DžunglaRoman iz afrižkih pragoedov. Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Obrnil se je, da bo stopil po stopnicah, pa je skoraj prestrašen obstal. Žena je stala na vrhu stopnic. »Kako dolgo si že tu, Elza?« »Že koj izpočetka. Kako strašno, John! Oh, kako strašno —! Kaj bodo divjaki storili z nama?« »Zajutrk nama bodo dali«, je dejal in se pogumno nasmehnil, da bi ji pregnal strah. »Lahko pa grem koj k njim in jih vprašam, kaj mislijo z nama početi. Pojdi z menoj Elza! Pokazati jim morava, da se jih ne bojiva in da pričakujeva najinemu stanu in najini službi primerno obnašanje.« Uporno moštvo se je med tem lotilo ranjenih in mrtvih častnikov ter brez vsakršnega usmiljenja kratkomalo vse, žive in mrtve, pometalo v morje. Enako brezsrčno so se iznebili tudi lastnih ranjenih in mrtvih tovarišev. In potem so šli pomivat krov, da bi izbrisali vsako sled upora in poboja. Kar opazi eden upornikov Claytona. »Tule sta še dva!« je kriknil in z dvignjeno sekiro planil nad nju. Pa Črni Mihael ga je prehitel. Strel je počil in mož se je zvalil na Ua še preden je naredil pol poti. Nato je Črni Mihael sklical svoje ljudi, pokazal na Claytona in njegovo ženo ter rekel: »Ta d\ia sta moja prijatelja, da veste! Gorje tistemu, ki bi se ju dotaknil! Jaz sem sedaj poveljnik jadrnice«, se je obrnil h Claytonu, >in kar rečem, to se mora zgoditi. — Bodita mirna in nič se vama ne bo zgodilo!« Grozeče je gledal tovariše. In tako dobro sta si Claytona zapomnila njegove besede, da ves dan skoraj nista šla iz kabine. Nikogar nista videla, nihče razeii strežaja ni prišel k njima, vobče nista vedela, kaj se godi na ladji. Vcasi sta čula prepir in vpitje, parkrat tudi streljanje. Toda črni Mihael je bil strog poveljnik in je krepko držal v pesteh neukročeno čredo pretepačev in razbojnikov. — Peti dan po uporu je straža javila suho zemljo na obzorju. Ali je celina ali le samo otok, tega Gnfti Mibael ni vedel, pa naznanil je Claytonu, da ju bo izkrcal, če se pokaže, da je kraj ugoden za življenje. »Nekaj mes<:ev že prelrpita«, je razlagal svoj načrt, »med tem pa prispemo mi do obljudene obali in poskrbimo, da zve za vaju vaša vlada in pošlje bojno ladjo. čisto prijetno bodeta živela, dolgo ne bo trajalo. — Da bi vaju pa vzel seboj v kako pristanišče, to j nemogoče. Utegnili bi nas to in ono vprašati — in nobeden izmed nas tukaj ni preveč radoveden na tista vprašanja —.« Clayton je ugovarjal, da je nečloveško, kar namerava. Dvoje ljudi izpostaviti na samotnem obrežju, in posebej še, če je eden izmed njiju ženska, ter ju izročiti na milo in nemilo neznani usodi, divjim živalim in morebiti še divjejšim ljudem, — to je, je pravil, prav toliko ko obsoditi ju v gotovo smrt. Pa njegove besede niso nič zalegle, le ujezile so črnega Mihaela in Clayton se je moral zadovoljiti, da bo rešil sebi in ženi vsaj golo življenje. Krog tretje ure popoldne so bili obrežju že tako blizu, da so mogli razločevati posameznosli na njem. Gosto zaraščen pragozd je segal skoraj do morja, ob obali pa je bil gol, travnat pas, le tu pa tam je stalo poredko drevje. Na enem mestu je segal naraven zaliv precej daleč v deželo in ozko ustje ga je vezalo z odprtim morjem. Črni Mihael je poslal čoln s petimi možmi na suHo, da preišcejo, ali je voda v zalivu globoka dovolj, da bi mogla Fuwalda pristati. Črez uro so se vrnili in poročali, da je v zalivu vode zadosti in o mraku je že ležala jadrnica v naravnem pristanišču. Obržje je obdajalo bujno rastlinstvo, širokolistnati lapuh, visoka, sočna trava, cvctlice v krasnih barvaK, dižeče grmičje, par sto koraJkov dalje se jc začel temnozeleni pragozd, v ozdaju pa so se dvigali griči in gorske planote, vse zaraščene z gozdovi. Žive duše ni bilo videti. Da pa je kraj pripraven za življenje, to so pričale jate ptičev, ki so obletavale vrhove orjaških dreves, in različne štirinogale