Št. 34. V Gorici, dne 28. aprila 1899. Tečaj XXIX. Izlmja dvakrat nn teden t štirih izdanjlh, in swer: vsak torek in petek, »jutranje izduidc opoldne, večerno Izdunje pa ob n. uri popoldne, in stane z gospodarskim Lt»toiii" in s kako drago uredniSko izredno prilogo vred po pošt: prejemana ali v Gorhti na doni po&itjana: Vse leto.......gtd. fi-— pol leta........» 3— "„četrt lete .- . ; . . Y-,«»» 1-50 . Posamične Številke stanejo 8 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Ooriej v «<.ioniki Tiskarni* A. GabrŠčok vsakdan od S. ure /.jntraj do tf. zvečer; ob nedeljah pa od •t. do 12. uiv. Na naročila bre/. doposlane naročnine se ne oziramo. „PUIM()KF.(.'.'» izhaja neodvisno od «Suče» trikrat mesečno in stane' vso*Veto gld."t*20.- «5> kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog- in. narodi «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V znamenju hinavščine. Z nastopnim govorom deželnega glavarja komendalorja Pajerja v deželnem zboru smo se sicer že bavili, vendar pa se ga moramo zopet iti zopet dotikati, ker je bit tak, da se moremo iz njega vedno več učili. Dr. Pajer je izražal tam svoje obžalovanje, da slovenskih poslancev ni bilo, na to jih je oSibal, češ da abstinenca velja njegovi osebi, ker je član italijanske skupine v deželnem zboru, kar culi dobro in bo čutil tako tudi vedno zairaprej ter ne bo nikdar odnehal od tistih .sacrosanti dirilli nazio-nali", ki so vsi proti nam naperjeni; potem Je izrazil razne nade, da morda le se bode dalo delati v deželni hiši — (seveda po Pa-jerjevih načelih!) — in končno, ko je prečila! pismo dr, Gregorčiča, da Slovencev ne bo v deželni zbor, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve, je naznanil celo — p o g a j a n j a. Ali teli ni bilo, pač pa je sledil odgovor na pismo dr. Gregorčiča, odgovor, katerega je poleg lepo zavitih fraz sama h i n a v š č i n a. Dr. Pajerju je do tega, da bi spravil slovenske poslance nazaj v deželni zbor, zato pa done iz njegovega pisma »spravljiv«* besede, češ: — Pridite, pa se pogodimo! Iz tega razvidite, vi Slovenci in vlada, kako spravljivi smo mi Ila-tfjnnf, '»kaj smo ter ponujamo roko za pravično poravnavo! ¦— Strašno lepo, kar ginili mora človeka S! Italijani so za pravično poravnavo, pogoditi se hočejo tako, da bo prav za vse!!! O ti britka ironija ! Pa naprej I Za tem lepim uvodom pride pa — razočaranje! Od lepega uvoda jo je ubral dr. Pajer v stranski »Hinlerthurehen", iz katerega je povedal, da Italijani pri skupnem delovanju v d^elnem zboru bi odobrili vse to, kar oni ne smatrajo sebi v škodo aH v neCas t italijanskega imena! Tableaii! Sedaj smo pa tam, kjer smo bili nekdaj. Stara, dognaua resnica je, da Ita-lijatium je v škodo ia v nečast vse, kar se sploh lice Slovencev, in tudi okolnost, da Slovenci sploh >e dihamo; saj nam celo v • loiici odiekajo «'k&i«l»'nco! — Gonja proti xuvenski mestni Joii v Golici je vsem znana, MARCO V1SCONTI /(iOUOVI.VSKI !: -.Oh ! morda Marko ?» <-Prav on. Gledal me je, kakor bi mu hotele skočiti oči iz glavo. in me vprašal: ,Kje je Ermelinda V ,Za božjo voljo, za sveto Devico, kaj hočete vi tu ?' sem mu rekla jaz. Ali on me je stisnil za roko, da so se mi potem več dni poznale višnjeve lise, in je vprašal zopet: ,Kje je Ermelinda V ,Saj menda niste prišli s slabim namenom', sem ugovarjala, .prosim vas, bodite usmiljeni ubogi nosrečniei, ki je že sk oro na pol mrtva !' ,Je morda tam?' je dejal on, ka-zaje