MERJENJE NESTABILNOSTI  V EVROPSKI  UNIJ I
26
MERJENJE NESTABILNOSTI V 
EVROPSKI UNIJI 
Jože Mencinger
1. Uvod
Evropska komisija svetovno gospodarsko krizo še naprej obravnava kot potres, ki ga 
ni bilo mogoče preprečiti, čeprav je nedvomno zanjo vsaj sokriva. Članicam je namreč 
vsaj desetletje posredno ali neposredno vsiljevala gospodarsko politiko, ki je temeljila na 
»ekonomiki ponudbe«, po kateri ponudba avtomatično ustvarja povpraševanje, globalni 
trg in konkurenca pa zagotavljata pravično delitev produkta. Istočasno pa je popolnoma 
zanemarjala agregatno povpraševanje in vpliv delitve produkta na gospodarsko aktivnost. S 
tem je v preteklem desetletju uničila evropsko industrijo in ustvarila milijone brezposelnih, 
zdaj pa se oklepa prepričanja, da je izhod iz krize mogoče zagotoviti z odpravo javnofinančnih 
primanjkljajev in z zmanjšanjem deleža javnega sektorja v bruto domačem produktu. Na 
tem temelji tudi mehanizem interveniranja, ki naj bi podpiral ukrepe denarne politike ECB. 
Slednja je na srečo krenila nekoliko »po svoje« in preprečila ali vsaj omilila zlome, ki bi jih 
sicer povzročila popolna uveljavitev mehanizma za stabilizacijo javnih financ. Irska, Grčija, 
Španija, Portugalska in Ciper so države, v katerih so se lotili »varčevanja« po nareku EU; 
gospodarski in socialni rezultati politik »varčevanja« so očitni. Histerično »varčevanje« je 
v krog držav, v katerih se gospodarsko in socialno stanje hitro poslabšuje, pripeljalo tudi 
Slovenijo. 
Tokrat nas zanimajo le kazalniki oziroma merjenje makroekonomskega stanja v članicah 
EU, na katerih naj bi temeljil mehanizem posredovanja EU, oziroma s katerimi Evropska 
komisija ugotavlja potrebo po podrobnejši analizi gospodarskih dogajanj in posredovanja 
v posamezni članici. Gre za poročila o finančni nestabilnosti (Alert Mechanism Report, 
(AMR))1, ki naj bi kazala na nujnost posredovanja (Macroeconomic Imbalance Procedure, 
(MIP)), potem ko bi opravili poglobljeno analizo stanja (In Debth Report, (IDR))2 za 
posamezne članice. Konec leta 2012 je Evropska komisija desetim osnovnim kazalnikom 
finančne nestabilnosti, s pomočjo katerih ugotavlja potrebo po podrobnejši analizi in 
posredovanju v posamezni članici EU, dodala še enajstega - povečanje obveznosti 
1 Prvo poroči lo  je  komisi ja  objavi la  14.  februar ja 2012;  temel j i lo 
2  Komisi ja  je  takšno anal izo sprejela konec maja 2012 za dvanajst  č lanic  EU:  Belg i jo ,  Bolgar i jo ,  Dansko,  Špani jo , 
Franci jo ,  I ta l i jo ,  C iper,  Madžarsko,  Sloveni jo ,  F insko,  Švedsko in Vel iko Br i tani jo . 
27
MERJENJE NESTABILNOSTI  V EVROPSKI  UNIJ I
finančnega sektorja3. Kazalniki naj bi bili ekonomsko relevantni in enostavni, ne bi se smeli 
prekrivati, izračunati pa naj bi jih bilo mogoče iz razpoložljivih podatkov. Vsi so prikazani 
v Tabeli 1; v prvem stolpcu so zaporedna številka in angleška okrajšava posameznega 
kazalnika, v drugem pa njegov slovenski in angleški naziv. Sledi merilo, temu pa vrednosti 
kazalnika, nad ali pod katerimi naj bi imeli opraviti z nestabilnostjo v članici, in razdobje, 
v katerem so bile izračunane mejne vrednosti. Razdobja izračuna so odvisna od dostopnosti 
in tudi smiselnosti podatka za posamezno članico; najdaljše razdobje je bilo uporabljeno 
za izračun meja salda tekočega računa (1970-2007); pri več kazalnikih se uporabljajo 
triletna povprečja, pri kazalnikih stanja pa stanje v letu. Edino pri saldu tekočega računa se 
uporabljata dve meji nestabilnosti; primanjkljaj večji od 4 odstotkov ali presežek večji od 6 
odstotkov BDP. Pri realnem efektivnem tečaju in nominalnih stroških na enoto dela se meja 
nestabilnosti za članice, ki imajo evro, razlikuje od meje za članice, ki nimajo evra. 
