajerskem več no dremljejo, so pri zadnjih volitvah v deželui zbor pred vsem svetom očitno pokazali, ker so na vseh 8 krajih z narodnimi volilci sijajno zmagali; povem vam, da so štajerskim Slovencem iz vseh slovanskih pokrajin živio-klici v slavo doneli. Glejte, tako so zasluge dr. BkMveisa,
V spomin na dr. Jan. IHchvrisa.
(Konec.)
In koliko so je ta slavni narodnjak dr. Bleivveis tudi trudil in boril v deželnih zborih za pravice slovenskega naroda, nam pričajo njegovi izvrstni govori, polni gorečnosti in zdravega jedra; vsako priložnost je porabil, da so jo potegnil za izobrazenje, omiko in oliko svojega naroda. Kako previdno in varno je 1848 1. vodil svoj slovenski rod, da v sploš-nji zmešnjavi ni svojih vojnic prestopil in potegnil s puntarsko drhaljo; kako prepričavno je Slovence svaril, naj no pošljejo poslancev v Frankobrod, kako ginljivo se je vedno poganjal za celoto Avstrije, za svitlega cesarja in vso Habsburško rodbino. Kdo ne ve, kuko resnično je, kar je tolikokrat od nesrečnega dualizma, ali razklunja Avstrije na dvojo v „Novicah" povdarjal in trdili —
Pa ne samo v Ljubijuni, ampak po vsem Sloven kein je o posebnih slovesnostih hodil, svoj mili slovensko rod iz spanja budit; našli smo ga na taborili, pri vstunovljevanji čitalnic, slišali smo ga pri drugih zbirališih, in kakor med ko kipele nuloglasno iu vsem umevno be-J sede iz njegovih ljubeznijo do svojega naroda j gorečih prs; povem vam, ko sera ga v Celji'
vidil, ko se je tam čitalnica odprla, se mi je zdelo, da vidim očeta med sinovi, celo noč bi ga bil poslušal. — Kdo pa tudi izreče, kolilio žalostnih ur, koliko krvavih ran je moralo njegovo dobro Hrce prestati ravno zato, ker so je trudil in boril za zanemarjeni slovenski rod; od vsih strani so, kakorpušice in strele, psovke iu nesramna krivičanja od nasprotnikov nanj letela; ali on jo stal nevstrašen iu nepremagljiv kakor skala sredi penečega morja, in se ue bi bil bal tudi življenja darovati za svoj ljubi slovenski rod, tako, da so se celo zagrizeni sovražniki čudili, in bo bili prisiljeni dr. Bleiweisa spoštovati, čeravno ga niso mogli viditi.
Dr. Bleiweis se pa ni samo za politične pravice poganjal, ampak tudi za cerkvene postave, ne samo za kmečki, ampak tudi za du-hovski stan, in marsikatero krivico je tudi sv. Cerkvi in cerkvenim služabnikom s svojo stanovitnostjo in svojim verskim prepričanjem odvrnil; kajti pravi Slovenec jo tudi dober katol'čan; ako jo pu Slovenec vero na kant obesel, bo tudi o prvi priložnosti svoj nnrod izdal, to uus skušnje učč.
Pa ne samo to, ampak pošteno Blei\vei-sovo srce tudi nasprotnikom in sovražnikom ni krivice želelo, no delalo; nobeden mu oči-
pravice z nogami teptajo in kjer se celo osebno imetje ne spoštuje, to je obljubljena dežela vseh liberalcev, in po tem vzgledu hočejo preustro-jiti vso Evropo, kralje in cesarje pa s pre Btolov pahniti.
Io s tako stranko simpatizirajo in glasujejo tudi cesarski uradniki! Na Nemškem sicer bodo odslej bolj ojstro pazili nanje. Kaj pa v Avstriji?
Ali bodo tukaj še vedno svobodno nagajali vladi, se ustavljali njenim nameram, zabranje--''vali spravo med narodi, glasovali in agitiral. pri volitvah proti vladi ?
V istini, ko bi Taaffee imel le nekoliko eneržije Bizmarkove, ko bi se hotel znebiti nadležne opozicije, ni mu druzega treba, ko napeti proti uradnikom enake strune, kakor pruska vlada, pa bo desetkrat ložej vladal, sprava med narodi pa bo kmalo dognana, Toraj kličemo: šah uradnikom! pa leži vsa „združena levica" v kratkem na tleh !
Politični pregled.
V Ljubljani 13. januarja.
Avstrijske dežele.
Volitve zu državni zbor se bodo vršile: V Jičinskem kmečkem volilnem okraji namesto g. Mašeka 9. februarija; v velikem posestvu češkem namesto grofa Franceta Thuua 18. februarija. Konservativni veliki posestniki so že razglasili volilni oklic, v kterem povdar-jajo, da so oni lani namesto grofa Mannsfelda enoglasno volili od liberalne stranke postavljenega kandidata, in da vsled tega pričakujejo, da bode pogodba sklenjena 1. 1879 tudi zdaj veljala, ko je treba voliti enega poslanca konservativne stranke. Ob enem priporočajo kot kandidata za veliko posestvo češko kneza Ferdinanda Lobkovica. Levičarji 6e še niso odločili, ali hočejo pripoznati veljavo omenjene pogodbe, ali jo pa zavreči in voliti po lastni volji.