s prstom v sobo, kjer ie bila res. Jaz, ki tisti trenotek nisem vedela, kaj delam, sem rekla: ,Da'. On je stopil dva,-tri korake naprej, potem pa, kakor da se je premislil, se je ustavil, in velel meni: ,Stopi k njej ti in reci ji z lepa, da jo jaz čakam tu, da moram govoriti ž njo'. Kaj sem imela storiti ? — Zbe-žati? -- Ni bilo mogoče. Vpiti? — Bi *) Slepa svetilnica ima vratca; če se odpro, sveti, a če se zapro, nastane zopet tema. v motnem ribarili ter potisnili Slovence za desetletja nazaj, Ta pretkanost Italijanov opozarja na skrajno previdnost slovenskih poslancev in vseh slojev naroda, kaže pa tudi, da Italijani sami so v zagati, ker ponujajo nekaj, o čemer niso hoteli nikdar nič slišali! In ta okolnost ftopet pravi, da le previdna in odločna politika je prava pot, po kateri je nam hoditi. Ne smemo se udati, dokler se ne izpolnijo dolgoletne zahteve naše! Popolno enakopravnost in pravičnost v deželni hiši in upravi zahtevamo; kar se tiče vlade, pa tudi mnogo obljub čaka rešitve. Šolsko vprašanje je treba rešiti tako, kakor zahtevajo Slovenci, namreč z ustanovitvijo dež. šol. zaloga, h kateremu hi prispevala tudi vlada, kakor je obljubila; na tiste drobtinice, katere ponujajo Italijani v svoji »spravljivosti«, ni dati nič, ker ne dovedejo nas do zaželjenega dež. Šol. zaloga, temveč isti odložijo zopet za leta in leta, ali pa celo za vedno; mi pa zahtevamo, da so razbremeni kmeta ter pomaga učiteljstvu tako, kakor jo bilo že večkrat povedano. če pogledamo na sploh na okoli, vidimo, da dežela je baš vsled italijanskega gospodarstva in vsled nebrige od strani vlade zanemarjena, strokovnega pouka manjka, ali ^sia take šole se država ne briga, kakor tudi za marsikaj drugega ne; če bi jej bilo kaj na tem, bi jih ustanavljala, podpirala, ali tudi prevzemala v svojo režijo, kakor dela na Češkem! Kdaj nam izpolni vlada dano obljubo glede na slovenske paralelke na gimnaziju, glede na ravnopravnost pri raznih uradih, itd., itd., itd.!?! Kar se tiče tega, koliko ima nam dati vlada, to Italijanov sicer nič ne briga, saj se ne gre proti njim kot ravnopravnim državljanom ; vlada pa je obvezana ravnopravnost raztegniti nad vse, ne samo nad Lahe, ako hoče imeti mir v deželi. In v tem pogledu bi vendar Italijani v svoji „spravljivosti" ne delali ovir, kaj ? ! ? Toda vlada je zdriv>ena z Italijani in proti tema dvema *initeljema stojimo Slo- venci ter tirjaiuo od njih uvaževanja svojih pravičnih zahtev. Ali kaj vidimo? Z obeh stranij le ogt-banja, puhle fraze, samo hinavšGino, resne volje pa nikjeri. Slovenci bi kopeli sami sebi grob, ako bi šli na limanice hinavskim spletkam Italijanov in vlade, kateri činiteiji imajo namen, prt abiti k sebi Slovence ter jih držati še dalje v svoji milosti in odvisnosti. če kedaj, v današnjem času je potreba skupnosti in sloge vsega naroda in poslancev cele Primorske, ker le na ta način se moremo otresti jarma, kateri nas tlači; — prva in poglavitna pot v to svrho pa je započeta združita akcija vseh primorskih deželnih poslancev ! me bil zadavil. febopil_ 1em torej v sobo in na?la gospo" že na pol oblečeno, ki me je prašala vsa preplašena: ,Zakaj gori luč? Kdo je tam?' — Ker nisem takoj odgovorila, je zaklicala: , Zapri vrata, zapri vrata !' Ali tedaj sva zaslišali od zunaj s prav rahlim naglasom te besede: »Ermelinda, ne bojte se, sem jaz, vaš Marko*. Ali si videla kedaj Toivjevo Tito, kadar jo prime božja oblast, ki govori in