živali, ki so se tekom večera pripasle na obal, pa koj zbežale, ko so zapazile nenavadni obisk. Potočič se je stekal v zaliv, torej je bilo tudi sladke vode v izobilju. Ko je legel mrak na morje, sta Clayton in Elza še vedno stala ob pregraji in molče zrla na obrežje, ki bi naj bilo njuno bivališče za kdove koliko časa —. Iz mračnih senc mogočnega pragozda so doneli divji glasovi, globoko rjovenje levovo, zateglo zavijanje panterjevo in drugi kriki, ki jih niti poznala nista, : Tesneje se je oklenila nilada žena svojega raoža. Groza jo je spreletavala, ko Jc mislila na temne noči —, sama bcdeta na samolnem obrežju, sredi strahot divjine —. Na večer je prišel črni Mihael k njima v kabino ler ju obvestil, da ju jutri izkrcajo in naj si pripravila svoje reči —. Pregovarjala sta ga, naj ju vsaj vzame seboj do gostoljubnejšega obrežja in v bližino evropejskih naselbin. Tam bi vsaj sniela upati, da prcj naletita na belokožce, tu pa kdo ve konm prideta v roke —. Pa zaman je bilo. Ne grožnje, ne obljube, ne denar, nič ga ni genilo. »Edini človck sem na temle krovu, ki noče vajine smrti. Vem sicer, da bi bilo najvarnejše za nas in za mše vratove, če bi vaju dali na primer ustreliti ali kakorkoll spravili iz življenja —. Toda čnii Mihael ni mož, ki bi pozabil storjeno uslugo! Rešila sta življenje meni in jaz bom rešil življenje vama. Pa to je vse, kar morem storiti! Več.mi moji Ijudje ne dovolijo in če vaju ne spravim koj brž na suho, se ulegne zgoditi, da bi si še tudi to premislili —. Spravil bom na obrežje vse vajine reči, tudi lonce vaina dam seboj in vse, kar polrebujeta za kuho, in živil za nekaj dni, dokler si »ania ne poiščeta sadja in mesa. Tudi puške in streljivo vama dam seboj. Izlahka prebijeta, dokler ne pride pomoč. Ko se vrncm med Ijudi, bom poskrbel, da zve angieška vlada za vaju. Upara da vaju bodo našli. — Upam pravim, kajti povedati jim ne bom mogel, kje sem vaju izkrcal. Niti sam namreč ne vcra, kje pravznjirav trenutno ležimo. Pa našli vaju bodo.« V težkih mislih in niračnih slutnjah sta obsedela, ko je odšel. Clayton seveda ni verjel, da Črni Mibael resno misli kedaj obvestiti angleško vlado o njunem položaju. Preveč masla so imeli na glavi, on in njegovi ljudje, da bi si upali v bližino javnih oblasti —. Tudi se ni za~ našal, če se ne pripravlja kako izdajstvo za jutri, ko bodeta sama z mornarji na obali. , črni Mihael kot kapitan ni mogel z njima in kdo je jamčil, da ju mornarji kratkomalo ne pobijejo, ko ju njihov strogi-poveljnik ne bo več branil —. Mihaelova vest bi \kljub temu ostala čisla in mirna —. In če bi jima tudi res nič ne storili, ali ju niso čakale še vse hujše nevarnosti v neznani samoti? Da je sam — o, preživel bi se leta! Močen, trden človek je bil. Toda kaj bo počel z Elzo sredi težav in nevarnosti, ki jih je obetal divji pragozd? In z nedolžnim, slabotnim bitjem, ki se bo kmalu rodilo —? Krepki, pogumni mož se je stresel, ko je mislil na svoj težki, obupni položaj. In usmiljena previdnost božja mu je prave, rcsnične grozote še zakrivala, ki so ga čakale v osrčju džungle —. Rano drugega dne so znosili njune številne kovčege in zaboje na krov in jih spustili v čolne, ki bi jih naj peljali na suho. Imela sta veliko prtljage. Clayton je računal, da bo moral pet do osem let prebiti v svoji novi službi v kolonijah. Zato sta se založila z vsem potrebnim, pa sla vzela seboj iudi marsikaj, kar bi jima naj lajšalo in lepšalo enolično življenje v tujini in krajšalo čas. Med drugim sta imela seboj celo velik zaboj raznovrstnih knjig. črni Mihael ni hotel obdržati na krovu ničesar, kari je bilo njuna last. Morebiti iz usmiljenja do Claytona, morebiti pa tudi iz gole previdnosti. Lastnina angleškega lorda se pozna od daleč. In n» bilo bi lahko Črncmu Mihaelu, če bi ga ustavili na morju Angleži, mu preiskali prostore in ga vprašali, odkod ima tako blago —. Tako natančen in neizprosen je bil, da je vrnilj Clavtonu celo samokresf, ki so mu je ukradli tisti večer pred uporom. Tudi osolienega in prekajenega raesa so naložili r čolne ter prepefenca, krompirja, fižola, žveplenk, ku-J hinjsko posodo, raznovrstno orodje in nekaj starih ja-' der. Tako jim je Črni Mihael obljubil. In še vcč je storil. Prar kakor bi sumil, česar se je bal prejšnji večer že tudi CIayton, ju je osebno spremljal na suho in zadnji se je poslovil od njiju, ko s» čolni spet odrinili proti jadrnici.'