Tabela 1
Kazalniki finančne nestabilnosti
Kazalnik merilo
meje
kazalnika
razdobje za
izračun meja
Zunanje neravnotežje in konkurenčnost
(1)
CA
saldo plačilne bilance, current account
balance (3 letno povprečje)
% BDP > +6% ali <-4% 1970-2007
(2)
NIIP
neto mednarodna finančna pozicija
net international financial position
% BDP -35% 1990-2007
(3)
REER
realni efektivni tečaj, 
real effective exchange rate 
(3 letna sprememba)
% sprememba
+/- 5% za €
+/- 11% za ne € 1995-2007
(4)
EXS
delež v izvozu EU, share in EU exports 
(5 letno povprečje)
% sprememba -6% 1995-2007
(5)
ULC
nominalni stroški na enoto dela, unit labor 
costs
(3 letno povprečje)
% sprememba
+9% za €
+12 % za ne € 1995-2007
Notranje neravnotežje
(6)
HP
cene hiš, house prices (relativno 
glede na indeks cen)
% sprememba +6%
(7)
PSCF
tok kreditov privatnemu sektorju, 
flow of credits to private sector
% BDP +15% 1995-2007
(8)
PSD
dolg privatnega sektorja, 
private sector debt
% BDP 160% 1995-2007
(9)
GGD
javni dolg,
public debt
% BDP
60%
(10)
UN
stopnja brezposelnosti, unemployment rate
(3letno povprečje)
% 10% 1994-2007
(11)
FSL
rast obveznosti finančnega sektorja,
growth of financial sector liabilities
% 16.5%
Vir :  Complet ing the Scoreboard for  the MIP,  F inancial  Sector  Indicator,  EC,  Brussels ,  14.11.2012
3 Complet ing the Scoreboard for  the MIP:  F inancial  Sector  Indicator,  Commission Staf f  Working Paper,  Brusel j 
14.11.2012; 
MERJENJE NESTABILNOSTI  V EVROPSKI  UNIJ I
28
2. Merila nestabilnosti v letu 2011 
V Tabeli 2 so za vse članice EU prikazane vrednosti kazalnikov za leto 2011, saj so za to 
leto objavljeni zadnji podatki. Vrednosti, ki presegajo meje, so označene z odebeljenimi 
številkami. V zadnjem stolpcu Tabele 2 je za posamezno državo dodano število kazalnikov, 
katerih vrednosti so bile v letu 2011 izven meja stabilnosti. Največ šest oziroma pet takšnih 
kazalnikov so imele Irska, Grčija, Španija, Ciper in Portugalska, najmanj, le enega, pa 
Češka. Največ držav, devet, je imelo po tri kazalnike, katerih vrednosti so presegale mejno 
vrednost; velik del na rovaš kazalnika velikega privatnega in javnega dolga. Slovenija je v 
skupini z dvema kazalnikoma nestabilnosti skupaj z Bolgarijo, Nemčijo, Dansko, Estonijo, 
Italijo, Litvo, Latvijo in Slovaško; gre predvsem za države z relativno majhnim privatnim 
in javnim dolgom.
Število kazalnikov, pri katerih so države prekoračile meje stabilnosti, je v vrstici, ki sledi 
enostavnemu povprečju in standardnemu odklonu posameznega kazalnika. Največ, kar 
sedemnajst držav EU je v razdobju 2007-2011 (petletno povprečje) za več kot 6 odstotkov 
zmanjšalo delež v izvozu, deset držav je v razdobju 2009-2011 imelo primanjkljaj na 
tekočem računu večji kot 4 odstotke ali presežek večji kot 6 odstotkov BDP. V petnajstih 
državah je bila negativna neto finančna pozicija v letu 2011 večja kot 35 odstotkov; tolikšno 
je bilo tudi število držav s privatnim dolgom večjim od 160 odstotkov BDP, v štirinajstih 
državah pa je bil javni dolgo večji od 60 odstotkov BDP. V devetih državah je stopnja 
brezposelnosti presegla 10 odstotkov, samo na Irskem se je realni efektivni tečaj znižal za 
več kot 5 odstotkov in le na Finskem se je obseg obveznosti finančnega sektorja v letu 2011 
povečal za več kot 16.5 odstotkov. 