Vedno bolj vznemirjajoče vesti dohajajo iz Dalmacije- o kakih bojih s Krivoši-janci se sicer nič ne poroča, vendar pa vidimo in slišimo, da vedno več vojakov tje pošiljajo. Nedavno je bil poklican polk Schmerling, zdaj
spet polk Maroičič. Mnogo je ljudi, ki menijo, da vsi ti vojaki imajo vse drugo nalogo , ko niti se s Krivošijanci, ker jih proti tem toliko treba ue bo, pa naj bo to državna skrivnost, kot zvesti Avstrijanci moramo vladi srečo želeti pri njenih namerah.
Vnanje države.
Uavarski konservativni poslanci so boje sklenili naučnemu ministru Lutzu ne dovoliti plače, dokler v šolskem vprašanji ne bode odjenjal. Neko drugo naznanilo pa trdi, da hoče Lutz gledd šolskega vprašanja v tem oziru odjenjati, da bode dolžnost v šolo hoditi skrčil od 7 na 6 let. Pa konservativna stranka s tem ni zadovoljna, ona hoče za katoliške otroke imeti tudi katoliške, ne pa brezveruih šol.
Izvirni dopisi.
Isb ljuliljane, 12. prosinca. (Obrtniške in kmetijske šole.) Mali obrtniki danes tožijo, da se vedno bolj iu bolj v revščino pogrezajo in da se bližajo propadu ; ravno tako pesem pojejo kmetje. Oboji pa zahtevajo, naj jim pride država na pomoč, lstina je, da so bile pod liberalnimi vladami marsiktere postave narejene na korist kapitalistov in fi-brikantov, v škodo pa obrtnikom in kmetovalcem. K8r je bilo tukaj krivičnega, napačnega ali zamujenega, to se pač da z državno pomočjo popraviti; vsega pa tudi država ne more storiti. Vedno še velja pravilo : „Pomagaj si sam, in pomore ti Bog." Obrtniki in kmetje morajo toraj v prvi vrsti sami sebi pomagati. Vsa državna pomoč malih obrtuikov ne more varovati propada, ako ne bodo napredovali v znanji m vednosti, kakor napredujejo Ame-rikanc, Angleži ic Francozi, ki bkrbe za tehnično izobraževanje, ter izdelujejo take stroje, da se jim svet kar čudi. Na to se mora pač gledati, da kapital ue bo vseh delavn h moči v svojo sužnost spravil, delavni ljudje, namreč obrtniki iu kmetje pa se morajo tako izučiti, da se bodo zamegli te sužnjosti sami ubraniti, da bodo zamogli s tujimi izdelki tekmovati. Le poglejmo na pr. koroški nož, kakoršnega narede v Borovljah, kako je oduren in okoren,
v resnici očeta, buditeija, boritelja in učitelja. volimo, da mu po poslancih ali vsaj po tele-
slovenskega naroda!
O srčno ljubljeni starček, dragomili dr. Janez Bleiweis! kako se mora pač Tvoje lepo srce rajskega veselja širiti, ako pogledaš v svoje življenje nazaj, ki je brez števila dobrega sadu obrodilo: Zbudil si ljube Slovence iz dolgega spanja, vnel si čvrste pisatelje, ki po Tvojem izgledu delujejo, poklical si slovenske pesnike, časopise, novine in toliko izvrstnih knjig iz smrtnih tmin na svitli beli dan; lehko toraj danes pozabiš na svoj veiiki trud in prestane britkosti, ako pogledaš okoli sebe, kako hitro in čvrsto vstajajo bistri Slovenci iskrenega duha, kako ponosno se dvigajo vrle Slovenke, matere novoprerojenega slovenskega naroda; oh kako se moraš veseliti, da s svojimi očmi še vidiš velikanski korak Bvojega dela!