se smeje kakor mi, a mahoma se zgrudi na tla, da je videti kakor mrtva? Prav takdmoja gospa. Bila je bela kakor oprana ruta, bela in pobita, da sem jo mislila mrtvo zares. Vrnila sem se iz sobe in začela jokati kakor izgubljena duša. Marko, kateri, ravnajo se po pošteni šegi, poprej ni hotel stopiti v sobo, je sedaj vzel svetilnico, in oba sva stopila v sobo. Dala sva jej dihati ne vem katere vode, da bi se ji povrnila zavest, zmočila sva ji obraz in senci, in ona je odprla oči ter se zopet zavedla. Bilo ga je treba videti tistega mladeniča, kako se je vedel tedaj. Pravijo, da se je potem polvujšal in zdivjal. Morda je res, jaz ne bom ugovarjala, ali tačas je bil pošten in pobožen, to lehko spričujem jaz, kajti misli si, niti za prst se je ni upal de- DOPISI. Srbsko cerkveno vpraisuiijo v Bosni In HreegOTinl. — Konec. Vodjo, na čelu trgovci JestanovitS in Šola, so s tem odgovorom niso zadovoljili. Zložili so drugo deputacijo, ki je imela cesarju izročiti ^edstavko s starimi in novimi pritožbami. Čakali so celih 80 dnij v Beču, dokler so vodjam neki uplivni pražki in dunajski velikaši izposlovali privatno avdijencijo. Že to dejstvo je vzbudilo v srbskem narodu veliko navdušenje in še veče nade. Ali Njegovo Veličanstvo se tudi pri tej priliki ni prepričalo, da so njihova gravamina osnovana. Sedaj so se nezadovoljneži obrnili na delegacije; in našlo se je, kar je vse hvale vredno, političarjev, ki so se potegnili za tožnike! Vspehje bil dvostrok. Prvič jim je bosenska vlada ponudila mir in spravo, kar so pa trdoglavneži lahkoumno odbili; drugič pa je minister Kallav v delegacijah izjavil, da je pripraven mirnemu in lojalnemu (razuu nekaterih nemirnežev) srbskemu narodu dati vse cerkvene in Šolske pravice, ako se mu merodajni ljudje približajo. Minister je priznal, da je uredenje srbske občine (cerkvene in šolske) neobhodno potrebno. Ali da ne more nič storiti, dokler se mu ne izroči pisani »ustav" željene avtonomije. S to izjavo je prišla stvar v pravi tir in bosenski Srbi bi imeli že davno napisane takniti. Stregel ji je ter jo gledal tak6 udano in pobožno, kakor bi bila sama Mati Božja, in kdor bi ga bil videl, bi ne bil mislil, da je tak imeniten vojščak in gospod. Ko je spoznal, da se je Ermelinda zopet zavedla, je dejal: tu sem, da spolnim svojo obljubo, da vas poročim in odvedem seboj. ,0 Gospod Bogi o sveta Mati Božja!' je vskliknila deklica, in druge besede ni mogla izreči. On tedaj — dobro se še spominjam njegovih besed, kakor če bi se bilo vse to včer.ij zgodilo, ke* mi je napravilo takč močan utis, in pa^tudi, ker sva to tolikokrat z gosptf govorili — on se je nasmehnil nekam tak<5, kakor tisti, ki bi se raje razjokal in je rekel: ,Morda se vam bom dozdeval premalo uljuden, ker vas vabim, da bi zapustil svoj dom, in šli iskat sreče s človekom, kateri, lehko bi se reklo, da nima niti prostora, kjer bi si varno odpočil trudno glavo*. .Ne govorite tako, ne', je rekla go-odinja, .ker me neizrečeno žalite! Pro-it vas, bežite, bežite hitro, ker, če ... vas tukaj našli, potem ubogi vi in uboga jaz :' (Dalje pride). pravic, da 'o res iskali pravi mir. Ali prvaki j so šli v Novi Sad in si tam dali sestaviti »ustav« od 362 paragrafov, po katerem bi imeli v cerkvi in šoli vso moč posvetnjaki. Minister je sprejel ta statut, ali jim rekel, da, ker sam ni pravoslaven, ne more soditi, so ali niso predloženi statuti v sogiasju z zakoni pravoslavne cerkve; da jih