29
MERJENJE NESTABILNOSTI  V EVROPSKI  UNIJ I
Tabela 2
Indikatorji nestabilnosti v letu 2011
kazalnik
(1)
CA
(2)
NIIP
(3)
REER
(4)
EXS
(5)
ULC
(6)
HP
(7)
PSCF
(8)
PSD
(9)
GGD
(10)
UN
(11)
FSL
število
Belgija -0.3 65.7 -0.5 -10.2 6.2 -0.1 11.6 236 98 7.8 4.7 3
Bolgarija -3.4 -85.6 3.1 17.2 20.3 -9.0 -6.7 146 16 9.4 5.6 2
Češka -3.0 -49.3 0.3 8.4 3.3 0.0 2.5 78 41 6.9 3.8 1
Danska +5.0 24.5 -1.7 -16.9 4.7 -4.9 -2.2 238 47 7.0 4.7 2
Nemčija +5.9 32.6 -3.9 -8.4 5.9 1.4 4.8 128 81 6.9 2.1 2
Estonija +2.8 -57.8 0.8 11.1 -6.2 3.3 6.8 133 6 14.4 -4.4 2
Irska 0.0 -96.0 -9.1 -12.2 -12.8 -15.2 4.0 310 106 13.3 -0.6 6
Grčija -10.4 -86.1 3.1 -18.7 4.1 -5.1 -5.5 125 171 13.2 -3.4 5
Španija -4.3 -91.7 -1.3 -7.6 -2.1 -10.0 -4.1 218 69 19.9 3.7 6
Francija -1.6 -15.9 -3.2 -11.2 6.0 3.8 4.0 160 86 9.6 7.3 3
Italija -2.9 -20.6 -2.1 -18.4 4.4 -2.0 2.6 129 121 8.2 3.8 2
Ciper -8.4 -71.3 -0.9 -16.4 8.8 -8.5 16.1 288 71 6.6 -0.2 6
Latvija 3.1 -73.3 -0.6 23.6 -15.0 4.9 -2.5 125 42 18.1 -4.5 2
Litva 0.0 -52.6 3.6 25.2 -8.4 2.4 -0.8 70 39 15.6 8.9 2
Luksemburg 7.5 107.8 0.8 -10.1 12.5 1.5 2.5 326 18 4.8 11.3 4
Madžarska 0.6 -106 -3.3 -2.8 3.7 -4.1 6.4 167 81 10.7 -2.6 4
Malta -4.3 5.7 -3.0 11.7 5.8 -2.3 2.2 210 71 6.8 1.4 3
Nizozemska 7.5 35.5 -1.6 -8.2 5.8 -4.0 9.7 225 66 4.2 7.2 4
Avstrija 2.2 -2.3 -1.0 -12.7 5.9 -8.0 4.1 161 72 4.4 -0.3 3
Poljska -4.6 -63.5 -10.9 12.8 4.3 -5.7 7.1 80 56 9.2 4.4 2
Portugalska -9.1 -105 -1.9 -9.5 0.9 -3.6 -3.2 249 108 11.9 -0.7 6
Romunija -4.3 -62.5 -2.4 22.8 12.9 -18.9 1.8 72 33 7.2 4.3 3
Slovenija -0.4 -41.2 -0.3 -6.1 8.3 1.0 1.9 128 47 7.1 -1.3 2
Slovaška -2.1 -64.4 4.3 20.9 4.4 -5.6 3.3 76 43 13.4 1.2 2
Finska 0.6 13.1 -1.3 -22.9 9.1 -0.3 4.6 179 49 8.1 30.8 4
Švedska 6.6 -8.3 3.9 -11.6 1.2 1.0 6.3 232 38 8.1 3.6 3
Velika 
Britanija
-2.2 -17.3 -7.1 -24.2 8.1 -5.4 1.0 205 85 7.8 8.5 3
povprečje -0.72 -32.8 -1.34 -2.76 3.78 -3.45 2.90 174 65 9.65 3.68
standardni
odklon
4.82 54.93 3.62 15.43 7.54 5.69 5.14 74 36 4.05 6.81
število 
izven meja
10 15 1 17 4 0 1 15 14 9 1
Vir :  EC Commission Staf f  Working Document, ,  Stat ist ical  annex,  A ler t  Mechanism Repor t  -  2013,  SWD(2012) 421 
f inal ,  Brusel j  28.11.2012
V Tabeli 3 so številke, ki kažejo, koliko držav je v posameznem letu prekoračilo pragove 
nestabilnosti. Podatki po letih niso povsem primerljivi, saj do leta 2007 nekateri kazalniki 
za posamezno državo manjkajo. V predzadnjem stolpcu je zato poleg skupnega števila 
kazalnikov z vrednostmi, ki prekoračujejo meje, napisana še skupno število možnih 
MERJENJE NESTABILNOSTI  V EVROPSKI  UNIJ I
30
kazalnikov za posamezno leto, v zadnjem stolpcu pa odstotek kazalnikov s prekoračitvijo 
kritičnih vrednosti v celotnem številu kazalnikov v posameznem letu. Največji sta deleža 
v letu 2005, ko je kritične meje preseglo 41 odstotkov kazalnikov, in v letu 2007, ko jih je 
preseglo 40 odstotkov. 