In glejte, ljubi družbeniki! ta veleslavni mož naroda se je med narodom in za svoj Blovenski rod postaral, in v tork na sv. Elizabete bo že 70 letnico svojega Blavnega življenja, in 40 letnico svojega izvrstnega delovanja kot pisatelj v prid kmečkega stanu obhajal; spodobi se, in dolžna hvaležnost tudi nas veže, da mu vdanega srca častitamo, da ga za slavnočastnega uda slovenskih srenj iz-
grafu naznanimo, da ga spoštujemo, častimo iu z gorečo ljubeznijo ljubimo, da bomo njegovo preslavno ime kakor drago narodno svetinjo tudi v srca svojih otrok in pribodnj h slovenskih rodov vsadili, da mu tako ljubezen z ljubeznijo povračujemo in večer njegovega življenja in razveseljevaje slajšamo. —
Vi pa desni angelji varhi mojih ljubljenih Slovencev, pa tudi mojih katoliških družbenikov! nesite te moje današnje besede, nesite naših src vroče želje in zvesto ljubezen naših hvaležnih duš našemu ljubeznjivemu očetu dr. Janezu Bleiweisu v belo Ljubljano, in povejtu mu, da ga z iskreno ljubeznijo ljubimo, da ga kakor zvesti Blovenski sinovi spoštujemo in v svojih slovenskih srcih nosimo, povejte mu, da srčno želimo, da nam ga ljubi Oče uebeški še dolgo, dolgo ohrani v Čast in Blavo, v diko iu ponos, v veselje in brambo milega sloven skega naroda! Jaz pa tebi, zlati rodoljub in prijatelj moj! v ljubezni do zadnjega zdihljeja vdan navdušeno zakličem: Živio! Živeli oče Slovencevl
Živi, zvezda jasna,
Živi, dika krasna!
V srcu zlato domovine I —
kako ima slabo jeklo, da se ostrina precej skrha; nasprotno pa poglejmo angležki nož, kako ima prijetno obliko iti kako trdo, močno jeklo, da bi kamen rezai ž njim ! Kaj pomaga vpitje: »podpirajte domačo obrtnijo', češe pa ta v nekterih rečeh nikakor ne more primerjati tujim izdelkom. Tukaj zamore mnogo šo 1 a pomagati. Na Slovenskem še nimamo nobene obrtnijske šole, delajmo toraj in pote-gujmo se za to, da dobimo v Ljubljano slovensko obrtniško šolo, tiste) znajo potem še druge slediti.
Tudi kmet potrebuje danes šole, če se hoče vzdržati in obvarovati propada. Po starem kopitu ne gre več naprej. Le poglejmo na pr. Bohinjce ; včasih niso znali sira delati, zdaj so se pa tega naučili, in dobivajo lep denar za svoj sir.
Tako tudi v savinjski dolini včasih niso vedeli, da bi tam tudi hmelj rastel, zdaj ga pa sade in lep dobiček ž njim delajo. Staro-kopitueži bodo že iz teh dveh izgledov razvi-deli, da se šola ne sme zavreči, in da se tudi kmet lahko dosti koristnega nauči, ako hoče kmetiške knjige prebirati in njih svet poslušati. Na Nemškem imajo vse lepšo živino, ker znajo ž njo prav ravnati; na češkem imajo bogate kmetije, ker zemljo po umnem načinu obdelujejo. Grajšine po Češkem ali po Kranjskem so kakor noč in dau, ker je pri naših še vse po starem, na češkem pa so že mnogo napredovali. Preobširno bi bilo naštevati vse poljske pridelke, pri kterih bi bil mogoč zda-ten napredek; naš namen je bil le, kazati ca potrebo kmetijske šole v Ljubljani. V Avstriji imamo sicer že več kmetijskih šol, pa te so vse nemške, iu kdor se tam izuči, ne more slovenskim sosedom prav dopovedati, kaj se je uči; pred vsem pa predrago pride, pošiljati kmečkega sina tako daleč v šolo; mi potrebujemo kmetijsko šolo v slovenskem jeziku za vse Slovence v Ljubljani.
Naši poslanci so se za tako šolo že potegnili v deželnem zboru, posebno g. Detelja iz Kranja; pa nemškutarji so ta nasvet zavrgli. Zavolj tega pa se stvar ne sme pozabiti. Mi mislimo, da bi ne bilo napačno, ko bi naša kmetijska družba poslala deputacijo k mi-stru Falkenhaynu in ga prosila, naj se vstanovi slovenska kmetijska šola v Ljubijani z državno podporo; razložila naj bi mu, da nam nemške kmetijske šole ne koristijo dosti, in zakaj da ne, ter da potrebujemo tako šolo v slovenskem jeziku. Ob istej priliki bi se z ministrom lahko govorilo tudi o močvirski zadevi. Tedaj na noge!
le I9ol (Mariathal) pri sv. Križu na Dolenjskem. (Veselica.) Dragi Slovenec! Morebiti ti ša niso dospele kake vrstice iz tukajšnjih, a reči smem kratkočasnih hribskih krajev, da bi jih bil raznesil po mili naši slovenski domovini. — Daj toraj prostorček tem, ktere želijo stopiti pred svet z veselim poročilom, da tudi pri nas, v naši hribski okolici si znamo omisliti iu napraviti prijetno in uedolžuo veselico, kakoršne bi si morebiti marsikateri ne bili svesti.