torej mora predložiti pravoslavnim škofom. Za dva, tri mesece da dobe odgovor. Ak'- so možaki resnično želeli samore-senje načelnega vprašanja, so morali počakati, kaj porečejo njihovi metropoli«. AH oni so pobrali svoj »ustav " in ga odnesli naravnost k carigradskemu patriarhu. In lojebiia, j kakor naglasa pisec imenovane brošuncc, naj- j veča hiba. Ci m so proglasili carigradskega | patriarha v celej stvari za najvišo instancijo, so se odrekli tudi dalnje ingerencije poli-tiških oblastij. Morali so po večstoletnej skušnji znati, da od patrijarH ne morejo nič pričakovati, česar jim ne bi dala vlada sama. Kako/napeljati stvar zopet v pravi tečaj? Pisec navedene knjižice in očiten prijatelj srbske avtonomije svetuje dosedanjim voditeljem, da polože čast v druge roke, oni so sicer dosegli to, da so oblasti pripoznale potrebo, da se vpelje nekak red v srbsko cf kev in šolo, ali v tem, da so ravno tisti . faktorjem, ki jedini imajo odločevati o tej stvari, pokazali nespametno sovraštvo, izgubili so pravico, da naprej zastopajo koristi svojega naroda. Tako piše dober prijatelj srbske stvari v Bosni. Ali zdi se nam, da so njegove besede padle na nerodovitno zemljišče. Srbska opozicija tudi danes ne hodi v cerkev in mrliče nosijo še brez duhovnikov na pokopališče. In to je žalostno, prežalostno! Komen, na dan sv. Jurija. — P r e- serjejemala, 23 hiš broječa vasica, V* ure od Komna, spadajoča pod komensko županstvo, in v tej mali vasici se je včeraj slavila redka slavnost: veierodni gospod dr. L a h a r n a r, c. kr. okrajni glavar, je pripel g, Josipu F o r č i č u, posestniku v tej vasici, na prsi zlati zaslužni križec, kateri mu je Njegovo Veličanstvo, naš premili cesar, blagovolil podeliti ob priliki petdesetletnice svojega vladanja. — Take slavnosti ni še doživelo Preserje. kakoršna je bila včeraj, 23. t. m., zato se jo bodo vsi, ki so jo videli, gotovo dobro zapomnili. Preserje je bilo vse v zastavah, in z zelenjem okinčano. Napravljena sta bila dva umetnr slavoloka s pomenljivimi napisi. Pred slavolokom je pozdravil g. Kraj ni ga r kot preserski zastopnik občine iz Komna došle goste, na čelu jim gospod okrajni glavar z g. komisarjem, potem z g. vitezom Naber-gojem iz Proseka, komenskimi uradniki in drugo inteligenčno. — Topiči so pokali, da I je daleč tja po Krasu odmevalo. Na ukusno ovenčanem dvorišču g. Forčiča se je izvršila dekoracija. Tamkaj je g. Forčifi pri-čakoval goste, katere je srčno pozdravil. Potem je g. glavar v daljšem govoru našteval slavljenčeve zasluge za kmetijstvo in mu pripel zlati križec za zasluge. — Slavljenec ' se je ganljivo zahvalil g. okr. glavarju ter prosii, naj bi blagovolil odposjati to zahvalo pod vznožje Najvišjega pr^tola. Potem se obrne k zbrani ninožici, reicoč: Vi, blagi vaščaui, imate tudi velik deleči na tem odlikovanju. Upam, da bodemo tudi v bodoče složno delovali v prospeh kmetijstva. Lepo Vas prosim, da blagemu našemu vladarju cesarju Francu Jožefu I. zakličete z menoj trikrat gromoviti wživio", kar se je zgodilo. Ob 1. uri je bil na dvorišču g. odliko-vanca banket,. katerega se je udeležilo 20 povabljencev. — Gospod župan komenski Josip K o v a č i č je napil Njegovemu Veličanstvu in g. slavljencu; potem je "pa g. slavljenec se zahvalil v jedernatih besedah. Tako je v veselem društvu hitro čas potekal. Ljudstva je vrvelo kot rm-avlj po praznično okinčani vas: in krčma pri »Francki* je bila v vseh prostorih natlačeno