— Molče sla zrla Clayton in žena za njimi, ko so s» zibali po gladki prvšini in se bolj in bolj oddaljevali.1 Težke slutnje, otožen brezup jima je kgal na dušo. Zadaj pa t temni goščavi, na robu nizkega griča, se je bliščalo dvoje drugih oči, — majhnih, hudobnih, pod štrlečimi košalimi obrvmi —. Firvvalda je odplula iz zaliva ven na morje in izginila za bližnjim rtom. In tedaj je Elza omahnila možu na prsi in nevzdrino ihtenje je stresalo njeno telo. Neuslrašeno je gledala nevarnosti upora, z junaškim pogumom je zrla v negotovo bodočnost, — ko pa j« je objela nema, samolna zapuščcnost, so dpovedaii njc* ni napeti živci, ni se mogla več držati —. (Dalj« prihodnjič). i Ait8nam!st snuje lastno stranko, kakor sivto pred tedni že napovedali. Svojim naročnikom, med njrmi tudi mnogim zvestim so- imišljenikom Slov. ljudske stranke, je razposlal vodja slo- venskih Tepublikancev, bivši sociaktemokrat, g. Prepeluh, aledečo okrožnico: »Zaupno. Velecenjeni gospod! Raz- mere v naši držari so vsak dan teije. Pritisk prihaja ne- anosen. Vse sedanje politične stranke so ali zakrivile ve- lfke napake, katerih posledice morajo sedaj molče prizna- vati, aH pa so neodločne. Treba nam je večje politične odločnosti, če si hočemo priboriti boljše življenjske raz- mere. Treba je ustvariti enotno in odločno politično fa- lango slovenskega republikanskega ljudstva kmetov in de- lavcev. V to svrho pa je treba predpriprav. Povsod je treba ¦ati na delo in ustvariti krajevne organizacije somišljenikov, ki so odločnega slovenskega in republikanskega mišlje- nja. To rvalogo je treba izvršiti, da bo mogoč enoten od- por in nastop vseh Hrvatov iiv Slovencev v tej državi. Ker nam je znano, da ste republikanec in našega mišljenja, Vas idjudno vprašamo, ali se ne bi hoteli Vi poprijeti t€ga organizatomega dela ter orgaruzirati krajevni odbor v Vašem kraju (občini)? Ko bo dovoljno število krajevnih organizacij gotovib, se snidemo na primernerp. kraju in or- ganiziramo »Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev.« Prosimo. da nam javite po dopisnici ali v pis- n*u svojo pripravljenost, nakar Vam pošljemo potrebne tiskovine. Afco pa bi Vi tega posla za svojo občino ali kraj !vas) ne mogfc prevzeti, javite nam zanesljivo osebo, s katero pa se poprej dcmenite o tem. Pričakujemo Vaše- ga odgovora m beležimo z odličnim spoštovanjem. Zdru- ženje sk>venskih avtonomistov.« — Reči moramo, da »Avtonomista« in njegovega Združenja danes ne razume- mo več: Ali govori nalašč neresnico, ali pa je vso zadnjo dobo popolnoma prespaL Okrožnica govori o napakah in neodločnosti vseh slovenskih strank, seveda tudi Sloven- ske ljudske stranke. Izvoljeni zastopniki Slovenske ljud- ske stranke, poslanci Jugoslovanskega kluba, so po Jas- nem in točnem načrtu v Beogradu rušili centralizem in pripTavJjali čedalje trdnejša tla za avtonomijo: 1. Razcepili so prej združene centraliste, ki so uam dali nesrečno vidovdarisko ustavo, razdvojili so radikele in demokrate: na vladi pustili samo radikale, slabotno vladc, da bi jo bilo mogoče tem prej zrušiti; v opozicijo so pa spravili demokrate. 