Igrala se je prvi dan t. j. novega leta dan po popoldanjski božji službi v krčmi gosp. Franceta Fakina „tomboIa", ki so do zdaj morebiti še ni nikdar, zlasti v enakem pomenu ne. Povabljeni bili so naomeujeni dan nesamo odličnejši gospodarji domače tare, temuč tudi iz sosednih: sveta Križke in Št. Jurske k omenjeni veselici; a izmed povabljenih ska-zali so se kot pravi rodoljubi in sosedni prijatelji le gospodje: vodnika žendarmerijske postaje pri svetem Križu, gosp. Bedenek, gosp.
Jenko in gosp. bogoslovec Karol Miklavčč, ki bo ob enem tudi kot udje in podporniki ktej napravi pripomogli, ter si s svojim prijaznim in kratkočasnim vedenjem ta večer pn navzočem ljudstvu visoko spoštovanje prisvojili. —
Ko so bili dobitki na mizi za to odločeni že izpostavljeni, in ko je tukajšnji, za vsako koristno reč zelo vneti trgovec gosp Janez Novak naznanil, da se bodo karte prav lahko spečale, stopijo gosp. župnik nekoliko više. ter s prijazno iu krepko besedo ob kratkem razložijo pomen te igre; da bodemo namreč s tim šli naši revni šolski mladini na pomoč, ter se ji bo iz tega dohodka kupila potrebna šolska priprava, t. j. knjige, zvezki, ploščice itd.
Po končanem govoru vršila se je igra mirno, ter v najlepšem redu; Bem trtje je kakšua šaljiva in burkasta na ušesa priletela, zlasti, kadar je bilo slišati: amba, tema itd.
Ko je bilo to končano, pričele bo se mične slovenske zdravice, ki jih ni bilo konca ne kraja, vmes vršile so se napitnice za napit-nico. — Prvo navedli so gosp. župnik našemu premilostljivemu vladarju, svitlemu cesarju, za ktero koj je sledila mično vbrana cesarska himna. —
Pozno v noč razidemo se v bratovski ljubezni vsaki na svoj dom s potrjilom, da današnja koristna za šolsko mladino potrebna igra ne Bine zadnja biti, temuč se v kratkem zopet enkrat ponoviti.
Konečno bodi omenjeno, da duša tej koristni, za naše revne šolarje potrebni ideji in napravi, bili so tukajšnji od vsih faranov Dol ske fare zelo ljubljeni in visoko spoštovani gospod župnik Janez Klofuta r. Bog daj v svoj vinograd veliko enakih delavcev za revno šolsko mladež. Živili mnogo leti
Ix JVlariliora dne 9. januarja. Narodno gibanje je pri nas v novem letu postalo prav živahno ter se že pojavilo v dveh važnih činih, ki vtegneta za narodni razvitek postati velikega pomena, ako se srečno izvršita. Včeraj 8. januarja se je namreč bilo zbralo nekoliko odličnih rodoljubov iz raznih krajev z namenom, da bi se pogovorili, kako bi se naj vsta-novila za Mariborski okraj posojilnica in za slovenski Štajar slovensko politično društvo. Vspeh njihovih pogovorov je bil ta, da so Bkleniii takoj vse potrebno storiti, da se v Mariboru vstanovi posojilnica na podlagi štatut Celjske posojilnice in da se osnuje politično] društvo za slovenski Štajar na podlagi krščanskega in narodnega programa.
Potreba obeh društev je očivestoa; kajti
strani skušale žaliti ali kratiti; potem bode mu treba prevzeti vodstvo pri različnih volitvah iu b porazumljenjem dotičnih krogov skrbeti, da bodo na vseh krajih zanesljivi in aposobni možje pri redu, in da nobenega prostora v naših zastopništvih več ne pustimo ptujcem.
Naša malomarnost je bila največ kriva, da smo toliko pravic zgubili, Bog daj, da bi se v novem letu vzbudili iz te malomarnosti, kajti le vigilantibus jura.
Domače novice.
V Ljubljani, 14. januarja.
(Mil. knez in Škof dr. PogaČar) bo Be sinoči pripeljali z Dunaja. G. deželni predsednik W i n k le r se menda vrnejo danes.
(Dr. Valentin Stempihar) odprl je lastno odvetniško pisarno v Ljubljani pod itrančo št> 2. G. Štempihar je jako nadarjen in bistroumen jurist, pošten narodnjak in zato ga vsem priporočamo, ki potrebujejo v tej ali uui zadevi odvetniške pomoči. Prepričani smo, da jim bo dobro in pošteno postregel.
(Močvirski odbor) ima prihodnjo sejo 17. t. m. Želeti bi bilo, da bi se vdeležilo tol.ko odbornikov , da bi zamogli sklepati in bi ne bilo treba čakati predolgo, kdaj se komu zljubi priti k Beji.
(Lesene tla) za zimo so vpeljane že po več cerkvah v Ljubljani. Došla nam je prošnja naj bi sprožili to stvar tudi za št. jakobsko cerkev, ki je res prostorna, toraj po zimi hladna, kadar hudi mraz pritisne. Vsem je znano, da Bedanji za hram Božji toliko vneti župnik g. Rozman, vse stori za cerkev, kar je v njegovi moči. Ker je pa cerkev revna, morali bi farani toliko vkup zložiti, da bi se zaželjeni leseni pod napravil.
