Poduk v risanji na Ijudskih šolah po Grandauer-jevih predlogah.*) (Iz Oesterr. Schulbote.) (Konec.) Na višji stopinji se riše brez vseh pomožnih pik in učenec si mora sam določiti toček za podporo, kjer mu jih je treba. Najprej gre gledati na to, da se določi in omeji prostor, kamor ima priti risava. Pri tem se postopa različno, kakor že terja oblika risave, katera se ima napraviti. Ali se v določeni daljavi od levega roba na papirji potegnejo navpične čerte, — te se potem razdele v več enakih delov, in po velikosti teh delov se določi, kako daleč imajo biti pike vsaksebi (Grandauerjev zvezek VI., pola 55., pod. 13. in 14.), ali pa se potegne v sredi papirja navpična pomožna čerta, na kateri se določi, kako velika in kako razdeljena bode podoba (zvezek IV., pola 51., 52., 53., 56.). — VII. sešitek ima še več oblik, iz katerih se vidi, kako se mora razdeliti prostor na papirji s točkami različno nastavljenimi. Kedar se imajo risati sestavljene oblike, kakoršne so odbrane za višjo stopinjo, gre posebno paziti na to, da učenci pervotne čerte, kar moč natančno *) Grandauer. zvezki se lahko posamezni naroče, vsak stane 40 kr. na Dunaji. in prav risajo, ker od tega zavisi pravilnost vse risave in tačas, ko učitelj pri predrisanji na tabli nekaj časa preueha, bode pregledaval, kako učenci risajo, ter jib bode opozoroval na pomote, ako se nahajajo in jih bode napeljeval, ne da bi jim sam popravljal, temuč da bodo sami pomote odstranili. Ako je večina učencev izpeljala osnovne in pomožne čerte (Entwurfs- u. Hifslinien) kake risave, stopi učenik zopet k tabli, izdela sliko, in da je bolj živa, potegne poglavitne poteze z bolj debelimi čertami; osnovne čerte na ta način nekako oblede, tako da pogleda na končno sliko ne motijo, tedaj jih tudi ni treba zbrisovati, kar je sitno in zamudno. Učenci ne bodo z delom, kakor se samo ob sebi razume, vsi na krat gotovi. Učitelj naj gre naprej le z večino, na posebno odlične šolarje, kakor na nekatere počasneže se ne more ozirati. Izmej tistih, ki so kmalo gotovi, je zmerom nekaj takih, kateri poveršno in lahkomišljeno izdeljujejo. Tem se zapove, da naj svoje delo še enkrat in boljše izdelajo, da jih varujemo slabe razvade, prehitrega in poveršnega izdelovanja. Tiste učence pa, ki so svoje naloge hitro in v zadovoljnost rešili, napeljujmo, da svoje naloge naprej delajo. Najbolje bo menda, da vmesne prostore z barvami prevlečejo, če je mogoče. Ker pa še sedaj ni čas, da bi učence seznanili s tem, kako se rabijo vodene barve (aquarele), bi bilo morda najbolj primerno, kakor priporoča Tretau v svojem nmalem risarju" rabiti razredčeno černo kavo, katero prineso učenci v stekleničici s sabo; njena rujavkasto - rumena barva bi bila najbolje za to. Da bi se vmesni prostori s čertami nagostili, naj se ne dopušča;*) v to sicer lahko napelje tehnična izdelava nekaterih predlog, a korist za ročno izurjenost nikakor ni v pravi primeri s časom, ki se za to potrati, a tudi instrukcija sploh prepoveduje vse izpeljave, ki jemljejo preveč časa (namreč v šoli. Pis.). Učenci vade se dalj časa v risanji ravno - čertnib oblik pridejo polagoma do tega, da izpeljujejo ravne čerte varno in čedno na vsako poljubno mer in potrebno dolgost, in sedaj se začenja risanje krogovitih potez. Vsikako se to začenja z okrožno čerto (Kreislinie); ta se mora poprej dobro uvaditi, predno pridemo do risanja posamesnih delov. **) Grandauerjeva šola začenja v VIII. zvezku, 78. podobi z risanjem kroga, na to pride pakrog in četertkrog rabe njiju v zvezi z ravnočertnimi oblikami (pod. 25—27). V IX. zvezku je izraženo, kako se razvija jednostavni geometrijski ornament po zvezi krogov in lokov, k temi še pride zloženi ornament (glej 85.