2. V demokratski stranki sami so pridcbili več fcot dvetretjinsko večino za pošten sporazum med Slo- venci, Hrvati in Srbi, ki brez šlroke avtonomije ni mo- goč. 3. Popolnoma so navezali nase v boju za avtono- mijo bosarvske muslimane, dali avtor.omističnega ognja Macedoncem in tudi Vojvodince ter črnogoice podžgali, da zahtevajo pravično avtonomistično ureditev naše dr- žave. 4. Prišli so RaiBčevci v Beogrod in koj pri prvi veri- fikaciji 20 radičevskih mandatov je bil Pašič primoran denvisijondrati. Le pod pogojem, da se v enem tednu v^ri- ficirajo vsi radičevski mandati, ]e dobil Pašič zopet vlado. A ker tega ni izpolnil, je m«ral v drugič demisijonirati. 5. Krog Jugoslovanskega khiba se je zgradil močen opo- zicknvalen blok, ki ima danes v zbornici večino. — Naj nam vendar »Avtonomist« pove, kake napake je delal pri fem jasno začrtanem delu Jugosk>vanski klub kot zastop- st\-o Slovenske Ijudske stranke? Ali |e rušenje centralizma napaka? Ali je bilo napačno, da so naši poslanci prido- ¦ bivali druge stranke, tudi srbske, za mnisel sporazuma in torej tudi za avtonomistično misel? Ali je bilo napačno, dfi se je zlasti na prizadevanje Jugoslowanskega kluba os- noval opozicionalni blok, ki je sramotno vrgel ob tla Pa- šiča — centraiista? Po »Avtonomistu« j« pač bila napaka to, ea so Radičevd prišti v Belgrad! Saj 5e ni dolgo, ko je »Avtonomist« hvalil Radičevo abstinenčno politiko in očital našim poslancem, teš, da nimajo poguma, ker ho- dijo v Belgred. Danes je Radič že priiel na pravo pot, »Avton»mist« pa še ne! Radiča so na AngieS.em poučili, da za sasnostojnost Hivatske ni nobene drug^ poti nego je ona, ki jo hodi že vsa leta dr. Korošec: pot *»delovanja in p*ožrtvo«ralnega dela v narodni skupščini. Tais je boji- ščee kjer se vojujejo in izvojujejo pravice za narod! Zato je Radič napotil svoje poslance, naj popravijo napako, ki so jo vsa zadnja tri in pol ieta z njim vred delali, ko so čepeii doma, in naj gredo v Beograd. »Avtonomist« še do danes ni prišel do tega spoznanja. Radovednj smo, afj bo g. Prepeluh, ako bi utegnil biti izvoljen za poslanca, kar pa bo ostalo samo njegova pobožna želja, ostal tudi do- ma, kakor je v »Avtonomistu« učil, ali pa pojde z Radi- čevci v Beograd. Ako je dosleden, bo pač moral obsedeti doma za pečjo in doma zastopati in posredovati za svoje volilce. — Še v eni stvari se čudimo »Avtonomistu.« Za Radiča je bil skrajni čas, da gre v Beograd. Ljudstvo hr- vatsko je to vedno bolj zahtevalo. Radičeve republike je bilo že sito. Hrvatski volilci so iz vodene politike, v ka- teri so plavali vso dobo po prevratu, prišli na trdna, solid- na tla zdrave, kakor pravimo »realne« politike. »Avtono- mist« pa misli, da bo danes »Skvvence«, ki so že za No- vačanovo republiko ob lanskih volitvah imeli dovolj sme- ha, pridobil za svojo novo »Slovensko republikansko strankol« — Svetujemo »Avtonomistu«, naj raje odkrito pove, kaj hoče, se vsaj s^\ešil ne bo! Naj pove resnico: da hoče »Avtonomist'< in njegovo »Zdmženje« v Slove- nijj \retanovjti sJovensko vejo Radičeve »Hrv^tsdce repubB- kanske seljačke stranke.« To stoji in naj »Avtonomist« še tako povdarja, da je slovenski listl In ako to dela, ako hoče slovenske volike, četudi samo en del, spraviti pod hrvatski klobuk, ni niti za trohico boljši od radikalov, ki v Sloveniji snujejo slovensko vejo srbske radikalne stranke! Mi Sk>veiKi imaino radi brate Hrvate in Srbe. A kot Slovenci hočemo imeti tudi svojo kstno »Slovensko Ijudsko stranko«, ki je pokazala, da ima dovolj modre m odločne lastne voditelje in ne potrebuje tujega strankinega vodstva, niti iz Beograda, pa tirdi ne iz Zagreba! To si naj hrvetsko-republikanski »Avtonomist« zapomni! Politični ogled. Država SHS. Kriza še vedno traja. Pred pravoslavnimi velikcmočnimi prazniki so bMe zopet avdijence na dvoru. PTedsednik klutoa PTtbičevičevcev dr. Lukinič je pa slabo odrezal. On je kralju prediagal, da naj se razpišejo volitve, ki jih naj vodi sedanja koalicija. Kralj je odgovoril dr. Lukiniču, da smo parlamentarna in ustavna država in vsled tega monarh nima deti