(Za ruski lan) naj se oglasč, ki ga hočejo dobiti, pri tukajšnji kmetijski družbi zadnji čas do Svečuice.
(Iz seje kmetijske družbe), ki je bila preteklo nedeljo 8. t. m., je „Novicam" došlo to poročilo : Došlo je nekaj prošenj zarad prodaje plemenne živine, katera je bila na dražbi kmetijske družbe kupljena, pa ni več za pleme. — Prošnja nekega društvenika, pogorelca, da bi mu družba brezplačno dala škuporeznico, ni Be mogla vslišati, ker družba nima škuporeznic odveč in tudi ne denarne zaloge v ta namen. Naznauilo vladiuo, da je imenovala g03p. E. Kramarja popotnega učitelja za poljedelstvo na Kranjskem ter vabilo, predložiti jej načrt inatrukcije za-nj, odda se v poročanje glavnemu odseku z nalogom , da naj se v in-
gozdarjev na Dunaji sklene se naprositi gosp. državnege poslanca V. Pfeiferja. — Naznani se izdanje ministerstva zarad koiekovanja obrtnijskih računov, kateri se predlagajo oblast-nijam; po tem so po vsem koieka prosti vsi taki računi do svote 10 gold.; računi nad svoto 10 gld. pa se imajo kolekovati z računskim kolekom 1 — 5 kr. in na to še kolekovati pobotnica b kolekom odpobotuic. — Gospodu misijonarju V. Lah-u v Bosni sklene se priskrbeti po pol]litra hruševih in jabolčnih pešek.
—	Druga prošnja z Bohinju za smrekove rastike odstopi se gosp. gozdnemu nadzorniku.
—	V družbo sprejmejo se gg. popotni učitelj E. Kramar in posestnik Dežman iz radolj-ške podružnice.
(Mestni odbor) je v seji 12. t. m. sklenil kupiti Urbasovo hišo, ko bodo dovršene te le pogodbe: 1. da lastniki zemljiš za Urbasovo hišo brezplačno mestu prepuBtč toliko prostora, kolikor ga je za novo ceBto potrebno; 2. da se prostovoljnih darov po Ljubljani nabere toliko, kolikor bo stala nova cesta; 3. da se lastniki Malijeve hiše zavežejo podreti prizi-dani del hiše proti Ljubljanici in dotični prostor brezplačno prepustiti mestu; 4. da vsi, ki imajo kake Bervitute na Urbasovi hiši, dovolijo, da se hiša podere in dotične pravice Izbrišejo; 5. da lastniki Bosedne Kosove hiše ne zahtevajo nobene odškodnine, ako bi njih hiša vsled podrtja Urbasove hiše kako škodo trpela. Urbasova hiša bi boje stala 30.000 gl., ki bi se izplačali iz ostankov mestnega posojila, ki znašajo za 1. 1880 in 1881 skupaj 32 067 gl. 51 kr. Mestni odbor je te od finančnega okseka stavljene predloge sprejel in magistratu naročil, naj od lastnice Urbasove hiše to poseBtvo takoj kupi, ko bodo dovršene omenjene pogodbe.
(Vesteneckova tožba zoper „Tribune") bo dalje trajala, kakor Be je iz prva mislilo. Iz Litije prišlo je mnogo prič za in zoper g. Vestenecka in konec obravnave bo boje še le danes. Kako se bo iztekla , se zdaj pač še ne more povedati.
brez posojilnice bi gotovo v kratkem času vsi strukciji ozira na to, da bo popotni učenik
samo stalni posestniki iz bližnje okolice, kterih je že itak malo število, ali mestnim oderuhom ali nemškim denarnim zavodom v pest prišli. Kaj se pa to pravi, če je slovenski kmet v oblasti takih ljudi, tega pač ni treba posebej razlagati. Ko bi bili že prej tak denarni zavod ustanovili, menda ne bi bilo toliko slovenskih posestev prišlo v meščanBke in nemške roke.
Da je tudi slovensko politično društvo za vse štajarske Slovence posebno zdaj silno potrebno, vidimo pa iz tega, ker je zdaj že nekoliko časa naval nemštva na našo slovensko mejo tako Bilen, da bi vtegnil v kratkem času slovensko mejo precej proti jugu potisniti, če se mu ne bi z združenimi močmi v bran postavili in branili.
Natanjčuejši delokrog temu društvu bode se še le določil, pa toliko že zdaj rečemo, da bo morala glavna naloga slov. političnemu društvu biti ta, da čuje nad narodnimi pravicami ter jih brani, naj bi se od ktere koli
predaval tudi v Ljubljani, tako , da bo moč vdeležiti se poduka tudi bogoslovcem in učiteljskim pripravnikom. — Po nasvetu dr. Po-kluk3rja skleue se tudi, za to naši deželi ve-levažno imenovanje v imenu poljedelcev c kr-vladi izreči gorko zahvalo kmetijske družbe.