polna. Proti 6. uri je odše! g. glavar, spremljan od g. slavljenca in p /abljencev, do Komna, kjer smo •; ,'rav srčno poslovili. Nekateri so se zopet vrnili z g. slav-jjencem v Preserje, kjer se je čedalje bolj zabavalo. »Vrlemu možu", kakor bi dejal naš pesrik S. Gregorčič, našemu odlikovaneu, pa želimo, da bi nosil podeljeno mu odlikovanje, zlati križec* mnoga in mnoga leta sebi in narodu v čast in slavo. Konečno bodi še omenjeno, daje naša »Marijanca* iz Skrbine (prej iz Svetega) napravila prav dober obed in da nas je g. slavljenec postregel z izbornim teranom. L. Domače in razne novice. Osebne Testi. — Peter Afrič, ravnatelj dalmatinskih pošt, je stopit v pokoj; tem povodom je bil odlikovan z redom železne krone 3. vrste. Na njegovo mesto pride ministerski tajnik Erman Pa t a j, rodom iz Pazina, Cir. Kumar, kancelist pri okr. sodišču v Podgradu, je imenovan oficijalom dež. sod. v Trstu. Podadmiral baron Spaun je imenovan admiralom. Častnim kanonikom metropolitanskega kapitelja r Gorici je imenovalo Njegovo Veličanstvo preč. gg.: Mat. K r a v a n j a, kne-zonadškofijskega kancelarja,Martina Milost, župnika na Plaeuti in Ivana T r o v i s a n a, dekana v Gradišču ob Soči. Smrtna kosa. V sredo v jutro je umrl v Ljubljani mladi slovenski pesnik Kette, ki je v zadnjih letih pod psevdonimi: Mih. Mihajlov, Zor in Zvonoslav priobčil v »Ljub. Zvonu* in v »Novi Nadi" več pesrnij • med pesniki nove strnje je bil pcojnik g »¦ ivo jedna izmed najboljših moči/. Bolezen si je nakopal pri vojakih te»- ležal bolan v vojaški bolnici v Trstu že od januvarija t. 1.; od tam je prišel v Ljubljano, kjer je umrl. Pokopali so ga včeraj. N. v m. p. I Novi zvonovi. — V Samassovi livarni v Ljubljani je bilo preteklo soboto posvečenih več zvonov. Med temi se nahaja tudi jeden i za podružnico v Trebenčah v cerkljanski župniji in jeden za kapelo v Selu na Primorskem. Stalni ožji odbor primorskih de-I zelnik poslancev, ki se ima baviti s poio-I zajem po sklepu shoda od ponedeljka, je se-I stavljen tako: za Goriško: Alfred grof Co-| ronini in dr. Ant. Gregorčič; za Trst: I Al. Gor j up in Fran Kosec; za Istro: dr. M. Laginja in Vek. Spinčič. Danes ima v Trstu izvrševalni odbor svojo prvo sejo, v kateri se sklene popolno solidarno postopanje vseh slovanskih poslancev treh deželnih zborov ter se bodo formu • lovali tudi postulati, katere se ima staviti vladi in italijanskim večinam kot pogoj, da se popolnoma izpolnijo, ako se hoče, da bodo naši poslanci sodelovali. Koriški slovenski poslanci so danes odgovorili na pismo Pajerjcvo ter razložili svoje zahteve. Sedaj bomo videli, kaj ukrenejo Italijani v svoji »spravljivosti" ! — Kdaj bo prihodnja seja našega deželnega zbora 2 — Jutri poteče že 14 dnij, odkar je bila tista slavna deželnozborska seja, v kateri se je predstavil dr. Pajer kot deželni glavar v nadi, da napravi karnakrat po svoje mir v deželi. Ali ni šlo, in vidi se tim jasneje, da g. kpmendator n i mož, ki bi ozdravil razmere na Goriškem l Vlada je napravila z imenovanjem dr. Pajerja zopet veliko napako ter dodala isto k drugim že prej storjenim napakam. Namesto, da bi popravljala, nadaljuje z napakami. — Kako. to, da ne skliče g. komendator zopet seje, koso bili Italianissimi v zadnji seji s pomočjo nadškofa vendar tako lep6 sami seboj ?! Kje tiči vzrok, g. komendator? Poštne redi. — Dne 8. maja t. 1. bo imelo društvo c. kr. poštarjev in poštnih od-praviteljev