tetudi samo mandat za volitve vladi, ki ne uživa zaupanja parlamenta. Pašič sam uvideva, da je prav malo pridobil, ko je sprejel Pribičeviča v vlado in pričakuje se, da se ga bo prej ko prej zopet otresel. Radi  njega in njegovih 14 pajdašev je izgubil 8 Nemcev in 14 Turkov-džemijetovcev ter izzval najostrejši odpor Slovervcev Ln Hrvatov. Pašič je enkrat cčividno zelo slabo računal, pa če tudi sedaj pcžene Pribičeviča, mu to ne bode toliko pomagalo, da bi še vnaprej igral prvo ulogo v državi. Radikali so zopet začeli snubiti Hrvate. V Zagreb je odpotoval finančni minister dr. Stojadinovič. To potovanje je v zvezi z novo orijentscijo radikalov, ki bi se radi približali Hrvatom. Dr. Stojadinovič je eden najtolj gorečih pristašev te ideje in so ga radikali poslali v Zagreb, ker se še ni politično umazal. V Zagrebu se dvomi nad uspehom te akcije, ker jo gotovo, da je igra za Pašiča \zgubljena. Kar je poštenih radikalov, bodo z opozicijonalnim blokom lahko sodelovali in jim ni treba posebne akcije. * Te dni se je podal i\ov dokaz vladne korupcije. Vladinovci in vladne stranke nesramno varajo državne uslužbence. Že davno je iztekel zakonski rok, a vlada se ne zmeni, da bi izpolnila one malenkostne postavke, ki so bile po hudi borbi sprejete v nazadnjaški finončni zakon. Vse, kar se je v poslednjih časih ukrenilo, so le pisane odredbe, uslužbenci pa niso dobili ničesar. Na drugi strani pa se razsipava denar in ministri skrbijo zase, da čim več izvlečejo. Po novem zakonu so namreč ministrom povišane plače. Dočim uradniki še niso dobili ničesar, so si ministri že dali izplačati mastne razlike. O tem škandaloznem postopanju vlade poro<5a »Pravda«, da si je dal Nikola Pašič izplačati 50.000 din., Pribičevič in ostali pa po 40.000 din.7 uTadništvo pa strada še dalje in se bo tako godilo, dokler bodo vladali današnji predstavniki korupcije. Notranje ministTStvo je preklicalo svoj nalog, s katerim je zahtevalo od občin prepise volilnih imenikov. Čemu pa t\e pomisli ministrstvo poprej, koliko nq>otrebnega dela, jeze, stroškov povzroča s takimi neumestnimi odredbami občinam? Skrejni čas, da se jenjajo taki administrativni pojavi ki dobivaja že naravnost brezumen zna- Iz Dunaja so se vrnili poslanci HRSS. Radič je njihova poročila soglasno sprejel ter popolnoma odobril taktiko predsedstva HRSS in mu dal navodila, naj nadaljuje z dosedanjo taktiko. Radič je dal predsedstvii proste roke tudi glede samega vstopa v vlado. Proti francosko-rumunski zvezi. Berlinski listi poročajo, da je angleška vlada protestirala proti sklepu francosko-rumunske pogodbe, angleški finančniki pa so dali rumunski vladi na znanje, da je posojik> v znesku 10 milijonov funtcv nemogoče, če si Rumuni)a ne ohrani svoje politične neodvisnosti. Pogajanja med Anglijo in Rusifo. Na angleško-ruski konferenci so izvoHIi več odsekov za rešitev različnih vprašan|, na kar se je konferenca odgodila, dokler razni odbori in odseki ne izdelajo svojih poročil. Ruski zastopnik Rakovski je izjavil, da delo v komisijah za angleško-ruski sporazum lepo napreduje. Doslej še ni prišlo nikjer dc- nesoglasij. Angleži napnam Nemčiji. V uradnih krogih se strinjajo z mnenjem francoskega predsednika Poincareja, da je treba proti Nemčiji ostro nastopiti, če bi kazala slabo voljo za plačevanje. Javnost pa stoji na stališču, da je treba poročilo strokovnjakov sma trati kot celoto in da mora Francija zasedene dele Nemčije izprazniti. Sklepi itaBjianske \iade. ItaMjanski ministrski svet je sprejel skdeče sklepe: 1. Redne lo-aljeve čete v Libiji se polagoma popolnoma nadomeste s kolonijalnimi miličnimi legijami. Častniki v teh kgijah bodo mogli postati le bivši Častniki v re-dni vofski. Moštvo bo morak) odgovarjati vsem pogojem, ki Jih zahteva kolonijalna služba. V gospodarskem pogJedu bodo ča«tniki in mostvo kolonijabie milice izenačeni i oni» mi v lovskih bataljonih. Služba v kolonijalni milicf bo v vsakem oziru veljala kot vojaška služba. 