UGTEUSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
V»e ipise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo.
Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Prvo polletje se bliža koncu, zato vljudno prosimo cenjene naročnike, katerim poteče polletna naročnina, da na-ročitev pravočasno ponove. — Naročnikom, ki so z naročnino zaostali za dalj časa, se bo na ovitku prihodnje številke „Učit. Tov." označilo, do kdaj imajo isto poravnano. Kdor se je naročil v 1.1910., pa itak ve, koliko da dolguje na naročnini. Prosimo lepo, da vsak naročnik čimpreje zadosti svoji stanovski dolžnosti.	Upravništvo.
Stran s klerikalci in koritarji!
Z Dunaja poročajo z dne 25. t. m.: Včeraj so volili dunajski učitelji svoje zastopnike v okrajni mestni šolski svet; z ogromno večino so zmagali protikleri-kalni kandidati. Dočim so klerikalci zbrali za svoje kandidate 700 do 900 glasov, so protiklerikalni kandidatje dobili nad 2000 glasov. Doslej so klerikalci neomejeno gospodarili v mestnem šolskem svetu, sedaj vstopi v mestni šolski svet klerikalcem neprijetna opozicija. Velikega politiškega pomena so volitve zategadelj, ker razodevajo odpad učiteljstva od krščansko-socialne stranke, kar napoveduje za prihodnje občinske volitve klerikalcem polom. Pri včerajšnjih volitvah je bila izvoljena tudi učiteljica Nauheimerjeva, ki vstopi kot prva ženska v okrajni šolski svet.
Na Dunaju so bili klerikalci neusmiljeno tepeni pri državnozborskih volitvah, kjer so izgubili sploh vse, sedaj jih je pa zopet nakle-stilo napredno učiteljstvo! Konec klerikalne glorie! — Konec koritarjev, denunciantov, hinavcev in brezznačajnikov! — Z Dunaja je prišla moč klerikalcev, z Dunaja prihaja propad ! V tej protiklerikalni sapi zmrznejo tudi naši Jegliči. To stoji kakor amen v očenasu I
LISTEK.
V spomin blagemu tovarišu Karlu Perku.
Usode krute zakon pač je trd! V pomladni dan ovet pisan jedva sine, i ledeno roko že ga boža smrt.
Fr. Gestrin.
Ledenomrzla zima je vladala v deželi. S svojim belim, z biseri posutim prtom je pokrila mater zemljo. Časih se je utrgal kak solnčni žarek ter zašel v malo vasico, sanjajočo 0 bajni pomladi.
Mrak je razpenjal svoja siva, s temnimi Bitkami preprežena krila. Vse tiho je bilo v Va8i. Le tupatam se je oglasil zvest hišni čuvaj ^r naznanjal svojemu gospodarju, da čuje. ljudje so se tiščali tople peči in prerešetavali Tsakdanje dogodke .„.
Da, takrat je bilo. Pripeljal se je, bled,
udrte oči. .. Počasi je stopil z voza. ^ra ženica, njegova mati, mu je hitela na-Proti. Prijel jo je za roko, uprl svoje modre vanjo in se naslonil na ljubeče materino 8rce< Zapustil je mestno zidovje, in vrvenje ter
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta ... . 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Učenje nemščine.
Na vseh uradnih učiteljskih zborovanjih na Kranjskem naj bi se zaradi nemškega 'pouka predlagalo sledeče:
Kjer se nemščina poučuje kot obligatni predmet, naj se ta predmet uvede kot neobli-gaten po štiri ure na teden za otroke onih staršev, ki tega pouka žele. Namesto tega naj se pa učni čas za slovenščino pomnoži za enako število ur, in to iz teh-le razlogov^:
1.	Učni čas, ki se porabi za nemščino, ni v nikakem primeru z učenčevim in učiteljevim trudom. Učitelj se namreč mnogo trudi, a uspehi so nezadostni, ker otroci — zlasti kmetiški — kažejo z redkimi izjemami prav malo ali celo nič zanimanja za nemščino in se zaraditega in zaradi domačega dela ne uče tudi doma tega predmeta večinoma prav nič, kar bi se vsekako moralo zgoditi, ako hočejo biti uspehi povoljni.
Za kmetiške otroke, osobito za deklice, ki ostanejo doma, je nemščina brezpomembna, ker te ne uporabljajo prav nič. Še celo učenci, ki so se v nemščini v ljudski šoli odlikovali, so po izstopu iz te za nemščino prav nič ne brigajo in celo obrtni učenci ne, akoravno se jim prigovarja, naj ljudskošolsko znanje nemščine izpopolnujejo.
2.	Jezikovni slovenski pouk je zaradi nemščine nezadosten. Otroci, jki so se morali učiti nemščine na škodo slovenščine, slednje ne znajo toliko, kolikor bi je morali znati ob izstopu iz šole.
Pritožba, da se otroci po štirirazrednicah nauče premalo slovenščine, je popolnoma upravičena, ker se namesto za slovenščino porabi učni čas za nemščino.
3.	Z uvedenjem neobligatnega nemškega pouka, bi se nedvomno v tem predmetu dosegli večji uspehi nego sedaj, ker bi se starši sigurno pobrigali sami, da se otroci nemščine tudi doma uče.
prišel v tiho, zapuščeno vasico, domov k dragi mamici — iskat izgubljenega zdravja. Opirajoč se na mater, je odšel v hišo. In noč je pokrila vas s svojim temnim plaščem.
Polmrak je vladal v mali sobici pritlične hišice. Na postelji je ležal bolnik, ves prepa-den in ubog. Bila ga je še sama kost in koža. Le oči, tiste modre, velike, še vedno živahne oči so se željno ozirale proti napol zastrtemu oknu, skozi katero so se vsipali zlati, a še mrzli žarki zimskega solnca. Bolniku se je poznalo, da je še mlad. Da, mlad je bil Karel, šele 24 let mu je bilo. Poln življenja, upov in idealov je zapustil učiteljišče ter nastopil tako težaven učiteljski stan. Pogumno je stopal po začrtani poti, imel je samo en smoter in ideal — šolo. Kako uspešno bi še deloval v blagor mladine in ljudstva, da ga ni v najlepši mladeniški dobi zalotila bolezen in ga položila v posteljo.
Ob postelji je sedela njegova mamica. Držal jo je za roko: „Doma mi bo kmalu boljše. Komaj čakam pomladi. Hodil bom sedevat pod zeleno lipo in odihaval sveži zrak; da, potem bom gotovo okreval, potem bom zdrav."
In ko je gledal Karel v domišljiji samega sebe, vsega zdravega in čilega, se je nasmeh-
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon šL 118).
Uvedenje neobligatnega pouka v nemščini se mora priporočati pač ob sedanjih razmerah, ker se da s tem priliko onim otrokom, ki hočejo vstopiti v zavode, kjer zahtevajo že precej znanja nemščine, da se tej priuče toliko, da bodo mogli s pridom uspevati ob nadaljujočem pouku.
Tajna kvalifikacija.
Dopis s Štajerskega.
Ako pogledam |nazaj v pretekla leta in njih dogodke primerjam s sedanjostjo, pač moram reči, da se je godila krivica značajem vedno — samo s to razliko, da v preteklih letih ne tako očito in kruto kakor sedaj. Kaj pomaga učitelju, ako se drži šolskega zakona in mnogobrojnih potrebnih in nepotrebnih predpisov šolskih oblasti, in da neumorno dela v šoli in se trudi, da doseže predpisani smoter v ljudski šoli, ko pa tajna kvalifikacija raznih nadzornikov in denunciacije raznih poklicanih in nepoklicanih faktorjev učitelja očrnijo pri kruhodajalcih in mu vzamejo Veljavo in spoštovanje pri mladini, pri starših in pri najvišji deželni šolski oblasti. Ta potem pri kompetencah takega učitelja dosledno prezira in slednjič celo krvavo zaslužene petletnice ne dovoli, ker po izjavi okrajnih šolskih nadzornikov delovanje prosilca ni bilo primerno.