za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo v Spletu svojo XVIII. redno glavno skupščino ter ob jednern II. letno skupščino društvene bolniške blagajne c. kr. neeraričnega poštnega osobja. Na dnevnemu redu bo med drugim tudi volitev društvenega odbora. „L' Eco .del Lltorale" in glagolica. — Večkrat že smo povdarjali, da »Eco" caplja v narodnostnih vprašanjih vedno za irreden-tovskimi listi; v tem jim je prav verno so-družnica. Tudi glagolice ne trpi. Ves tisti srd, kateri vidimo pri ultraitalijanskih listih nasproti Slovanom, kar se tiče glagolice, vidimo tudi v številki od ponedeljka tega ve-lekatoliškega laškega lista. Poleg tega, da odobrava postopanje sovražnikov glagolice v Dalmaciji, trdi, da z glagolico se upeljuje v cerkev — politika ¦ Poznamo to : kadar Italijani hočejo kaj \~j\i Slovanom, tedaj isto proglasijo sigurno kot politiško reč, četudi je daleč od politike. Italijani, med njimi tudi črna gospoda okoli pobožne »Eco", hočejo pregnati iz dalmatinskih in istrskih cerkva glagolico prav tako, kakor hočejo pregnati sploh slovansko besedo iz njih. Isto se po-j navija povsodi, v Dalmaciji, v Trstu in tudi v Gorici gospodje okoli »Eco* kaj pisano gledajo slovenščino po cerkvah, kolikor je iste ; šd tam. Pobožna »Eco" srdi Slovane prav tako, kakor židovski »Piccolo" ali »Independente", M. in preganjanje slovanščine po njenih nazorih ne stoji v nikakem nasprolstvu z nauki krščanstva! Lepa ta gospoda !! »Planinski Vestnik" prinaša v svoji zadnji številki lep spis »Goriški Stol" J iz peresa g. Ant. Stresa, dalje pričenja v isti številki pripovedovati g. prof. Fr. Orožen svoje potovanje na Krn. Popisi Cerknega, Sv. Lucije, Tolmina, Kobarida, so prav lepi; prinaša tudi sliko svetolucijskega mosta I čez Sočo in pa Tolmina. j List postaja čedalje bolj zanimiv, ker I prinaša interesantne vesti o turistiki po celi ' slovenski domovini. I Oblzzijevo tiskarno (Tipografia Citta- dina) sta kupila — kakor čujemo •— gg. dr. Ant. Gregorčič in grof Alf. Gor oni ni. Radi tega je že dopis z Goriškega v »Slov. Nar." iz peresa znanega rnoža; dopis mu je čisto podoben, ker je poln — Š k o-doželjnosti in ker je naperjen proti lastniku »Goriške tiskarne", češ, sedaj smo ga pa ubili!! — Za danes dosti! Afera Codermaz—Brnniat — O tej aferi je bilo zaslišanih že okoli 20 oseb, med njimi več — magistratovih uradnikov! Tudi v Trstu so bila zaslišavanja tistih, ki so se udeležili izleta v Terzo; baje so jih več zaprli. Aprilov« vreme. — Lepo noče biti, I temveč nadleguje nas večen dež. Ce malce posije solnce, pa ga takoj zakrijejo oblaki in vsuje se zopet dež. Zadnje dni je padel po gorah zopef sneg, vsled cesarje precej mraz, kar se čuti zlasti v jutro in na večer. Kmet vzdihuje po lepem toplem vremenu, j ker moče je bilo doslej že zadosti. Sadje se 1 še precej drži, ali na sploh utegne nastati I slabejša letina, ako se kmalu vreme ne j sprevedri za stalno. Kopališče v ttradežu. — Kakor vsako j leto, sprejme komite tudi letos v kopališče I 50 revnih škrofuloznih otrok iz mesta in z | j dežele; otioči morajo imeti redno stavljene j koze ter morajo biti v starosti G -14 let. V j to svrho je potreba za mesto predložiti prošnje j polom magistrata, za deželo polom okr. glavarstev. Priložiti je prošnji zdravniško spričevalo, spričevalo o stavljenju koz, krstni in ubožni list najdalje do 20. maja. i Samomor. — V »Primorcu" od srede : smo poročali, da v torek v jutre so našli v ' Podgori