2. Upravne volitve, ki bi se morale vršiti v tekočem letu, $e preloie na leto 1925; to pred vsem zato, ker ne gre deželo mova gneti v volilni boj, pa tudi zato, ker bodo tudi ženske dobile volilno pravico ra občinske uprave in naj se ta pravica uveljavi že pri prihodnjih volitvah. Obenenv e od~ goditvijo volitev se podaljša funkcijska doba županov, olv činskih odborov, komisij in vseh drugih korporaci^ ki služijo samoiq)Tavi. 3. S 1. majem t. 1. se uvede na Reki redna prefekturna oblast ter se za prefekta imenuje kom. Michele Songe, sedanji beneški podprefekt. Začasno ostanejo reškemu prefektu guvemerska pooblastila, ki so potrebna zlasti za izvršitev z Jugoslavijo sklenjenaih dogovorov. 4. bda se dekret o ustanavljanju in disciplim igralnic v italijanskih kopaliSčih in letoviščih. Ame^iška pmnoč Nemčiji. V NewyoTku se je osnovala posebna bančna skupina, ki bo podprla novo nem&ko državrvo banko. Nemška benka bo dobila v kratkem 5 milijonov dclarjev na roke. Haii pislaid raed narodom. Sv. Ilj v Slov. goricah. Naša stara slovenska in krščanska trdnjava se je zopet pokazala. Shod Slovenske ljudske stranke na Belo nedeljo je bil znak, da stoji vse ljudstvo zvcsto in trdno na strani naših voditeljev. Nihče ni pričakoval tako velike udeležbe. Celo sosedje iz Svečine, Kungote, Jarenine in Sv. Jakoba so prišli. Shod je otvoril naš narodni borec gospod župnik Vračko. V predsedništvo sta bila izvoljena gg. Vicman in Gernja-, vič. Naš rojak, pošlaiiec žebot nam je po domače opisal, kako Pašičevi in Pribičevičevi ljudje zapravljajo milijone davčnega denarja, kako vladajo s pomodjo krivice in sile. V celi državi je zavladalo veliko veselje, ko se je posrečilo našim poslancem Pašiču zrahljati ministrski stolec. A našli so se izdajalci, demokrati. Pribičevič je s svojimi demokrati, med katerirai so tudi slovenski, priskočil Pašiču na pomoč. Judež Iškarijot se je kesal svojega izdajstva, in se je obesil. Slovenjski demokrali pa, ki pišejo »Tabor«, »Jutro« in »Domovino« se še hvalijo s svojim izdajstvorn. Pazno smo posLušali poslančev govor o borbi, katero bijejo slovenski poslanci pod vodstvom dr. Korošca pri Pašiču in Pribičeviču. Izjavil je: Slovenski poslanci ne uomo prej odnehali, dokler krivice ne vržemo ob tla. Slovenci moramo doseči svoje pravice, svojo samostojnost. Govorila sta še-. posestnika Dajčman in Thaler. Nato smo vsi izrekli dr._ Korošcu in njegovim tovarišem zahvalo za trud in bor-. bo, katero bijejo v Beogradu. Vsi ostanemo zvesti na.strani Slovenske ljudske stranke, naj pride, kar hoče. Pri Sv. Juriju ©b šžavnici je bil na Belo nedeljo. na katero se je obhajal praznik župnega patrona, shod Slovenske Ijudske slranke. Zbralo se je prav veliko volilcev, tudi nasprotne stranke so bile zastopane. Zboru je predsedoval načelnik naše krajevne organizacije, župan Horvat. Poslancc dr. Hoknjcc je podal nazorno sliko o razvoju političnih dogodkov od marčnih volitev lanskega Ieta do sedanje krizc Pašičeve vlade. . Zveza Slovenske ljudske stranke z Radičevo stranko in z bosansko-hercegovskimi muslimani, Markov protokol z zastopniki radikalske slranke, Pašičevo vladanje po načelih velesrbskega centralizma, brezobzirno go&podarsko izkoriščanje prečanskih krajev, zlasti hrvatske in slovenske zemlje, približanje federalističnega bl<Aa srbijanskim demokratom, ustanovitev in borba opozicijonalnega bloka, Pašičeve balkanske metode: vse te razvojne točke je poslanec volilcem jasno in poljudno raztolmačil. Pojasnil je tudi načine, kako želi rešitev krize Pašič in njegovi hrvatski in slovenski hlapci, in kako bi se morala rešiti kriza, da država vendar enkrat pride do pravilne notranje ureditve. Brez sporazuma s Hrvati in Slovenci se kriza ne da rešit1, kakor bi to bilo državi v prid. Ako