Mnogo nadzornikov sem že imel, a dobil sem samo dva res pravična in nepristranska moža, eden je bil okrajni in drugi deželni šolski nadzornik. Vsi drugi so bili taki, da učitelju ne Zinejo grajalne besede, a na papirju ga črnijo, kolikor morejo in znajo I To je torej isti meč, ki nam za tilnikom visi in nam večkrat odje boljši kruh in vzame veselje do dela, do šole in do učiteljskega stanu.
Geslo vseh naprednih, poštenih mož naj je torej: „Proč s tajno kvalifikacijo! V boj za poštenost, pravico in resnico!"
nil in pozabil, da je bolan. Daleč je odstopila
smrt, bolezen je prenehala, skrbi so utihnile . . . •
* *
Zelena pomlad je prihajala s svojim topim dihom. Lipa pred bolnikovim oknom je poganjala prvo brstje. Kako rad bi šel Karel pod milo nebo, vleklo ga je ven v bajno pri-rodo. Hotel je vstati, se vzdignil, takoj pa je zopet padel nazaj na blazino. Moči mu niso več dopuščale zapustiti postelje. Votlo je za-kašljal in dolgo lovil sapo. Ves utrujen od mučnega kašlja bi rad zaspal, a ni mogel.
„Zame je vsako upanje brezuspešno. Kmalu pojdem tja na ono pokopališče, ki je zanemarjeno, križi leže po tleh, se naslanjajo kakor opora, veš tja, tja pojdem. Tam bo vse pozabljeno."
Molčal je dolgo, potem je zopet zašepe-tal: „Da v domači grudi bom mirno spal. . ." Podal mi je svojo koščeno roko; bila je ledenomrzla. Streslo me je. Lahen, prelep smeh mu je spreletel obličje, ko me je pogledal s svojimi oj, že tako trudnimi očmi.
čez dobre pol ure pa se je oglasil mrtvaški zvon in naznanjal, da se je duša blagega trpina ločila iz solzne doline in se vrnila k svojemu Stvarniku . ..
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
Zadnja seja dež. šol. sveta v Ljubljani.
Dne 21. junija t. I, je imel dež. šol. svet sejo, v kateri se je sklenilo sledeče:
Imenujejo se: Ivan Bajde za Savo; Pavla Vilhar za Kal; Josip Zupančič za Prečno: Fran Musar (nadučiteljem) za Boštanj; Vlasti-mila Peršel za Krško; Rudolf Horvat (nadučiteljem) za Trnovo; Marija Marinko za Vrhniko ; Angela Petrič tudi Za Vrhniko; Her-mina BreindI za Litijo; Marija Leveč za Šentursko goro. Vpokoje se: Amalija Tome v Žalni; Ivan Kuhar v Krtini; Kristjan Engel-man v Domžalah; Ivan Škrbinc v Višnji gori; Karolina Damjanovič v Koroški Beli.
Frana Gaertnerja bo predsednik mestnega šolskega sveta ustno pograjal, ker je na poti v šolo č i t a 1 „Jutro". Radovedni smo, kaj se bo zgodilo Slomškarjem, ki „Slovenca" in „Domoljuba" po šolah razširjajo! Disciplinarno postopati se pa deželni šolski svet — dasi je Jeglič to želel — proti Gaertnerju ni mogel odločiti!
Fran Kuharse iz službenih ozirov prestavi v Gornje P i r -n i č e. Šola na Kalu se razširi v dvoraz-rednico."
Nadučitelju Janku Škrbincu se povodom njegovega vpokojenja izreče priznanje dež. šolskega sveta.
Na moškem učiteljišču v Ljubljani se ustanovi pripravljalni razred, če bo ministrstvo v to privolilo.
Gimnazijska učitelja Josip Nerad in Ivan Hiller se v učni služi definitivuo potrdita.
* »
*
Fran Kuhar je torej prejel zasluženo kazen, vkljub silnemu pritisku dr. Š u -š t e r š i č a , da bi se Kuharja ne kaznovalo.
Tožen izprevod se je vil proti vaškemu pokopališču, črn grob je sprejel v hladno naročje ono blago, dobro srce, ki je še toliko upalo in obetalo od življenja. Votlo je zabobnelo kamenje, padajoč na krsto . . .
Zadnji glasovi pretresljive žalostinke so utihnili, plakajoča množica se je razšla, le medli plamen sveč je še razsvetljeval novo gomilo, in vrba žalujka je skrivnostno pripo-gibala veje . . .
Slovensko šolstvo v tržaški okolici v dobi kon-kordata.
Spisal Perdo Plemič.
(Dalje.)
VI. Uradni jezik in učni jezik.
Tudi v tem poglavju bo treba strgati mreno z oči nekaterim iluzionistom, ki še danes brez vsake podlage trdijo, da je bila doba konkordata zlata doba gojitve slov. jezika v trž. okolici. Kar je konkordat priznal slov. jeziku, bodisi kakor uradnemu bodisi kakor učnemu, mrvice pravice, to gotovo ni storil iz svoje proste volje. Toliko pač lahko brez obo •
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
O personalnih zadevah se bomo imeli še dovolj prilike baviti s postopanjem dež. šolskega sveta.
Odlok, da smejo kateheti potom šolskih otrok razdajati „Domoljuba", še ni preklican vkljub temu, da se je dež. šol. svet zadnjič bavil s časopisno zadevo in je prizadejal posvetnemu učiteljstvu novo klofuto. Pa še ob tej priliki se je pokazala nova pristranost — le nad naprednim učiteljstvom.
Zanima nas pa druga stvar pred to sejo in na tej seji.
Tik pred sejo dež. šol sveta prinaša „Slovenec" (20. junija 1911, št. 139.) članek, v katerem pere Janka Ne p. Jeglič a z namenom, da vpliva z zlaganimi vestmi na dež. šol. svet.
Konstatujemo še drugič, da smatra dež. šol. svet 1 a ž n j i v e vesti „Slovenca" za verodostojne, kar izkazuje slučaj Gaertner in zadnji slučaj Jeglič.
Potem: „Slovenec" prinaša zlagaue vesti od seje dež. šol. sveta, ko pravi, da -je dt-ž. šoi. svet zato tov. Gaertnerja kaznoval, ker je v p r i č o otrok (to je laž, kar dokazuje preiskava!) čital „Jutro". (Kaj je čital, tudi preiskava n i dognala) Kdj [te vesti v „Slovenca" znese — se lahko ugane!
Nadalje: Kot svobodni avstrijski državljani zahtevamo izven urada popolno državljansko svobodo, zato poživljamo našo centralno organizacijo, da ona pro-testuje in stori primerne korake zoper sedanji sklep deželnega šolskega sveta v slučaju Gaertner, ker ta sklep omejuje državljansko svobodo vsemu učiteljstvu !
Na članek „Obrekovalci" v zgoraj citiranem „Slovencu" pa sledeče:
Jan. N e p. Jeglič ni nedolžen, temveč je kriv vsega, o čemer smo mi pisali in za kar smo ga pozivali, naj pošlje popravka ali pa toži — če ni resnica!
Slavko Cepuder se ni hodil v G r a d e ž zdravit, ker ni dobil zaprošene podpore. Zakaj je ni dobil, to ve tisti, ki je imel njegovo prošnjo v rokah.
Z voditeljem II. m. š. ni bil v sporazum-Ijenju od tedaj, ko mu je prepovedal občevati s tremi tovariši na zavodu, kar izpričuje zadnji preiskovalni zapisnik v rokah g. c. kr. okr. šol. nadzornika M a i e r j a , podpisanega od tov. Waschteta iz Trsta.
Tedaj, ko je prišlo med njima do konflikta, je prišlo zaraditega, ker je kričal vpričo otrok pri priprtih vratih nad njim, zaradi česar ni hotel iti več S. Cepuder v razred, temveč je šel na mestni šolski svet — To Je-gličevo dejanje je kaznjivo po § 134. d. š. in uč. reda, drugi odstavek.