—90. polo). *) Jez sem pa za to, in korist lahko s fakti dokažem. Ker se o tem lahko obširno govori, prihranim to gradivo za drugo pot, dasi se ne ustavljam mnenju dobrih strokovnjakov in tudi postavnim določbam ne. Pis. **) Ali ni to narobe svet?! Je mar kaj težjega iz oblikoslovja narisati, kakor krog? Je li katera oblika bolj doveršena od kroga? Od ložjega do težjega je pedagogično vodilo, zato je naše mnenje: najpred lok, potem krog. Po analitični metodi naj se samo pri krogu, pri vsih drugih risarijah pa po sintetični ravna, kako to ? ? Ko se risa okrožna čerta, postavi se dvoje premerov drug na drugega, in po njunih konečnih točkah vodi se okrožna čerta; kedar se ima krog narisati v čveterovogelnik (Quadrat), se polomer prenese še na poprečnice (diagonale); s tem se dobiva 8 toček, ki so v okrožni čerti; učenec pomote na krožni čerti, ki jo je sam narisal, toliko prej zapazi, ako sešitek oberne, in čerto gleda od vseh strani; ali je lok, del kroga, pravilen, ali ne, se da naj lože preudariti, ako si ga mislimo podaljšanega v popolni, celi krog, ali pa da ga v resnici izpeljemo s krožilom; no, pa to vse skušen učitelj sam ve\ tedaj ni treba tega dalje razpravljati. Ko učenci okrožne čerte rišejo, ne bodo te precej izverstne, vendar skušnja uči, da učenci, ako jih prav vodimo, v kratkem pridejo dotlej, da s prosto roko delajo kroge in loke, ki so po vsem dobro speljani. Samo po sebi je želeti, da se učenik razgovarja z učenci v pojedinih oblikah, kedar so gotove, da jih prav razumo; neogibljivo je pa to potrebno, kedar se risa na pamet. Kako se ima postopati pri takih vajah, ko učitelj na šolsko tablo nariše obliko, ko je tisto po vseh delih bil razložil, in jo potem učencem skrije, da je ne vidijo več, in da tisto po spominu (iz glave) narede, to je v instrukciji na tanko povedano; nasvetujejo se tudi domače naloge. Da se morajo za to odbrati najbolj jednostavne (proste) in označujoče (karakteristične) oblike, to je jasno. V Grandauerjevib predlogih je vseh skupaj zaznamovanih 11 oblik razločno v rabo za vaje na pamet. Izmed oblik z ravnimi čertami je tudi veliko drugačnih, ki so za to sposobne. Ako v ta namen odberemo na pr. 15. pod. iz VI. sešitka, tako bi dajal učitelj, potem ko je bil narisal obliko na šolsko tablo, učencem na pr. ta-le vprašanja: Katero geometrijsko obliko predstavlja prostor, ki je omejen z narisanimi čertami ? — Kako se čveterokot na znotraj razdeli ? — Katere pomožne certe so narisane znotraj kroga? — V koliko delov razpada vsa oblika? —Kakošno geome- trijsko podobo predstavlja vsaka polovica z ozirom na notrajne in unanje omejave (obrise)? — V kakošni legi je notranje z zunanjim? — Kakošna je mer na čveterokotnikove strani? — Kakošna na poprečnice (diagonale) ? — Kako ste zvezani obe polovici oblike med sabo ? — Kakošna je širokost proti dolgosti? Kako je razdeljena vsaka stran na širjavi? — Kakošne geometrijske oblike narejajo vmesni prostori ? — Koliko triogelnikov ? — Koliko čveteroogelnikov ? — Koliko pravokotov? — Ali je oblika okrog in okrog doveršena (skončana), ali so more na kakšno mer dalje razvyati? i. t. d. Zberimo si v ta namen še drug izgled, in sicer pod. 8. (sešitek VIII. pola 74.) tako bi bil pogovor v tem tako-le: Kaj predstavlja to risanje? (Osem v krogu drug pri drugemu vverstenih čveterovogelnikov.) — V kakšni zvezi so ti čveterovogelniki? (?si se na vogalih med sabo dotikujejo.) — Kako leže ti čveterovogelniki, ako pogledamo vsakega za se? (Štirje stoje na strani, štirje na konici ali na vogalu). — Kakošno podobo nareja vmesni