—	Gospod podpredsednik J. Sevnik ter poleg njega gospod vitez Gutmannsthal in g. P. Lasnik naprosijo Be kmetijsko družbo zastopati pri svečanosti lOOletnega rojstnega dne pokojnega pokrovitelja našega kmetijstva, nadvojvode Janeza, katero praznuje v Gradcu 19. in 20 t. m. kmetijska družba štajarska.— Sklene se službo tajnikovovo razpisati z obrokom do 31. marcija t. 1. Vprašanju deželnega odbora, ali bi bila koristna postava, kakoršno ima češka dežela, zarad pokončavanj plevela „žide" med deteljo — ae pritrdi, posebno, ako bi Be postava res izvrševala. — Prošnja necega učitelja za podporo, da napravi čebelnjak, priporoči se deželnemu šolskemu Bvetu.
—	Zastopnika društva pri letošnjem shodu
Razne reči.
—	Nagraduv Ljubljani je razpisana služba kontrolorja. Prošnje naj se oddajo v 3 tednih pri državnem pravdništvu v Ljubljani.
—	Učiteljske službe v Št. Vidu pri Zatičini (plača 450 gld.) in v Višnji gori (plača 400 gld.) ste do konca januarija razpisani.
—	Služba ranocelnika v Kostanjevici je razpisana do konca januarija. Letna plača znaša 400 g!.
—	Iz Kamnika se nam poroča, da je zvečer 11. t. m. komisar V. Fischer nagle smrti umrl. Pol ure prej je hodil še po mestu ; domu prišlega pa je zadel mrtud in mu takoj vgesnil življenje. Tudi g. dekan Jurij Križaj so nevarno zboleli in hudo opešali.
—	Razpisana je služba c. k. gozdarskega čuvaja v Logatcu. Prošnje naj se pošljejo do konca t. m. deželni vladi v Ljubljano. Plača je 400 gl. pa 212 gl. drugih prihodkov.
—	Čitalnica v Postojni napravi 22. t. m. večerno veselico, čitalaica v Ložu pa 2. februarija na čast Valentinu Vodniku.
—	Za novo šolsko poslopje pri sv. Urbanu blizo Ptuja so cesar podarili 200 gld.
—	Imenovanje. Državni poslanec Vitezič postal je višji finančni svetovalec pri finančni prokuraturi v Zadru. Bil je eden prvih finančnih svetovalcev, pa pod prejšnjo vlado vendar ni mogel avanzirati, ker je slovansk narodnjak.
—	Duhovske spremembe v Krški škofiji. Č. g. Franc Rup, pregledovalec cerkvenih računov iu pridigar pri glavni fari v Celovcu je imenova nza fajmoštra v Še. Jurji nad Žilo; č. g. Janez Inanger je nastopil faro na visoki Presnici; dosedanji Presniški oskrbnik, č. g. Jože Colner, gre na njegovo mesto za provizorja v lagolstal. — Za fajmoštra v Mar,a Wait8chach (Sveče) je patron imenoval č. g provizorja Konrada Baumgartner-ja v Gradcu. — Do 12. februarja so razpisane fare: Ško-fiče v Lav. dolini, TheiBeneck, Steuerberg in Winklern.
—	Tržaškemu škofu mil. g. Dobrili se je bolezen povrnila, in zopet žuga nevarnost njegovemu življenju. V sredo bili so pre-videni s sv. zakramenti.
—	„Mir" prišel je 10. t. m. s 1. številko na dan; prav ličen je in praktično vravnan. Za članki in dopisi ima kratek posnetek bIo-venBkih časnikov, potem kratek političen pregled, gospodarske stvari, za poduk in kratek čas, in novice iz raznih krajev, domačih in vnanjih, premembe v duhovščini tržne cene itd. Priporočamo ga vsem rodoljubom, ki se bodo prepričali, da mu cena 1 gld, ni previsoka.
—	Celovški polk baron Maroičič št. 7 je poklican v Dalmacijo. Kakor znano, je pri tem polku tudi mnogo Slovencev, koroških in goriških.
—	Nadvojvoda Janez v pesmih. Nadvojvoda Janez je bil na Štajerskem in Tirolskem tako priljubljen, da ga je mnogo pe-Bnikov preslavljalo v pesmih, tako Anastazij Giiin, Hamerling, Seidl, Leitner, Rosegger, Kerner, Wurzbach itd. Te pesmi je skupaj zbral in z životopisom nadvojvode na svetlo spravil dr. A. Schlossar.
—	Zarad trtne uši osnoval se je v Ljutomeru poseben odbor za nadzorovanje vinogradov ter Be je razdelil v 4 odseke.
—	,,S ii d b te i r i b c h e Post", po kteri smo bili tudi mi posneli dotično naznanilo, poroča v zadnjem listu, da je mariborski župan pozdravil na novo izvoljene odbornike.