To pa J e g 1 i č ne pove, kako je hodil okrog z namenom, odjesti S. Cepudru službo; kako ga je izvabljal v Slom. Zvezo v pisarni; kako je hotel imeti od njega izjavo čez teden dni; kako ga je pošiljal k J o š k u Novaku v Idrijo; kako ga je denun-ciral na magistratu z zvezki slovenščine--
Še žive priče v tej zadevi, in kakor hitro se stvar z Jegličem ne uredi in če nas bo še z lažmi izzival, pričnemo govoriti o f a -
i_______zjnrrr-^jBBiHgtBaBa»agBMB
tavljanja in lahke vesti rečemo, da smo danes glede slov. učnega jezika tisočkrat, da, ne primerno na boljem kot tedaj; glede uradnega jezika pa smo enostavno zamenjali nemščino z laščino. Uradni jezik je bila v konkordatni dobi dosledno nemščina, ki ni bila v Trstu niti deželni jezik ne. Naj se razvnema za nemščino kdorkoli hoče, toliko stoji, da je raba lašinne kakor uradni jezik slov. okoliških šol, če ne ravno strogo pravična, vendarle opravičljiva s stališča, da je laščina občevalni jezik večine tržaškega prebivalstva. Logično vzeto je tudi to napredek, ki bo sčasoma in z razvojem našega življa na tržaških tleh rodil logične kon-sekvence. Nemščine, ki je danes popolnoma izdonela na naših okoliških šolah, so se v konkordatni dobi posluževali vsi šolski uradi od okrož. šol. nadzorstva in škof. konzistorja pa do gubernije, oziroma namestništva ter študijske komisije, oziroma ministrstva za uk. Le magistrat je uradoval dosledno v ital. jeziku. Kar so pa šol. vodstva odposlala višjim šol. oblastem, je bilo skoraj vse v nemškem jeziku spisano. In pri tem „skoraj" se ustavimo malce. Zasledili bomo res par drobtinic pravice našega lepega slov. jezika.
Dasi so se ital. šole v Trstu počele že 1. 1842. nacionalizovati in je bil priporočan za
možni izkušnji iz slovenščine vpisarni —--
Sedaj pa drug slučaj nasilnega vedenja Jegliča nad suplentom! Ta slučaj je kaz-njiv po § 133. d. š. in uč. reda.
Prvič je laž, da je imenovani učitelj drugače kvalificiral v izpričevalu nego v katalogu — kar trdi „Slovenec; to dokazuje preiskovalni zapisnik šol. odbora obrtno-nad. šole za Ljubljano v zadnji aferi Jegliča.
Najpodlejše vrste hudobija pa je trditev, da je imenovani učitelj božjasten in da bi imelo to za posledico, da ga je vrgla božjast." To je laž in hudobija — škodovati prizadetemu učitelju v službi in uničiti mu eksistenco. — To ve potrditi šol. zdravnik g. dr. Demšar.
Zopet je laž, da je Jeglič popolnoma korektno postopal v tem slučaju, kar dokaže Jeglič najbolj s tem, da objavi dopis od šolske oblasti, ki ga je prejel ob sklepu preiskave.
Ponavljamo: Mi vztrajamo pri vseh trditvah v aferi Jegliča in v aferi nasilnega postopanja in odrekanja zdravniške pomoči prizadetemu suplentu !
„Slovenec" pravi: „Voditelj Jeglič ni tudi nikdar no-b enega tovariša denunciralz „anarhisti", ampak je rekel:. Gospodična (Kališeva), pa ne občuje preveč z ose-, bami, ki imajo anarhistične misli! Navzoč c. kr. okr. šolski nadzornik A. M a i e r."
To priznanje jemljemo na znanje!
To je podlo pavšalno natolcevanje svojih kolegov vpričo nadzornika z namenom, jih de-nuncirati, [napraviti razpor in zdražbo, očrniti te kolege; to je pozivanje na družabni bojkot in pregrešek zoper § 119. (tretji odstavek), § 118. in § 133. d. š. in uč. reda.
V J e g 1 i č e v i pisarni se vrše sestanki v svrho stauovskc-politiških manevrov, to lahko dokažemo na podlagi povabila v pisarno, podpisanega od Štruklja in Jakliča! .
Dokaz je vsak čas na razpolago !
Končno vztrajamo pri trditvi, da je Jeglič zlorabil uradno osebo g c. kr. okr. šol. nadzornika A. M a i e r j a v strankarsko agi-tačne politiške svrhe.
Da Jeglič tira to stvar pred „ves učiteljski zbor", t. j. lokalno konferenco — kakor poroča „Slovenec" — to je zloraba uradnega mesta (§ 188. i. dr. d. š. in uč. reda), ker to ne spada v področje konference, ker tudi Jeglič ni agitiral pri konferenci — temveč na domu.
Jeglič naj nam pošlje popravek ali naj nas pa toži, in mi bomo dokazali, kje in pri kom je agitiral! Kar toži naj, bo še najbolje!
Pišemo resnico, zato jo tudi vedno lahko zagovarjamo in dokažemo!
Šolskim oblastem pa priporočamo, da naj se ne dajo slepiti od „Slovenčevih" profetov, ker na Dunaju piha že sedaj — drugi veter!
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
okoliške šole že 1. 1846. slov. učni jezik, po-menja v tem pogledu pravi mejnik leto 1848., o čemer bo še govora. Ali jedva 1. 1849. (28 avg.) naroča okrož. šol. nadzorstvo okoliškim učiteljem, naj predlože uradne spise o letnih šol. izkušnjah v slovenskem jeziku, ker je to samoobsebi umevno, ko so pač šole tega okrožja slovenske in njihov učni jezik slovenski. Tej okrožnici je priložen tudi slov. prevod naslovov iz izvlečka javnih šol. izkušenj. Leta 1850. (24. okt.) naroča okr. šol. nadzorstvo, da je sestavljati tudi urnike v slov. jeziku. (Te okrožuice, kakor vse prejšnje in poznejše, učiteljstvu v okolici so spisane seveda v nemškem jeziku.) V „Učit. Tov." sem letos že priobčil sličen urnik kootovelske šole, nemško-slovenski, iz I. 1828., znameuje da so nekateri okol. učitelji že mnogo let prej spisovali urnike tudi v slov. jeziku. L. 1851. (29. apr.) pošlje okrož. šol. nadzorstvo na okol. šole slovenske obrazce aktov o letnih šol. izkušnjah.
Ali kaj je to pomagalo! Na magistratu niso umeli slov. jezika, in na magistratovo prošnjo zaukaže okr. šol. nadzorstvo 1. 1853. (7. II.) naj bo odpis izpitnih spisov, namenjen magistratu v nem. jeziku, odpisa za škof. kon-zistorij in šol. arhiv pa naj ostaneta slovenska, Tuintam se je ojunačil tudi kakšen učitelj ter
Moji poizkusi, kako povzdigniti šolski obisk na šoli v Novi Štifti.
Govoril Ivan Kelc na zborovanju Gornjegrajskega učiteljskega društva dne 4. maja pri sv. Frančišku Ks.
(Dalje.)
Vobče sem ob tako slabem šolskem obisku začetkoma vedno in vedno tudi ponoči prebu-divši se — razmišljal, kako priti tem neznosnim šolskim razmeram vokom, kako korenito iztrebiti to popolnoma neodpustljivo mržnjo roditeljev in njih otrok do šole, in sicer na dober način. Končno sem dospel do mnenja, da bo najboljše, ako stopim kolikor mogoče v ozko dotiko s starši, oziroma njihovimi namestniki šoloobveznih otrok ter jih poučim pri vsaki priložnosti in, ako treba, tudi v krčmi ob nedeljah in praznikih, kako velike koristi je in šele bo šolski pouk za njihove otroke neposredno in mnogokrat posredno tudi za nje same. Poučeval sem jih, da imajo v nasprotnem slučaju najmanj dvojno škodo, ker morajo prispevati k šolskim stroškom, a oni — in še manj njihovi otroci — pa nimajo ničesar od tega. Začetkoma sem le slišal od bolj nerazsodnih posebno besede, češ, ako se bodo vsi učili, kdo bo delal, kmet je tukaj za delo in ako se bodo otroci kaj več učili, ne bodo hoteli ostajati doma, bodo šli za drugim, lahkejim zaslužkom itd., doma pa že itak primanjkuje delavcev in jih šele bo itd. Na te fraze sem jih opominjal, da bodo takšni, ki bodo za-dostuo in prav poučeni, tudi radi delali in skrbeli za življenje sebi in svojcem, zakaj kdor bo imel veselje do učeuja, se ga gotovo tudi loti veselje do poštenega dela. Dovolj in prav poučen bo znal storiti vsakdo vse bolje in lahkeje in ker bo znal vse vnaprej dobro premisliti in preračunati, bo tudi njegovo opravilo mnogo uspešneje. Ako pa že res kateri hoče ali je k temu primoran po raznih okoliščinah, da mora po svetu s trebuhom za kruhom, si bo znal gotovo v vseh še tako neugodnih razmerah, če je dovoljno poučen, bolje pomagati nego neuk človek.