Tabela 3
Število držav, ki so prestopile meje stabilnosti po letih
Kazalnik
(1)
CA
(2)
NIIP
(3)
REER
(4)
EXS
(5)
ULC
(6)
HP
(7)
PSCF
(8)
PSD
(9)
GGD
(10)
UN
(11)
FSL
%
2001 14 7/25 10 6/26 7/24 6/16 7/23 6 7 8/24 3/23 81/275 29
2002 15 7 8 4/26 9/25 9/16 5/25 8 6 8 4/25 83/279 29
2003 12 7 14 5/26 14 10/16 6/25 7 8 8 7//25 100/281 36
2004 14 7 14 6/26 9 13/17 7/25 9/26 9 8 9/25 105/281 37
2005 16 10 9 6/26 6 15/20 11/26 10/26 10 8 17/26 118/286 41
2006 15 11 5 7/26 6 16 14 11 10 4 9/26 108/295 37
2007 18 12 6 8 7 14 19 11 9 3 13 120/297 40
2008 19 14 10 12 11 4 13 13 9 2 1 108/297 36
2009 17 14 12 12 20 0 3 15 12 3 1 109/297 37
2010 11 15 4 15 8 2 1 15 13 7 2 93/297 31
2011 10 15 1 17 4 0 1 15 14 9 1 87/297 29
povprečje 15 10 8 9 9 8 8 11 10 6 6
Vir :  EC Commission Staf f  Working Document, ,  Stat ist ical  annex,  A ler t  Mechanism Repor t  -  2013,  SWD(2012) 421 
f inal ,  Brusel j  28.11.2012
Tabela 3 kaže, da kazalniki zunanje nestabilnosti in konkurenčnosti nimajo prav velike 
napovedne moči; največje število držav je presegalo meje nestabilnosti v času krize in ne 
pred njo; tako je devetnajst članic preseglo mejo stabilnosti salda na tekočem računu držav 
v letu 2008, dvajset držav je preseglo meje povečanih stroškov dela v letu 2009, predvsem 
zaradi velikega padca BDP v tem letu, sedemnajst držav je kritično mejo zmanjševanja 
deleža izvoza preseglo šele v 2011, negativno neto finančno pozicijo pa petnajst v letu 2010 
in 2011. Med kazalniki notranje nestabilnosti je večjo napovedno moč mogoče pripisati 
gibanju cen hiš, ki razkrivajo nastajanje nepremičninskega balona v razdobju 2004-2006, 
povečanju obveznosti finančnega sektorja v letu 2005 ter toku kreditov privatnemu sektorju 
v letu 2007. Stanja dolgov (privatnih in javnih) ter stopnja brezposelnosti pa razumljivo 
sledita kriznim dogajanjem. 
3. Merila nestabilnosti v Sloveniji
V Tabeli 4 so za celotno razdobje 2001-2011prikazana še gibanja kazalnikov finančne 
nestabilnosti za Slovenijo; bolj relevantna oziroma zanimiva gibanja so prikazana še na 
31
MERJENJE NESTABILNOSTI  V EVROPSKI  UNIJ I
Sliki 1. Pri kazalnikih zunanje stabilnosti je Slovenija daleč največkrat in najbolj presegala 
kritično rast stroškov dela na enoto produkta; presegala jo je kar v osmih letih v razdobjih 
2001-2004 ter 2008-2010. Kritično vrednost primanjkljaja na tekočem računu je presegla le 
v letu 2008, kritično mejo realnega efektivnega tečaja le za malenkost v letih 2003 in 2009, 
v letih 2001 in 2011 pa za zelo malo še kritično vrednost zmanjševanja deleža izvoza. 