—	„Slovinac" izhaja v jako prijetni obliki v Dubrovniku vže V. leto, lani po dvakrat, letos po trikrat 1. 11. 21. na meBec po prejšnji ceni, v Avstriji po 5 gld. m v lepem hrvatskosrbskem jeziku donaša dobrih pesni, razprav učenih in narodnih poveiti, is starin-stva, s slikami, v o^eh pravopisih t, j. v latinici in cirilici, ter se tu in tam ozira tudi na Slovence.
—	Poroka treh sester na en dan. V Brnu se bodo 18. februarja omožile na enkrat vse tri hčere tamošnjega pozlatarja Zin-burga. Prva je 20, druga 19, tretja 17 let stara Vse tri so bojda izredno lepe.
—	Nemci proti Madjarom. Vse-učiiiščni prrfesor R. Heinze v Heidelbergu je spisal knjigo zoper Madjare ped naslovom „Hungarica. Eine Anklageschrift''. V tej knjigi popisuje vse krivice, ki jih Nemci na Oger-skem trpe, kako se jim jemljejo vse stare pravice. Konečno kliče pisatelj vse Nemce na boj proti Madjarom. Čudno je, da Nemci tako hitro zapazijo pezdir v tujem očesu, bruna v svojem očesu pa ne vidijo. V istem hipu, ko se pritožujejo čez madjarsko nasilstvo, delajo oni isto ali še hujše nasilje Slovanom na Poz-nanjskem in Pruskem, v Šleziji in Moravi, na j Koroškem in Šiajerskem. Madjarom ni dru- i zega treba, ko kazati na nemško nasilstvo v | teh deželah io Nemce vprašati: ,,če vas tako] boli, ako se vam vsiluje luj jezik, zakaj pavi! enako delate in enako nasilje nasproti Slova- j nom še vedno zagovarjate?" Sicer so pa tudi
Nemci nekdaj Madjare zatirali in jim svoj jezik vsiljevali; zdaj Be jim le povračuje.
—	Književnost. Pri Friederiku Pu-stetu v Ratisbonu je nedavno na svitlo prišla duhovnikom jako potrebna knjga „Vade me cum fiir PrieBter a m Kranken- und Sterbebette1-. Spisal jo je Jurij Otr, de kau in fajmošter v Abensbergu ter dotične poduke, molitve in razgovore posnel iz knjig naj slavnejš h cerkvenih pisateljev. Posebno pa jo še priporoča to, da ima čez 140 zgledov iz življenja svetnikov, iz zgodovine in vsakdanjega življenja. Naj boljši dokaz za njeuo izvrstnost je pa gotovo to, da je omenjeno knjižica doživela že šesti natis. Oblika je jako lična in cena 96 kr. Dobiva se v katolišk. bukvami v Ljubljani pred škofijo št, 6.
Od krasnega dela „Leben und Le i den C h r i a t i nach K a t h a r i n a Em m e r i ch". prišla sta na svitlo 13 in 14 snopič po 42 kr. Znano je da so limburški škof to delo jako toplo priporočali, in kdor ga začne prebirati se sam prepriča, da so ga priporočali po pravici. Tudi ta knjiga se dobiva v katoliški bukvami. Zabavnika „Deutscher Haus-Bchatz" prišel je pri Pustetu na svitlo 4 snopič letnika 1882, ki obsega: Marjiaretha von Flandern. Historischer Roman. — Das Miilchen von Spinges. Gedicht. — Eiuige Fiscbe von zaher Lebensdauer. — En AuBflug auf die Insel "VVight. — Em Gleichea. Gedicht.— Wiener Chronik — Etwas uberden Scharlach. — Dr. Michael Felix Korum, Bischof von Trier. — Das Panthčon und die Thermen des Agrippa. — Berliner Chronik. — Allerlei. — Podobe pa so: Ein harter Gang. — Eine Markifahrt an der Kuite der Nordmandie. — Die Kauzjagdf. — Rehe in Noth. — Wildhii ters Weihnachtgabe. — Kleiner Baueruhof in Oberschlesien. — Hiiuslervvohnung in Ober-schlesien. — Zerstdrung Heidelberg's dureb Melac. — Dr. Michael Fel x Korum, Bischof von Trier. — D,e Praiidiumsmitglieder des deutschen Reichstages.
—	Letos bo zima lepa ostala. V Bonnu na Nemškem imajo tamošnji zvezdo gledi v svojem vrtu želvo, da jim vreme prerokuje. Vsakokrat ksrlar se bliža huda zima, naredi si ta želva v listji prijetno zimsko stanovanje in v to listje se potem zakoplje. Letos pa želva i;r misli na zimsko stanovanje, amjiak
po vrtu sim in tje hodi. D. tega se sklepa, da bo zima prijetna ostala.
Izkaz
velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve Jezusovega Serca v Ljubljani do konec septembra 1881.
(Dalje.)