Le varujte se, da Vas ne bodo otroci preklinjali pozneje, ako ste svojo dolžnost zanemarjali proti njim ! Saj imajo tudi starši dolžnosti proti svojim otrokom, a ne samo otroci napram staršem ! — S takimi in enakimi pogovori in nauki sem pridobil naklonjenost marsikaterega trdovratneža do šole. Sploh sem uporabljal vsako najmanjšo priložnost, da sem vabil starše in jih dovajal do zanimanja za šolo, a precej trdovratnežev je ostalo še vedno pri starokopitnosti. Proti takim sem postopal ostreje, poslužujoč se postavnih določil ter dal nekoč kaznovati naenkrat 45 strank. To sem postal hudič, ničvrednež, spravil jih bom ob posestva, otroci se bodo učili le pohajkovanja, lenobe, potepanja, grdobe in bog-sigavedi kaj vse. Ne meneč se za take izbruhe prostaštva, sem stopal odločno, a vedno previdno po začrtani poti naprej do zaželjenega smotra, ki sem ga v tem oziru tudi skoraj popolnoma dosegel. Ni v celem šolskem, jako razprostranjenem okolišu več hiše, ki bi ne pošiljala otrok v šolo in razen ene, ni nobene več, kjer vsaj eden pri hiši ne bi znal čitati, pisati in računati. Takšni poučujejo tudi v ne-
vposlal okr. šol. nadzorstvu popolnoma slov. dopis, ali le redko. Drugače so dopisovali učitelji in oblasti še nadalje nemško, tudi naloge za učit. konference so se spisovale v nemškem jeziku. O slov. uradnem jeziku tedaj ni govora. Okrož. šol. nadzorstvo je delalo s svojo nemščino le izjemo, ako je cirkuliralo od magistrata poslano okrožnico; tedaj namreč je spremljalo to ital. spisano okrožnico tudi v ital. jeziku. Kje se je smela uporabljati pohlevna slovenščina v šolskih uradnih spisih, določa okrožnica 1. 1862. (31.jun.) še enkrat. Namestništvo zaukazuje, da je spi-sovati kataloge, redove, izpričevala* v slov. jeziku. Tudi v „zlatih" in „črnih" bukvah zasledimo vpliv 1. 1848. v jezikovnem pogledu. „Zlate" bukve škedenjske šole so od 1. 1828. pa do zimskega polletja 1848.—1849, pisane nemško, priimki učencev so pisani deloma v pokvarjenem pravopisu, deloma v bohoričici. L.
1847.	je zaslediti prve sadove gajice. Od leta
1848.—1849.	naprej pa do konca dobe in še dalje do 1. 1872. so „zlate" bukve urejevane v slov. jeziku. Isto je s „črno" knjigo; od 1. 1830.—1849. nemška, pozneje slovenska.
* Izpričeval pa tedaj na okol. šolah sploh niso izdajali.
ugodnih časih druge doma, in vsakega je sram, ako bi se vsaj najpotrebnejšega iz navedenih predmetov ne naučil. Dosegel sem tudi, da pridejo starši ali njih namestniki vsakokrat opravičit zamujeni šolski čas otrok, o čemer poprej ni b.lo niti duha, niti sluha.
__(Dalje)
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško društvo v Krškem slavi v nedeljo, dne 2. julija t. 1. svojo petin-dvajsetletnico. V ta namen zborujejo učitelji in prijatelji ob 10. uri dopoldne v prostorni risarski dvorani krške meščanske šole. Na dnevnem redu je med drugim predavanje g. cand. phil. A. Sovreta „Tolstoj" in poročilo tov. strok. uč. Hočevarja o društvenem delu v 25 letih. Po zborovanju je skupen obed, nato pa ob 4. uri popoldne koncert v sokolski telovadnici. Vzpored koncertu je nastopen : 1. A. Foerster: „Domovina", mešan zbor s tenor samospevom, 2 Fr. Liszt: „Valse de 1' Opera Faust, parafraza za klavir, igra gospa M. Ko-kotova, 3. F. Juvanec: „Pastir", moški zbor s tenor in bariton samospevom, 4. a) Ch. de Beriot: „Koncert za gosli op. 99.", s spremljevanjem kl.-tvir.ja igra tovariš Fr. Trost, b) Fr. Drala: „Sarenada", gosli s spremljevanjem klavirja, igra tov. Trost, 5. dr. A. Schwab: „Dobio jutro", koncertni valček za mešan zbor s spremljevanjem klavirja. — Po koncertu prosta zabava. — Odbor je ukrenil vsa potrebno, da dostojno proslavi ta učiteljski dan. Želeti je, da se prireditve udeleži mnogo tovarištva in šolskih in učiteljskih prijateljev. Zveze s Krškim so jako ugodne. Na snidenje ob Savi !
Belokranjsko učiteljsko društvo ima
svoj občni zbor dne 5. julija t, I. v Črnomlju takoj po uradni učit. konferenci.
Dnevni red :
1. Poročilo o delovanju v preteklem letu.
2 Volitev petih odbornikov.
3.	Eačuni.
4.	Nasveti, predlogi i. dr.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za celjski okraj
zboruje v nedeljo, dne 9. julija t. i. o b 10. u r i v okoliški šoli v Celju.
Dnevni red:
1.	Zapisnik.
2.	Društvene zadeve.
3.	Poročilo o „Zavezi".
4.	Poročilo o „Lehrerbundu".
5.	Iz vprašalne skrinjice.
6.	Iz tov. Logarjeve botanične puščice.
7.	Slučajnosti
Prosimo, pridite vsi!
Ob 9. uri pevska vaja. Cenjene pevke in pevce še posebe lepo prosimo, da pridejo polnoštevilno, ker je ta pevska vaja velike važnosti. Note blagovolite s sabo prinesti!
Učiteljsko društvo za ormoški okraj izleti v četrtsk, 6 julija t. 1. v Jeruzalem ter zboruje tam po sledečem vzporedu :
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	Društvene zadeve in dopisi.
3.	Poročilo delegatov o Zavezini skupščini v Trstu.
4.	Poročilo o Lehrerbundovi seji z dne 6. junija t. 1.
5.	Volitev novega blagajnika, ker je dosedanji zaradi nebrižnosti pri plačevanju članarine odstopil.
6.	Slučajnosti.
Začetek zborovanja ob 10. uri.
Zaradi obeda naj se vsak izletnik javi pri tov. Šijancu v Svetinjah.
Ko je okoliško šolstvo prešlo 1. 1868. v roke magistrata, so izginile še te male sledi slov. uradovanja. Edina tiskovina, kjer je slov. jezik danes še v rabi, so ital.-slov. izpričevala.
Učni .jezik na okol. šolah je bil pač že po naravi slovenski, ali največji pomen se je, polagal na priučenje nemščine, ki so jo uvedli v mlade slov. glave po predpisih in po — notah. Ali bolj so bile šol. oblasti vnete za nemščino, negoli učitelji v okolici. To dokazuje okrožnica okr. šol, nadzorstva 1. 1838. (5. jan.), ki pravi, da nekateri okoliški učitelji odstranjujejo iz pouka večjidel nemški jezik ter se omejuje k večjemu na priučenje nemških črk, tako da otroci po šol. večletnem obisku ne dosežejo spretnosti v čitanju nemških tiskovin Medtem se pa pouk deli v slov. jeziku, a to večjidel pogrešeno v sintaksi in pravopisu. „Teb, višjim namenom in veljavnim predpisom nasprotujočih izjem, ki se naslanjajo bržkont) na osebne predsodke, se ne bo več trpelo"-Zato je dolžnost vsakega, da združi pri pouku nem. jezik s slovenskim in kolikor možno pr* v'ga tudi goji na trivialkah. Tako okrožnic»-
L. 1846. pa pride (12. jun.) odlok od gubernije, ki opominja učiteljstvo, da je uči1 jezik v elementarnih šolah materni jezik; ne®' ščino je učiti le kakor predmet, in to zop^'
Tudi cenjeni tovariši in tovarišice iz sosednjega ljutomerskega okraja so prijazno vabljeni.