poklicani činitelji odbijejo bratsko roko, ki jo Hrvati in Slovenci nudijo v sporazum, bi to moglo imeti težke posledice za notranje razmere v državi, za njen obstoj in razvoj. Poslušalci so pritrdili poslančevim izvajanjem ter enoglasno sprejeli resolueijo, v kateri se papolnoma odobrava politika Jugoslovanskega kluba, se izraža soglasje z borbo opozicijonalnega bloka in želja, da se borba nadaljuje, dokler \z državne uprave ne izgine korupcija in nepoštenost ter ne zmaga načelo samouprave in istinite avtonomije. Shodi SLS v ptujskem akraju. Preteklo soboto in nedeljo je imel poslanec Vesenjak dva shoda in dva sestanka. Prireditve so zelo lepo uspele in kaže|o, da so naše vrste trdne in neomajane. Zborovaki so cdobrili delovanje Jugoslov. kluba in izrekli predsedniku dr. Korošcu in klubu zahvalo in zaupanje. Zatrjevali so, da se bo v posameznih krajih število naših volilcev ob prihodnjih volitvah še povečalc, ker uvidevajo tudi nasprotniki potrebo borbe za uresničenje programa naše stranke. Polenšak pri Ptuju. Na Belo nedeljo je imel pri nas po sv. maši poslanec gosp. Vesenjak javen politični shod, katerega se je udeležilo lepo število naših mož in fantov. Predsedoval je shodu Franc Meško, posestnik iz Polenec. Spodbudno, podučno ter umljivo nam je gospod poslanec orisal ves gospodarsko-politični položaj ter težke boje, ki je bijejo naši poslanci z okruto centrallstično beograjsko vlado. Izjavil je, da je naša gospodarska reiitev samo Ie y avtonomni Sloveniji ter konCno izvajal, da v ediiiosti je moč in pozval yse navzoče na okope SLS z besedami: Zvesfoba za zvestobo! Predsed- nik sc je v imcnu vseh navzočih iskreno zahvaiil g. pcslaneu, kakor ludi celemu Jugoslovanskemu klubu ia njegovemu načelniku g. dr. Korošcu, kateremu so za klicali zborovalci krcpek: Bog živi! Po zborovanju so stavili nekateri navzoči razna pereča vprašanja, na katera jim je gospod poslancc podal potiebna pojasnila in navodila, nakar so se zborovalci mirno razšli. Ta shod je pokazal, da so Polenšani sili raznih hujskačev, spoznaii in spmideli so, da jim le Slovenska ljudska stranka hoče in more gospodarsko pomagali, da je le ona tisla stranka, ki se odločno in neiislrašeno bori z& dobroblt našcga ljitd.slva. lz raarenberškega okraja. Pred kratkim so demokrati priredili, ker mislijo, da se bodo v kratkern vršile volitve, nekaj shodov v okraju, katerih pa se je udeležilo le per liberalnih uradnikov in učiteljev, Jjudstvo pa je iste popo!noma bojkothalo. Ljudstvo v okraju se zaveda, katera stranka resnično dela za ljudstvo in katera pozna ljudstvo le za časa volitev. SLS je od lanskih volitev naprej priredila javne in zaupne shode v Breznem, Vuzenici (dva), Ribnici, Marenbergu, Sv. Primožu na Pohorju, Gcrnji Vižingi in Remšniku, ki so bili zelo dobro obiskani, dočim so liberalci — počivali. V ponedeljek, dne 21. t. m. se je vršil shod SLS v Breznem, na katerem je poročat poslanee Vladimir Pušenjak o poiitičnem položaju, delovanju narodne skupščine in o vseh perečih gospodarskih vprašanjih. Udeležba je bila zelo obilna, zborovalci so z velikim zanimanjem in pazljivo sledili izvajanjem govornika. Jugoslov. klubu se je izrekla zaupnica za delo v prid ljudstva, zborovalci pa so v razgovoru s svojim poslancem se zahvaljevali za delo stranke in njenih poslancev v prH najširših slojev ljudstva, osobito delavskega stanu in izražali razne svoje želje. V kratkem se vrše shodi v Trbonjah, Sv. Primožu nad Muto, Kaplji in Pernicah. h. Šmartna pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil pri nas shod SLS, katerega so se udeležili poleg domačinov tudi pristaši iz Št. llja in Razborja. Poslanec Vlad. Pušenjak je razpravljal o političnem položaju in o najvažoejših gospodarskih vprašanjih. Po shodu so se volilci razgovarjali s svojim poslancem o šolskih zadevah, invalid&kih pritožliah, doklauah za