Tabela 4
Kazalniki makroekonomske nestabilnosti Slovenije, 2001-2011
(1)
CA
(2)
IIP
(3)
REER
(4)
EMS
(5)
ULC
(6)
HP
(7)
PSCF
(8)
PSD
(9)
GGD
(10)
UN
(11)
FSL
število
2001 -1.9 -2.2 -2.5 -6.2 22.2 Na Na 54 27 6.8 Na 2
2002 -0.5 0.1 0.2 5.4 24.0 Na 8.6 67 28 6.4 24.3 2
2003  0.1 -5.9 5.3 3.4 20.6 Na 8.7 71 27 6.4 12.6 2
2004 -0.8 -7.8 4.6 16.4 14.6 7.3 9.6 75 27 6.5 11.5 2
2005 -1.7 -11.0 1.7 27.0 9.7 13.1 13.6 85 27 6.5 17.7 2
2006 -2.3 -17.1 -0.7 17.6 6.2 14.2 13.9 91 26 6.3 13.8 2
2007 -3.0 -21.8 1.0 18.7 5.2 17.4 23.5 106 23 5.8 28.5 2
2008 -4.5 -35.7 4.2 11.1 10.3 1.5 18.3 117 22 5.1 6.6 4
2009 -3.9 -39.6 5.7 6.0 18.4 -10.4 4.1 127 35 5.0 7.4 3
2010 -2.5 -42.8 2.4 -4.5 15.9 -1.3 1.8 128 39 5.9 -3.4 2
2011 -0.4 -41.2 -0.3 -6.1 8.3 1.0 1.9 128 41 7.1 -1.3 2
Vir :  EC Commission Staf f  Working Document, ,  Stat ist ical  annex,  A ler t  Mechanism Repor t  -  2013,  SWD(2012) 421 
f inal ,  Brusel j  28.11.2012
Kazalce notranje stabilnosti za Slovenijo lahko razdelimo v dve skupini; pri privatnem in 
javnem dolgu ter stopnji brezposelnosti Slovenija v desetletju ni, oziroma še ni prekoračila 
meje nestabilnosti. Nastajanje balona na nepremičninskem trgu se kaže v hitri rasti cen 
hiš med 2005 in 2008, nastajanje kreditnega balona pa v prehitri rasti kreditov privatnemu 
sektorju v 2007 in 2008, ter prehitri rasti obveznosti finančnega sektorja v letih 2002, 2005 
in 2007. 
Slika 1 le potrjuje, kar pravzaprav že dolgo vemo; gre za usodnost razdobja 2005-2008, 
ki ga je zaznamovala hitra rast cen hiš, ki je spremljala nepremičninski balon, tega pa je 
izredna rast kreditov privatnemu sektorju ter povečevanje obveznosti finančnega sektorja. 
Za skoraj celotno razdobje 2001-2001 je značilna hitra rast stroškov dela, ki je sicer značilna 
za vse nove članice EU. 
MERJENJE NESTABILNOSTI  V EVROPSKI  UNIJ I
32
Slika 1. 
Kazalniki finančne nestabilnosti v Sloveniji v razdobju 2001-2011 
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
-8
-4
0
4
8
12
16
20
24
28
5.0
7.5
10.0
12.5
15.0
17.5
20.0
22.5
25.0
-15
-10
-5
0
5
10
15
20
-5
0
5
10
15
20
25
30
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
0
4
8
12
16
20
24
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
NETO FINANČNA POZICIJA
OBVEZNOSTI FINANČNEGA SEKTORJA
DELEŽ IZVOZA
STROŠKI DELA NA ENOTO CENE HIŠ
KREDITNI (TOK) PRIVATNEMU SEKTORJU
% sprememba
% sprememba
% sprememba
% sprememba
% BDP
rast
območje nestabilnosti
območje nestabilnosti
območje nestabilnosti območje nestabilnosti
območje nestabilnosti
območje nestabilnosti
Vir :  Tabela 4