V slučaju slabega vremena se izlet preloži na 13 julij.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo
jboruje v četrtek, dne 6. julija "t. 1, ob 11. urj predpoldne v šoli pri Sv. Križu poleg Slatine po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Poročilo o zborovanju „Zaveze".
4.	PoroHlo zastopnika v okraj, šolskem
svetu.
5.	Slučajnosti.
Po zborovanju pevska vaja. Pojejo se iste pesmi kakor zadnjič v Šmarju, zaraditega si naj preskrbijo pevke in pevci II. Mob. pesmarico.
Zaradi obeda se naj cenjeni tovarišice in tovariši vsaj en dan prej prijavijo po dopisnici pri tovarišu Milošu Verku, Sv. Križ, p. Slatina.
Književnost in umetnost.
Izdajanja „Hrv. pedagoško-književ-noga zbora" za god. 1910. Ovih dana pri-mili su članovi „Hrv. pedagoško-književnoga zbora" u ime književnoga dara za god. 1910. „Uvod u eksperimentalno pedagog i j u" od dra. Paje R. Radosav-1 j e v i c a i XIV. svesku „P e d a g o g i j -ske enciklopedije". Komu god je poznato današnje napredno stanje pedagoške nauke, koje piibiranjem novih činjeuica i ispi-tivaojera uzgojnih faktora na osnovi savremene nauke i novih pogleda u život, nastoji da odredi putove uzgojnoma radu budučnosti, taj mora priznati, da je izdanjem gore citiranih djela „Hrv. pedag. književni zbor" uesamo pošao ususret savremenim težnjama na polju pedagoške književnosti, ved i podao tim težnjama naučni karakter, te ih približio realizo vanju. Uz napomenuta djela izdao j* „Hrv. pedsgoško-književni zbor" ove godine izvan ciklusa II. dio „Pedagogije" (Didaktiku) i„Kratku logiku" od prof. Stje-pana Basarička, a pored toga i dvije knjige za mladež, naime „Izpod brda D j e d a" od Davorina Trstenjaka i zbirku „Narodnih pripovijesti". Obje ove knjige urešene su originalnim slikama, koje su izradil hrv. umjetnici.
Prve dvije knjige dobivaju članovi „Hrv. pedagoško-književnoga zbora" za godišnju članarini od 2 K. članovi utemeljitelji plačaju jednom za uvijek 30 K članovi. Slovenske Matice Šolske" dobivaju knjige uz Članarinu od 1 K godišnje.
Kad se uzme da „Hrv. pedagoško-knji-ževni zbor" uz ova izdanja izdaje i dva časopisa, naime naučno-pedagošku reviju „N a -p r e d a k" i list za ubranu staleških i škotskih interesa „H r v. u č i t e 1 j s k i dom", koji izlazi dvaput mjesečno, tad se more priznati, da je „Zborov" rad na področju pedagoške i omladinske literature od velike znamenitosti po uspješni razvitak hrvatske narodne prosvete. Obadva lista dobivaju se za 10 K godišnje predplate.
Srednješolski vestnik.
* * Dijaki c. kr. drž. realke v Idriji
so priredili v nedeljo, 18. t. m., pod vodstvom svojega telovadnega učitelja Ivana B a j -ž I j a veliko javno telovadbo v, korist podpornemu društvu za dijake na idrijski realki. Telovadba se je vršila na prostornem travniku ob
novi državni cesti, ki ga je c. kr. rudniško ravnateljstvo prepustilo za dijaško igrišče. Telovadbi je prisostvovala velika množica idrijskega občinstva, ki je z največjim zanimanjem opazovalo posamezne točke vzporeda. Telovadba je obsegala vaje z lesenimi palicami, izvajane od dijakov nižjih razredov, proste vaje, izvajane od dijakov višjih razredov, telovadbo na bradlji in igri „tekanje za žogo v krogu" in „po trije" nižjih razredov, telovadbo dijakov višjih razredov na drogu, konju na šir, kozi z menjavo na drogu, prostem skoku v višino ter bradlji in končno nastop izbranih telovadcev na dveh bradljah v dvojicah. Vzpored je bil toraj raznovrsten in je svedočil, s kako vestnostjo in trudoljubivostjo so se prireditelji pripravljali za nastop Vzpored se je vršil hitro točka za točko. Uspeh javne telovadbe je bil popoln, malo je sličnih priredb, ki bi se izvršile s tako preciznostjo, da ne rečemo dovršenostjo skoraj tudi v posameznostih kakor prav ta javna telovadba. Idrijsko občinstvo, ki je po dobrih nastopih idrijskega Sokola razvajeno glede telovadnih priredb, je vsaki točki izkazalo priznanje z velikim odobravanjem. — Izborno uspela prva javna telovadba idrijskih realcev je predvsem zasluga telovadnega učitelja I. Bajžlja, ki je. ne boječ se truda in časa, pripravljal nad 80 dijakov za javni nastop. To požrtvovalno vnemo za povzdigo telesne okrepitve učeče se mladine pozdravljamo s tem večjim priznanjem, ker je zaradi znanega odloka c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega onemogočeno dijakom se udeleževati telovadbe pri telovadnih društvih. Društveno telovadbo dobro nadomešča prostovoljno gojena telovadba dijaštva pod vodstvom telovadnih učiteljev, ki se naj bi ravnali po zgledu svojega tovariša Ivana Bajžlja v Idriji.
*	* Na hrvaški gimnaziji v Pazina so bile pismene zrelostne naloge 12., 13., in 14. t. m., a ustni izpiti bodo 6., 7. in 8. julija. Delalo bo maturo 17 dijakov, od teh je 8 Slovencev.
Politiški pregled.
*	Nemške naselbine v kraljestvu Polj skem in v pribaltški pokrajini na Ruskem rastejo. Leta 1863. je bilo v kraljestvu poljskem 278.973 Nemcev, leta 1867. pa že 407.274, danes jih je preko pol milijona. V pribaltiški pokrajini je sedaj kakih 300.000 Nemcev. Največ Nemcev je v Lodzu in okolici, namreč 22-66°/o. Naseljujejo se poleg železnic in blizu vojaško važnih točk. V šestih zapadnih guber-nijah (kijevski, podolski, vilenski, grodenski in kovenskij biva 282.000 Nemcev, ki imajo v lasti 1,300.000 desetin zemlje. Skupno število nemških naseljencev v ruski državi znaša 1,830.000 duš (po nemški statistiki celo 2,100.000j. Vsa važneja obrtna in gospodarska podjetja v besarabski guberniji so v nemških rokah; tudi višji uradi so gosto zasedeni z Nemci.
*	Državni zbor bo sklican na torek, dne 11. julija, ob 11. dopoldne k prvemu zasedanju. Isti dan se sestane tudi gosposka zbornica ob 3. popoldne. Poletna sezija bo kratka in ne bo obsegala drugega kakor volitve v delegacije. Septembra bodo zborovali deželni zbori. Oktobra se s^stanejo delegacije na Dunaju in državni zbor.
*	Antiklerikalna večina, ki je bila v prejšnji zbornici le na papirju in ki je le v enem slučaju in še takrat z nepopolnim uspehom nastopila, namreč pri Masarykovem predlogu o Wahrmundovi zadevi, bo v novi zbornici faktično obstojala, ker so klerikalci tudi pri Cehih popolnoma pogoreli. Na češkem in Moravskem so češki klerikalci postavili veliko število kandidatov, rešiti pa niso mogli niti tistih, ki so jih imeli v prejšnji zbornici. Prej so imeli 18 mandatov, zdaj jih imajo samo še
le za one učence, ki žele uživati ta pouk. Ve-ronauk naj se deli v materinem jeziku, in naj ne bo sredstvo za naučenje kakšnega jezika. Tudi naj se v prihodnjem šol. letu 1846.—1907. predloži učencem v odpis za poizkušne pisne vaje le slov. tekst.