prostor? (Osemvoglato zvezdo). — Ako bi najskrajnejše točke te oblike zvezali z ravnimi čertami, kakšno geometrijsko podobo bi dobili? (Pravilni osemvogelnik). — Kako smo pri drugi prejšni priliki razvili pravilni osemvogelnik ? (Iz dveh enako velikih čveterovogelnikov; od teli sloni jeden na podlagi (Basis), drugi pa na vogalu in njiju srednji točki (središči) spadate ena v drugo). — Katerega teh čveterovogelnikov smo poprej risali? (Tistega, ki stoji na vogalu). — Kako smo risali drugi čveterovogelnik ? (Tako, da smo razpolovičavne točke dveh strani, ki si nasproti ležite, na pervem čveterovogelniku zvezali z ravnimi čertami; te smo podaljšali, od središča (Mittelpunkte) pa smo zaznamovali diagonalne čerte in štiri krajne točke, ki smo jih tako dobili, smo zvezali z ravnimi čertami). — Katerih pomožnih čert potrebujemo dalje, da razvijamo predstoječo sliko? (Eazven poprečnic je treba zvezati še nasproti si ležeče točke, ki jih nahajamo v straneh kvadratovih, mej sabo s čertami, ki se križajo ali prerezujejo. čim obširneje in natančneje se učitelj razgovarja o obliki na tabli narisani, tem bolj se učencu vtisnejo v spomin nje oblika in posamezni deli, tem bolj jasnojovidi v duhu pred sabo; tudi jo potem prav lahko na pamet ponovi. Za višjo stopinjo ali viši razredni oddelek instrukcija priporoča tudi, da se riše stisnjeno (gepresste) rastlinsko listje, rečimo: verbovo, deteljno, robinijno *), jagodno, beršljanovo, javorjevo, hrastovo; povedano je bilo že popred, da risanje rastlinskih oblik posreduje ornamentalno risanje in je zaradi tega ta vaja opravičena. Pri tem delu je neogibljivo potrebno, da ima vsak učenec jeden komad lista, ki ga naj nariše, pred seboj na belem podloženem papirji. Listje naj si učitelj v pravem času preskerbi in, kakor rečeno, pripravi. Preden se list risa, naj učitelj opozori učence na njegov poseben znak, na red in versto, po kateri se posamezni deli lista rišejo. Najbolj jednostavno obliko ima verbovo in deteljno pero, toraj se za pervo vajo tako izbere. Ko si je učenec list pred se položil tako, da se listne žilice posebno razločno kažejo, naj si najpred nariše listov pecelj in glavno srednjo žilo, potem stranske žilice in konečno listov ob- *) Robinija se navadno tudi akacija imenuje, dasi po krivem. robek, sperva bolj poveršno, potem pa z vsemi podrobnostmi. Pri tem naj se učencem veli, naravo posnemati kar mogoče natanko. Kakor se morajo učenci navaditi, da rišejo geometrijsko obliko v razni velikosti in legi, isto tako naj se urijo risati v vsakoršni legi, velikosti in tudi na pamet rastlinsko listje z označujočimi obrobki, ki se rabijo pri ornamentih. Dobro bode tedaj, listje primerne velikosti, na pr. verbovo, meklenovo, po dani meri — enkrat, dvakrat, trikrat — povečati, a še le potem, ko so učenci narisali list v pravi (naravni) velikosti. Tudi na pamet naj vsaj nekatere izmed. njih rišejo. Taka dela učence jako mikajo, ker v pervič poskušajo izpeljati jih (dela) po nazorovanji narave, dasi jib že zdavnej po lastnih a poveršnih nazorih poznajo; v tej izpeljavi, pred sabo vidijo nekako praktično vporabo svojih prejšnih teoretičnih vaj. Za temi vajami naravnih listovih oblik naj pridejo na versto po našem mnenji slike na 105.—108. poli v XI. zvezku Grandauerjevih predlog, v katerih se kaže na 11 podobah matematična pravilnost listovih oblik, na videz skoraj nepravilno sestavljenih. One zapletene slike XI. zvezka pa, s katerimi bi se malo vežbani učitelj risaje jih na tablo zelo vkvarjalj naj se prepuščajo spretnim učencem kot predlage, katere naj ponarejajo; večina učencev naj se pa prej in slej skupno podučeva.