Po č. g. Maroltu, župniku: Matija Marolt, župnik 1 gld. 48 s., Marija Petruzl 52 s., Neža Maj zel 1 gld. (iO s., u, g, Janez Cimbas, kaplan 20 gl., Mar. Strniša 40 s., France Finks 50 s., Jožefa Sinajdek 1 gl., Franca Sitar 50 s.
Po c. g. župniku Urbančku: Marj. Kavčič 1 gld., UO s., Polona Kavič 1 gl. 30 s., Mar. Zarbi 1 gl., Mar. Planino 1 gl., fiozalija Smole 1 gl., Ana Smole 1 gl.
Po 5, g. Anton Jamnikn: Simon Drol 1 gl. 20 s., Katra Markelj 53 s., Mar. Drol 53 s.. Urša Frolicli 54 s., Koza Zgaga (Kis., Neža Zgaga GO s., LizaPinter 52 s.. Peter Friihlich 54 s, Ana Froklieh 50 s., Mar. Zgaga 50 s., Jak, in Neža Frolilich 1 gl. ll) s., Jan. Uazler 50 s., Spela Pintar 1 gl, dobrotniki i/. Sor.ške duhovnijo 4 gl. 57 s., Mar. Prajfer 60 s.
Po g. Greg. Jakeljnu: Ant. Polončič 52 s., Katra Skerjanec 52 s., Mar. Alilin 52 s., Fr. Ks.Znjoc 1 gl., Lenka Zajec 1 gl., Janez Zajec 52 s., Barbara Rrjaveo 52 s., Pol. Zajec 52 s., Mar. Znjoc 52 s., Noža Zajec 52 s., Fr. Novljan 30 s., Mar. Finec 1 gl., Jera Pajk 10 s., M. Tokavec 10 s., Jera Dodan 5 s., Alojzija Kame <>0 s., Beza KošČak 20 s., Urša Určan 10 s., Mar. MatijTžič 10 s., Marj. Jančar 10 s.
Po 5. g. Razboršok-u: Katra Ambrožič 1 g)., g. Jožef Švejgor 1 gl., Mar. Kopin 52 s., Jak. Aubelj 50 s., Neža Svetlin 1 gl., Neža Petavar 1 gl., Ant. Cerar 52 s., Tilen Zupanec 52 s., Frančiška Zupanoc 52 s., M. Zupanec 52 s., Urša Iglič in Peregrin 1 gl. 4 s., Marija Fajgolj 40 s., Joliana Lnkman 1 gld., Jož. Capuder 1 gld. Katra Smeraja 52 s., Marjeta Podbrošek 1 gl., Marija Iglič 52 s, Joliana Capuder 1 gl., Cecilija Koeder 52 s., Mar. Cerar 52 s., Matevž Cerar 52 s., Joliana Požar 1 gl., Katra Uerčar 50 s., Lenka Kromžar 50 s., Marija Kremžar 50 s., Lenka Kromžar 50 s.
Po č. g. Leop. Gestrinu: Leop. Gestrin 1 gl. 20 s., Gabriel NVeiss 1 gl., Ter. Martinčič 52 Jak. Cerar 1 gl, Mar. Vovk 1 gl., Ant. in sopruga Spitaler 1 gl., Mar. GoBtrin 1 gl., Suzana Gradišek 50 s., Botija Hir-šelj 70 s., Joliana in Ana Bepov.š 70 s., Jožefa Glavač 50 s., Jan. in Mar. Bodič 60 s., Jož. Medved 1 gl., Jan. Medved 1 gl., soudje 2 gl. 72 s.
(Dalje prih.)
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz pravega, nepokvarjenega čebelnega voska
(6)	prodaja
P. & R. S e e m a n n v Ljubljani.
Dr. Va!. Štempihar
je onperl
odvetniško pisarno v Ljubljani
lioil tranco .št. 2.	(2)
Važno za vsako hišo!

O
S
®
v
o PLh
Cela mfzna oprava iz britanskega srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, no zarujavi, in so vedno tako ohrani, v podobi in bai'vi pravega srebra, in jo najboljša tvarina za mizno opravo, razun srobra. Za Š gl. so dobi ecla miz na oprava iz na j bol j šeg« britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angložko jekleno ostrino, ti vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, t) žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajomnik iz britanskega srebra,
1	zajemalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lepa svečnika,
G jajčnih posodicic, (i tac, lopo izdelane, 1 posoda za poper ali sladkor,
1 presejalnik za čaj,	(7)
6 tačic za nože in vilice
B
svoj
54 kosov.
Naroči so proti poštnemu povzetji, ali ipa da so denar naprej pošljo.
Zaloga britanskega srebra
C. Langer,
Wien, II. grossc Scbiffgasso 28. Opomba. Komur bi oprava no ugajala, pošljo naj jo v 10 d no h nazaj in bo dobil denar nazaj razun poštnih stroškov.
Važno za vsako liišo!