Ministrski dekret, ki je prišel 1. 1848. ("2. sept.) ter določil materni jezik kakor učni jezik, je na Tržaškem našel že pripravljena tla. Pri tem pripominjam sledeče, kar meče čudo-vito luč na „italijanstvo" tedanjega Trsta. H. sept. 1848., štev. 7445., razpisuje mestni Magistrat mesto učitelja na ljudski šoli v 8'»rem mestu ter zahteva v razpisu od konkurentov znanje italijanskega, nemškega in s'ovenskega jezika. Leta 1850. dne ^ naarca, št. 627, se zahteva v razpisu mesta ^iteljice na ljudski šoli v ulici Acquedotto*) poleg znanja italijanskega in nemškega jezika 8 o b i t o" znanje slovenskega je-zilja. Najlepši dokaz, v koliko je bil Trst „izključno" italijanski, kakor trde gotovi vedeži. ~~ Ko je prva avstrijska ustava prenehala, so P° avstrijskih in torej tudi tržaških okoliških šolah mleli zopet nemški mlini. Doba druge
*) V tej ulici je dandanes slovenska ljudska šola • C- M., pod katero o politiških demonstracijah žvižga ne*rela mladež italijanske „liberalne" stranke.
ustave mora zopet obračunati z njimi. V istini zaukazuje tržaško namestništvo z dne 25. marca 1. 1862., da je na okoliških šolah takoj prenehati s poukom v nemškem jeziku. V nemščini poučuje učitelj lahko le izredno, po želji staršev in to proti plačilu ali brezplačno. Pouk naj se deli redno le v materinščini.
V prvi seji prvega tržaškega deželnega zbora, dne 22. aprila 1861. so italijanski dež. poslanci glasovali za zakon, da bodi učni jezik vseh javnih tržaških šol italijanski. Tega zakona vlada ni potrdila.
Leta 1867. posnamemo iz dopisa okrož. šol. nadzorstva, da se deli pouk splošno že v slovenskem jeziku, samo naj se uvede po želji mestnega magistrata od drugega šolskega leta naprej tudi praktičen pouk v italijanskem jeziku na okoliških šolah.
L. 1868. dne 2. novembra, št. 17.181., priznava magistrat v okrožnici, da je za okoliške ljudske šole slovenski jezik edini učni jezik. Kjer še ne obstoja, naj se pa uvede (tedensko po dve uri) tudi pouk v italijanščini.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta" l
7. In popolnoma lahko trdimo, da bo v novi zbornici skoraj dvetretjinska napredna večina. In v teh razmerah hoče dr. Šusteršič s svojo nazadnjaško, klerikalno-fanatično gardo igrati kako vlogo ?!
*	Italijanske trdnjave ob avstrijski meji si bo ogledal začetkom julija italijanski kralj v spremstvu šefa generalnega štaba. Pri tej priliki si bo ogledal tudi trdnjave okrog Benetk. S tem v zvezi je najbrže tudi velikansko nabasanje južnega Tirolskega z vojaštvom. Od leta 1866. ni bilo tam, zlasti pa južno od Brenerja, toliko vojakov. Vse to pa kaže, da grofa Aehrenthala tudi v Italiji ne smatrajo več za resnega, ker dopušča tako izzivanje Italije na meji od strani vojne uprave, med tem ko se on sam cedi samih sladkih besed.
*	Fakultativno sežiganje mrličcv je sprejela pruska gosposka zbornica z 90 proti 84 glasovom. Med debato, ki se je razvila, se je oglasil tudi kardinal Fischer iz Kelmorajna. Rekel je, da sežiganje mrličev sicer ni proti kaki dogmi katoliške cerkve, da pa je proti krščanskemu čuvstvu, zato tudi odklanja katoliška cerkev sežiganje mrličev in bo odrekla svoje spremstvo k sežigališčem.
Obrambni vestnik.
* Moška beseda. Brezstidni „Slovenec" se je zagnal tudi v vzornega učitelja, tovariša A. L u n a č k a. Ta mu pa ni ostal dolžan odgovora, nego je „Slovencu" posvetil tako: „Slovenec" je 7. t. m. k poročilu o „Shodu v Št. Rupertu", kjer so nekateri žvižgali ali piskali dr. Zajcu, pritaknil mojo malenkost, kakor da bi bil jaz kriv tega žvižganja, ter mi je grozil. Ne iz strahu, pač pa da pribijem lažnjivost „Slovenčevega" poročevalca, sem takoj 8. t. m. pisal „Slovenčemu" uredniku, da popravi laž in grožnjo, ker nisem predsednik in ne član „Piščalke", ker nimam volje in ne časa baviti se z otročarijami. „Slovenec" ni objavil moje izjave, pač pa šele dne 19. t. m. beleži z delno popravo, da nisem predsednik, javlja poročevalčevo zatrdilo, da sem bil ud — kar pa bi ne bilo nič hudega — me spravlja v zvezo s so-drgo in z mobom, smeši in grozi, menda zato, ker se drzne uboga para — učitelj — braniti svoj ugled. To pač ni poprava krivice, temveč njeno potencirano nadaljevanje. Zato imenujem tu tega „Slovenčevega" poročevalca podlega lažujivca in ga pozivam, da ras toži, da se pri sodišču izkaže resnica! Pristavljam, da je dostojnemu človeku nemogoče občevanje in složno delovanje z nadutim, le izzivajočim in lažnivim „Slovenčevim" poročevalcem iz Št. Ruperta in da je to možno le ljudem hlapčevske nature. Strahu pa ne poznam — tudi nimam vzroka — in se ne bojim prav nič „Slovenčevih" groženj in sploh nikogar, tudi ne onega, ki ropa čast in izpodkopuje ugled delavnim učiteljem, četudi je velik gospod, najmanj pa lažnivega „Slovenčevega" poročevalca iz Št. Ruperta, ki se boji celo nedolžne — piščalke. — V Š t. Rupertu, dne 20. junija 1911. — A. L u n a č e k , nadučitelj. — Tako govori — mož! Čast mu — obrekovalcem pa sramota!
Uciteljiščni vestnik.
Počitniško delo slovenskega učiteljišč-nika.
Zaključujemo drugo šolsko leto „Učite-Ijiščnega vestnika".
Prepričani smo, da je marsikatera naša beseda padla na rodovita tla in bo obrodila obilo stanovskega sadu.
Tudi letos smo izkušali bridko resnico: Kdor se hoče bojevati zoper brezbrižnost in malomarnost, ta mora korakati sam in ne sme pričakovati opore ali vsaj podpore od zunaj.
To je bridko spoznanje samozavesti!
Toda tudi to spoznanje nas ne straši za nadaljne delo! Ledje prebit, in skoro se upamo trditi, da ne bo več dolgo, ko bo tudi učiteljski naraščaj stopil malo bolj v ospredje, ko se bo tudi on pričel aktivno udeleževati našega stanovskega dela in bo soodločeval v smereh našega stanovskega gibanja.
Da, če ga ne bo položaj in duh časa postavil popolnoma v ofenzivo !
Vesti, ki nam prihajajo dan na dan z naših učiteljišč, nam zbujajo prepričanje v boljšo bodočnost učiteljskega stanu, slovenskega šolstva in slovenskega naroda.
Na naraščaj, ki ga imamo danes na naših učiteljiščih, tako v Celovcu, v Gorici, Ljubljani in Mariboru — smo ponosni. S posebnim ponosom pa še gledamo na koroške tovariše, zakaj smelo trdimo, da dobimo par jeklenih mož z učiteljišča v Celovcu, ki bodo lahko v ponos in oporo Slovenstvu na Koroškem!
Pozabiti pa ne smemo tudi dejstva, da prihajamo s posameznih učiteljišč od leta do leta vendar kot neka skupna celota in da se bomo tudi kot taka celota sčasoma uveljavili v stanu: nastopili kot struja.
Ni to utopija, zakaj jeklena volja ne pozna nemogočnosti!
Ponavljamo in bomo ponavljali — dokler ne dosežemo svojega smotra: če smo se skupno vzgojevali in vzgojili, je tudi naša dolžnost, da potem tudi skupno delujemo in uve^avimo ideje, ki smo jih gojili!
Točka samoizubrazbe nam ostaja tudi za nadalje — posebno v počitniškem prostem času — še vedno v ospredju.