želetničarje, vojaških zadevah, davkib in pobiranju davkov za leto 1920 nazaj itd. Radi pritožb prebivalcev iz Golnvabuke se je podal poslanec v imenovano občino in si ogledel izvršeno zlaganje zemljišč ter obljubil storiti potrebne korake, da se storjer.ri krivica odpravi. Osmeš*n« demokrati v Laškem. Že celi teden se je govorilo po Laškem in okolici, da se bo zbralo na SLS shod na belo nedeljo v trgu zelo veliko ljudi. Belo nedeljo so porabili tudi gospodje demokrati in pripomogli do manifestacije ljudske volje na našem shodu. V imenu demokratov je prišel na naš shod policajdemokTatski general — Mackensen — dr. Rape iz Ljufoljane. Na SLS shodu se je zbralo 5—60O moških volilcev. Shodu je predsedoval kmet iz Lož Deželak. Kot prvi govornik je naslopil g. poslanec Kugovnik, ki je poročol o političnem položaju, dr. Ogrizek iz Celja ph je ob burnem pritrfevanju Ijudstva ožigosal izdajalsko deio slovenskih demokratov. Besede dr. Ogrizeka so presneto v živo zadele navzoče demokrate in predvsem pa seveda dr. Rapeta. A naši moije so užugali demokrate do molka. Občinski lajnik Podreberšak je predlagal enoglasno to-le resolucijo: Zborovalci na shodu v Laškem izrekajo Jugoslov. klubu in njegovemu načelniku <b\ Korošcu popolno zaupanje. Zborovalci prosijo, da naj vstraja klnb na dosedanji poti, Ijudstvo mu bo stalo zvesto ob strani. Najodločneje pa obsojajo zborovalci denvokratske uskoke, ki so doslej zmiraj izdajali koristi slovenskega naroda. Predsednik Deželak je potem razkrinkol hinavščino demokratov, kateri za predstoječe občinske volitve pobirajo podpise med rudirji, čeprav so leta 1922, ko je bilo rudarsko delavstvo v mezdnem boju s Trboveljsko premogokopno družbo, bili na strani kapitalistov proti rudarjem. X besedi priglašenemu dr. Rapetu pa ljudstvo ni dalo besede. Z velikim navduše ;jem za našo stvor je bil shod zaključen. Čez nekaj časn potcm je dr. Roš otvoril shod demokratske stronks, pa je bilo že polovico dvorane prazne, vendar je dr. Rape ob bučnem ugovarjanju naših mož zelo slabo branil uskoško demokratsko politiko. Slednjič mu je še dr. Ogrizek ob velikem navdušenju odffovoril na njegove besede. Nedejski shod nam je jasno doka/;al, da ljudstvo odobrava naš boj proti beograjskemu centralizmu. V Sevaici ob Savi je na lepo obiskmem shodu SLS, ki se je vršil dne 27. april« v gostiini g. Kovač, o razvoju političnih dogodkov cd lanskih volitev naprej poročal tajnik Marko Krajnc. Zborovalci so izrekli Jugoslov. klubu zr. njegovo vztrajno delo za avtonomistično ureditev naše- države zahvalo in zaupanje. — Isti shod se je vršil shod na Blanci pri podmžnici Sv. Kancijana; poročal je tajnik Krajnc. — Pri Sv. Martinu pri Vurbergu je bil na Belo nedeljo abčni zbor tamošnje krajevne organizacije SLS. Udeležili so se ga najboljši naši možje. Na občnem ssboru je poročal tajnik Žitnik. Shoda SLS v nedeljo, dnc 4. maja: 1. Sromlje zjutraj pio sv .maši pred cerkvijo; 2. Artiče po sv. opravilu. Na obeh shodih govori tajnik Krajnc. varja v Gorenju zgodovinsko igro »Junaške Blejke« s petjem v 4 dejanjih. Čisti dobiček je namenjen za dobavo nove društvene zastave ter se preplačila hvaležno sprojcmajo. K mnogobrojni udeležbi vabi vse domačine, kakor tudi sosede iz Braslovč, Letuša, Mozirja in Šoštanja. ft^^WM^MJi^Ch.'.«l^M*/(W! < ^*tt*>-*i*^*. t.Xzr*\ <o»«asww«m,'KK%G3KUAKMabcs>s>tdaK>' •¦ Prtrrtitie Vojniški orlovsld odsek priredi dne 4. maja krasno igro »Dcseti brat«. Igra je dramatizirana po znanem Jurčičeveni romanu, ki ga je izd da Mohorjeva družba. Cclo Jejanje se vrši na Dolenjskem, osebe so zajele iz naroda, da omenjamo le Krjavlja in Martineka, -leseterja brata. Pred in po isjri bo petje pevskega zbora v Vojniku in med odmori svira godba. K obilni udeležbi vabljeni vsi! Protslovoljno gasHrto društvo Paška vas priredi dne $1. maja 1924, ob treh popoldne, pod kozolcem g. Hok>~