mrtvega človeka; bil je čedno oblečen, star okoli 35 let. Pri njem so našli pur krajcarjev, verižico k uri in pa več ključkuv. j | Dostavili smo bili, da oni samomorilec bi j [ bil neki Fabris iz Kormina. To pa ni res, \ j ker identiteta samomorilca dosedaj še ni dog-nana, kakor smo izvedeli iz najverodostnej-I šega vira; utegne pa se konstatovati identiteta danes. Samomorilea*so včeraj že pokopali. »Maramco* v Tolminu. — Poročajo nam, da v soboto med 10. in 11. uro po noči so peli goriški laški kramarji v Tolminu I na trgu »Marameo*. Prej so se navlekli vina I in potom so se predrznih izzivati. i Kaj zaslužijo taki ljudje, ki s Slovenci očitno novce brijejo?! Da bi se vendar Slo- | venci zavedli ter se rešili enkrat te laške za- | lege. Proč ž njimi! I Potreba novega šolskega poslopja v Vrtojbi. — Poročajo nam: Tukajšnje ob-[ činslvo je zel6 nevoljno, ker se vedno od-klada zidanje novega šol. poslopja v tuk. občini, čeprav se nam to obljubuje že več let. Tudi g. lastnik sedanjih šol. prostorov se je izražal nasproti prostemu ljudstvu, da mu je šola v njegovih prostorih nadležna ter da bi jih rad rabil sam. To ugodno izjavo je uporabil tuk. si. občinski zastop ter poslal h g. lastniku občinsko deputacijo, ki ga je na podlagi njegove izjave celo prosila, naj odpove šol. prostore z namenom, da bi se tem prej sezidalo toliko potrebno novo šol. poslopje. Toda g. lastnik je poslal sedaj povsem nasprotnih mislij: izjavil je ustmeno in pozneje županstvu tudi pismeno, da je zopet podaljšal pogodbo s šolsko upravo za toliko časa, dokler si ta ne preskrbi boljših prostorov. — Posledica podaljšanja te pogodbe je ta, d.i je letos nič manj kakor 42 za šolo godnih otrok brez vsakega poduka, ker niso mogli biti v šulo sprejeti radi pretesnih šol. prostorov, ki tudi sicer niso nikakor za šolo primerni. Zato upamo, da nam slavna šol. uprava v najkrajšem času zgradi neobhodno potrebno novo šol. poslopje. —.— »Legina* šola v Devlnu. — Poročajo nam: Obeta se nam bližno odprtje »Legine" šole. V to napenjajo »Legaši" vse žile. Toda manjka jim še dovoljenja od strani više šolske oblasti. Eden pogojev je tudi poučevanje veronauka na licu mesta in v izključno italijanskem jeziku. Seveda se je oglasila »Legina" deputacija pri tukajšnjem župniku s to »laskavo" ponudbo, ki je pa bila, kakor slišimo, odbita, j »Piccolo" je celo znal povedati, da se je župnik „uno sloveno" (stari greh!) odrekel »per motivi futilissimi*. Mi ne vemo, kake razloge da je imel gospod pri tej odklonbi, I zdi se nam pa, da se dajo navesti tehtni razlogi proti poučevanju v »Leginih* prostorih in v italijanskem jeziku. Toliko vemo, da je podal na poziv svoje razloge kompe-tentni šolski oblasti, zakaj da ni sprejel take ponudbe. O tem naj ona sodi, ne pa dopisnik v »Piccolo", v kolikor da so razlogi umestni j in veljavni! V pojasnilo temu bodi še omenjeno: naj bi se, postavimo, godil sličen slučaj v bližnjem Tržiču, kjer je tudi nekaj Slovencev in gotovo nič manj nego tukaj pravih Lahov, da bi si zgradili ondi slovensko šolo z namenom, da bi vanjo gonili ondašnje otroke laškega rodu, a sedaj naj bi prosili katerega ondašnjih laških duhovnov, da bi hodil poučevat krščanski nauk tudi laško deco v slovenskem jeziku, smo pač radovedni, bi J H sprejel tako ponudbo. Nijbrže bi jo od-1 klonil „per motivi gravissimi" a ne »futilis-simi". Kar njim velja za pametno in pravično, bodi tudi nam priznano v naših