Svoje kulturne in narodno-socialne težnje izkušajmo gojiti tudi praktično, v kolikor nam to dovoljuje položaj in sredstva, in posebno o zadnjih mi je letos govoriti.
Narodno-socialno delo si vzemimo za letošnje počitnice kot realno delo svojega prostega časa, svojih realnih naukov in svojega dela.
Ne moremo razpolagati z bogve kako obširnim načrtom narodno socialnega dela, toda ta skromnost, ki jo priporočamo, je podlaga vsemu nadaljnemu našemu tozadevnemu delu.
Kličemo Vam : Širite v počitnicah naš mladinski list „Zvonček" med mladino; širiti naš mladinski list „Našo bodočnost" med šoli odraslo mladino in sokolskim naraščajem; širite naš vzgojni list „Domače ognjišče" med starši, kjer ga še nimajo.
Liste Vam je pošiljala naša organizacija zastonj. Seznanili ste se lahko z njimi. Veste, koliko veljajo, komu so namenjeni in kakova je njih smer; torej Vam jih ne bo težko priporočati
V slehrno hišo, kjer imate kaj vpliva, lahko zanesete in priporočate v naročbo vsaj enega izmed imeuovanih listov.
Pišite na „Učiteljsko tiskarno" v Ljubljani, komu naj se pošlje list na ogled ; pošljite imena novih naročnikov in denar za naročnino.
S prosveto — do zmage!
To je najrealnejše in najveljavnejšd delo, ki ga lahko storite za naš stan in za slovenski narod — z malenkostnim trudom.
Razširite naše prosvetue liste na široko v narod!
Agilnost imate v sebi, torej Vam bo delo lahko!
Nič več, le to malo delo Vam nalaga stanovski ponos, stanovska zavest in stanovska dolžnost!
Na snidenje pri abiturijentskem sestanku vseh slovenskih učiteljiščnikov v Ljubljani! *)
Kranjske vesti.
—r— Iz šolske službe. Za okrajnega šolskega nadzornika slovenskih šol v kočevskem okraju je imenovan Jožef Novak, učitelj v Idriji. Novak je sourednik „Slovenskega Učitelja".
—r— Šušteršičev uskok. „SI. Nar." (št. 142) piše: Še preden je mogla klerikalna stranka pokazati strmečemu^ svetu svojo moč na cesarskem Dunaju, je uskočil v nemškutar-ski tabor eden izmed najodličnejših klerikalnih poslancev: Fran Jaklič. Današnji „Interessan-tes Blatt" prinaša namreč I. serijo slik izvoljenih poslancev in tu čitamo pod sliko Jakličevo: L e h r e r Franz Jaklič (d eutsch-n a t i o n a 1). Torej med nemške nacionalce je zašla ta dosedaj klerikalna korifeja! Najbrže upa v nemškonacionalnem taboru priti do kakega korita, n. pr, za nadzornika podrtih peči ali kaj sličnega. Mož dobro računa z dejstvom, da so dobili nemški klerikalci na Dunaju in drugod strašno po grbi, bolje je tedaj tam, kjer j.h je več. Radovedni smo, kaj poreče dr. Šušteršič k temu koraku svojega dosedanjega podložnika?! .
—r— Znana gostilnica „Triglav* v Lescah na Gorenjskem je prešla zaradi prodaje v druge roke. Novi lastnik je vse prostore prenovil in okusno priredil. Na razpolago so lepe in snažne tujske sobe, velik senčnat vrt, kegljišče in krogljišče. Preskrbljeno je za izborno pivo, pristna vina in dobro kuhinjo. Istotako se odda po nizki ceni lepo, ločeno stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 2 sob, stalno v najem. Posebno pripravno za penzio-niste. V sobah so peči. Voda v hiši. Gg. domačim gostom, izletnikom, potnikom in slav. občinstvu sploh se za c. obisk toplo priporoča
Josip Rovan, oskrbnik.
—r— Iz Bele krajine nam pišejo: Uradno zborovanje učiteljstva čmomeljskega okraja se vrši 5. julija t. 1. v Črnomlju po sledečem dnevnem redu: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Volitev dveh zapisnikarjev. 3 Poročilo c. kr. okr. šolskegega nadzornika Jos. Turka, 4. Kako zbujaj šola v Belokranjcu večje negovanje Bnage in higijene. Poročajo : tov. Kosec Miha, Kalan Fran in gdč. Tavčar Giz. — 5. Važnost učiteljskih sestankov v Beli Krajini. Poročajo : tov. Burnik Val., Ko-sin Fr. in gdč. Kamenšek Em. — 6. Varstvo umetnih in zgodovinskih spomenikov. Predava ravnatelj dr. Mantuani Jos. — 7. Narodna obrt in umetnost v Beli Krajini. Poročevalca tov. Fran Lovšin in gdč. Leopoldina Bavdekova.
—	8. Določitev učnih knjig za šolsko leto 1911-12. 9. Nasvet o morebitni izpremembi učnega časa na ponavljalnih šolah. — 10. Poročilo knjižničnega odbora in pregled računov.
—	11. Volitev stalnega in knjižničnega odbora. — 12. Samostojni nasveti, ki naj se vsaj tri dni pred konferenco vpošljejo okraj. šol. nadzorniku.
*) Dan sestanka je sedaj določen na 17. juli v t. 1.; vsekakor pa se bo dnevni red in čas objavilja vseh slovenskih časopisih.
—š— Po volitvah. Prijatelj nam piše: Torej tudi na zelenem StajersKem popolna zmaga klerikalnih petelinov nad narodnjaki in poštenjaki! Pač tudi naše ljudstvo je še 100 let za napredkom časa in še bo mnogo truda in napora treba, da se nerazsodna masa privede na pravo pot. — Po mnogih letih smo doživeli žalostne čase, a za pogumne duše naj velja tudi v politiki pregovor: Brez truda ni kruha, brez boja ni zmage! Ne vdajmo se!
—š— Tečaj za sadjerejo se vrši od 17. do 20. julija na štajerski deželni kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Tečaj obsega teoretičen in praktičen pouk v sledečih predmetih ; obrezovanje pritlikavcev v poletju, uničevanje škodljivcev, pobiranje, vnovčevanje in spravljanje sadja. Kazalo se bo ravnanje z odraslimi drevesi v poletju. Teoretični pouk se vrši dopoldne, praktični popoldne. Obisk tečaja je treba javiti pri ravnateljstvu.
—š— Izid ljudskega štetja na Štajerskem. Koliko prebivalcev imajo občine na Štajerskem, kažejo naslednje številke: Manj kakor 1000 prebivalcev ima 1478 občin, 2000 do 3000 ima 52, 3000 do 4000 ima 18, 4000 do 5000 ima 7, 8000 do 10 000 ima 9, 10.000 do 20.000 ima 5, več kakor 20.000 imata 2 občini. Vseh občin na Štajerskem je pa 1571.
—š— „Siidsteirische Volksstimme" preneha s koncem tega meseca izhajati. Našla je med poklicanimi in interesiranimi krogi premalo umevanja in — podpore.
—š— Okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj .«e je vršila v soboto, dne 24. junija t. 1. v celski okoliški šoli. Predsedoval je okrajni šolski nadzornik g. J. S u p a -nek, ki je imenoval za svojega namestnika predsednika okrajnega učiteljskega društva tov. F. Brinarja, za zapisnikarja sta pa bila izvoljena tov. Z a g a ž e n (Dobrna) in gdč. Smolnikar (Št. Pavel). Obširno nadzorni-kovo poročilo in referati: tov. S 1 a n c a o gojitvi čuvstva do časti, tov. K v e d r a o navajanju mladine k varčnosti in tov. E k s 1 a o uvedbi novih zvezkov, vse to je bilo zares iz-borno, tako izborno, da je zbrano učiteljevo vkljub skoraj šest ur trajajočemu duševnemu naporu govornike poslušalo z izredno pazljivostjo. Tudi opombe sorefentov tov. Oerneja, Pišerja in Pristovška so našle glasno odobravanje. — Razne volitve so imele nastopni uspeh: V stalni konferenčni odbor so bili izvoljeni: Brinar, Cernej, Gradišnik. Petriček in Slane; v odbor za šolske vrte: Černej, Kvae, Petriček, Sivka in Slane; v deželno učiteljsko konferenco: černej iu Slane; za zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu: Brinar. — Bila je lepa konferenca ter smo lahko na njo ponosni vsi, g. nadzornik in učiteljstvo.
Goriške vesti.
—g— Narodna šola na Blanči. Veselje nas navdaja, ko vidimo, kako se bliža zvršetku lepo okusno poslopje narodne šole na Blanči, ki bo zavetišče naši ugroženi slovenski deci.
—g— Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se bo vpisavalo v I. tečaj dne 1. julija t. 1. od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Gojenke se imajo zglasiti v spremstvu staršev ali pa njih namestnikov in morajo predložiti zadnje šolske izpričevalo, uradno zdravniško potrdilo o fizični sposobnosti ter krstni list.
Splošni vestnik.
Posavski krožek ima v nedeljo dne 9. julija, ob 4. uri popoldne svoj zadnji letošnji sestanek na Griču pri Čatežu (postaja Brežice). K istemu vabi tovarišice in tovariše kakor tudi prijatelje učiteljstva
M E a č i č e v a.
Zanimivo sliko, kako smo se izkrca-vali s parnika ob priliki zborovanja v Trstu v Grljanu in opis našega zborovanja prinaša „Slovenski Ilustrovani Tednik" od predzadnjega tedna.
Poročilo o našem zborovanju v Trstu prinaša tudi „Oesky Učitelj" z dne 21. junija t. 1. — Interes za naše zborovanje je splošen in se javnost o zborovanju splošno jako ugodno izraža. Upamo, da pridemo na podlagi novih pravil kmalu tudi iz svoje strogo stanovske organizacije tudi do organizovanja svojega narodno-socialnega dela.
Odlikovanje. Minister za uk in bogo-častje je podelil tov. Al. B u n c u , naduči-telju v Dolini, o priliki njegovega stalnega umirovljenja naslov ravnatelja, čestitamo!
Dopusti ob žetvi c. kr. dež. brambe leta 1911 so se določili sledeče: Deželno-brambovski polki št. 3, 4, in 27 od 29. junija do 19. julija, deželno-bramovski polk št. 26 od 3. do 23. junija.
Po sklepu lista.
Skupiie zadeve.
Iz Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji sklicuje kongreš slovanskega učiteljstva, ki se bo vršil dne 21., 22., 23., 24. in 25. julija t. 1. v Krakovem po programu, ki ga bo prinesel naš list v prihodnji številki.
Prosimo cenjeno slovensko učiteljstvo, ki je združeno v naši Zavezi, da se v mno-gobrojnem številu zglasi in udeleži tega važnega zborovanja naprednega slovanskega učiteljstva v starodavnem Krakovem. Skrbimo vsi, da bo slovensko učiteljstvo na kongresu častno zastopano. Posebno prosimo Zavezina društva, da store v tem pogledu v polni meri svojo dolžnost.
Krakovski komite za kongres nam je poslal listo za zglašence, v katero naj vpišemo vse one, ki se odločijo, da gredo v Krakov. Zato nam pošlji vsak udeleženec sledeče podatke:
1.	polni naslov;
2.	ali se udeleži banketa (cena 5 K);
3.	ali želi bilet za gledišče dne 22. julija. Pela se bo opera „Halka". (Cene: od 24 K — loža za 5 oseb — do 70 h — na galeriji);
4.	ali se udeleži dne 24. julija izleta v Vieličko — 4 K;
5.	ali se udeleži dne 23. julija izleta do Okocima — 8 K;
6.	ali se udeleži izleta dne 25. julija do Tatr (Morskiego Oka) — 22 K.
7.	ali želi prenočevati v šolskih sobah a 30 h;
8.	ali želi privatno prenočišče;
9.	legitimacijo mora imeti vsak udeleženec in velja 3 K.
Kdor namerava iti v Krakov, naj se zglasi zanesljivo do 10. julija 1911 pri podpisanem Vodstvu.
Vodstvo Zaveze:
Predsednik :
L. Jelene.
Tajnik:
Vilibald Rus.
Savinjsko učiteljsko društvo priredi dne 2. julja popldne izlet na Polzelo. Pričakovati je mnogobrojne udeležbe.
—š— Polzela. Tukajšna Ciril-Metodova podružnica priredi v nedeljo, 2. julija, veselico z gledališko predstavo „Lumpacij Vagabund" v prid prihodnji božičnici za slovenske polzelske otroke. Ob tej priliki poleti na prijazno Polzelo Savinjsko, šo-štanjsko in celjsko učiteljsko društvo. — Tovariši, ki simpatizirate z ogroženo Polzelo, pridite polnoštevilno, posebno ker imate jako ugodno železniško zvezo!
Listnica uredništva.
N. N. Trst: Za danes smo prejeli prepozno.
Porabimo deloma prihodnjič. Pozdrav!
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 928.	Štajersko.	1—1
V političnem okraju Celje razpišejo se za sledeče ljudske šole, ki so v II. ki a j nem razredu, službe učiteljev v stalno nameščenje:
1.	Na štirirazredni dekliški šoli v Št. Juriju ob juž. žel. mesto nadučiteljice;
2.	na dvorazredni šoli v Libojah mesto naduči" telja;
8. na štirirazredni šoli v Zibiki mesto učitelja.
Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potom vložijo do dne 25. julija 1911 pri dotienih krajnih šolskih svetih.
C. kr. okrajni šolski svet Celje, dne 23. junija 1911.
Št. 244.	Štajersko.	1—1
Na trirazredni v drugem plačilnem razredu stoječi ljudski šoli na Ščavnici se namesti z začetkom šolskega leta 1911./12. to je 1. novembra 1911 učiteljska služba trajno, oziroma začasno. Obeh deželnih jezikov popolnoma zmožni prosilci, oziroma prosilke za to mesto naj vložijo svoje z zrelostnim spričevalom, s spričalom o učiteljski usposobljenosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva opremljtne prošnje službenim potem do 10. avgusta t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Ščavnici, pošta Radgona.
C. kr. okrajni šolski svet Gornja Radgona, dne 23. junija 1911.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
I
AVGUST AGNOLA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate za fizikalifne poizkušnje. — Prevzema vsa v to :: stroko spadajoča dela. ::
Hsj
J* J&X
Ljubljana
Damaska cesta
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariša
Iv. Bonač
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih po-trebš -in, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
:8J © B=
Knjigoveznica
Anton Janežič
JLq io/TOIJ
morij aneka -ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knji-goveško stroko spadajočih
........................... del............................
Pri večjih naročilih 10 °/0 popusta.
év*H*5 Jv	mwwâ		
	-J, fe -9. !C. 'J. £	í S -ic -J K	' 'J, r y.lp "Si.c c "J.r "jI
Najugodnejši češki nakupni vir. l3oletje 1911.
V. J. Havliček a bratr
Kopelji, Podebrady (Češko)
slavnoznani izvozni dom, pošilja franko
novo zbirko vzorcev
modnega blaga, cefirov in sukna
opreme za neveste, Havličkove tkanine» damasta, brisatk, robcev, garnitur itd. Vzorci franko.
Svetne novosti 1911
1 zavoj 40 metrov pralnih ostankov praktično združenih za 18 K franko dostavljen. Od teh ne pošljemo vzorcev. Samo pri nas najbolje.
Havličkova tkanina 1 kos 18 m za 12 K, boljše vrste 23 m za 16 K. Specialiteta: Po-bradska kopališka tkanina 23 m za 22 K 40 v.
Založeno 1. 1887. ~	XXV. letnik.
Pišite po vzorec}
P jaw « « of o, K » » a A « r. j, r- s* %	izit-zr. ere ¿'/t J	S F- « C J i
^rnwrnimmmmûém	V/..W .<,..H,....,	
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in E
dvorazrednice po........—'50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna ...	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4'—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah ...	1"50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—20
forriilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—'20

Mladinski spisi: .
.... ,	rrfS»? !'■
A. Bapè: Mlad i »i I........ .
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Jutčka I. K. Ctaogl : Zbrsai spisi za mladino I. . A. Mè:*Dane..........
1 — l— 1 — 1 —

Telefon it. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih eenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadajjevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normah, itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.