razmerjih, dokler imamo pravico do eksistence. Ta I nam je pa po avstrijski ustavi zagotovljena nič manj kot Italijanom. Treba je le, da se zavedamo svoje narodnosti, da spoštujemo in ljubimo svoj materni jezik kakor Italijani. Kar je njim milo, je tudi nam drago od naše strani. Saj vendar nismo »tante teste di ca-pucei per esser presi nell'insaluta". Naj smo tudi ubogi in zapuščeni, zato se vendar še ne smatramo za brezpravno igračo laške po-željivosti, dokler smo in ostanemo verni otroci sv. cerkve in zvesti podaniki svojega cesarja. Sicer se bere v »Piccolo*, da se je nekdo laških duhovnov usmilil »Legašev" ter obljubil jim sprejeti veronauk za mladež v italijanskem jeziku, da bi omogočil otvorenje. To je vse lepo in dobro v načelu, kake pravimo. Samo do dejanske izpeljave je še velik korak in še en prelaz vmes. Tu utegne nastati Se kak »conto senza 1" oste*. Vprašanje je namreč, ali se je tukajšnji župnik s tem, da se je pouku v italijanskem jeziku iudi pravici do pouka odrekel ? Ni l i on umeščen bil na to slovensko faro in s tem prevzel tudi versko adgojo v cerkvi in šoli v doz daj običajnem jeziku? In zdaj naj bi on mirno giedal, kako da mu bo kdo drugi nepoklicani nosil italijanščino v slovensko faro, trosil jo v šolo in cerkev! Zato je vprašanje, če li bo privolil kaj takega, kajti ni se odpovedal ne pravici ne dolžnosti, poučevali slovensko mladež v njenem ruaternein jeziku. Toliko za zdaj onemu dopisniku v »Piccolo" v premislek. Radodarni doneski. Za , Šolski dom" : Prejelo je naše upravnistvo: Preč. g. Žnidarčič Andr., vikar v Gradnem, nabral pri volitvi župmstva za županijo Kojsko v Kozani dne 20. aprila med občinskimi svetovalci gld. 10*50. — Gosp. Leopold Bolko iz Gorice daruje 20 kron namesto venca na grob rajnega Josipa Devetaka^ iz Tolmina. — ,M..a" iz Komna gld, 5. C. g. Frančišek Andrjšek, kapelan v Prvačini, daruje 1 gld. G. g. Josip Ličan, kapelan v Št. Pelru, daruje i gld. — O priliki podelitve zlatega zaslužnega križca vrlemu gospodu Josipu Forčiču, posestniku v Prescrjah, nabral komenski gospod župan gld. 6*37 za »Šolski dom* iu gld. 11*33 za »Društvo sv. Cirila in Metoda*. — Skupaj gld. 33*87. Društvene vesti. »Okrajna posojilnica ? Kanalu* je imela v prvem upravnem letu 1898. prometa gld. 38.874*37'/»; čisti dobiček znaša gld. 107*65. »Slovenska Matica* vabi na DXVII. odborovo sejo, ki bo v Ljubljani, (\ni> ''. maja 1899. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedtiištva. 2. Odobrenje zapisnika o GXV1. odborovi seji. 3. Poročilo o računih za 1. 1898. 4. Poročilo o letošnjih društvenih knjigah. 5. Poročilo o pripravah za občni zbor. 6. Tajni-kovo poročilo. 7. Slučajnosti. Odbor akad. tehn. društva »Triglav« se je za poletni tečaj sestavil tako le* Predsednik: stud. iur. Raslo Pustoslemšek; podpredsednik: stud. iur. Pavel GI a s e r ; tajnik: stud. iur. Bogumil Senekovič; blagajnik : stud. iur. Vekostav G rego rič ; knjižničar: cand. phil. Ivan Koštial; gospodar: stud. iur. Milo* Vehovar in odb. namestnik: slu. iur, Fran Žiher. Odbor ak. dr. »Slovenije" na Du-.iaji je za poletni tečaj sledeče sestavljen: cand. med. Jernej De tuš ar, predsednik, stud. »ur. Ivan Zabukovšek, podpredsednik, slud. phil. Aifons Vales, tajnik, stud. phil. Niko Omersa, blagajnik, stud. phil. Hinko Vodnik, knjižničar, stud, iur. Josip Sajn, gospodar, stud. iur. Franc Bvtzek, arhivar. — Namestnika: stud. iur. Anton A v s e c, stud. phil. Hinko Klešnik. —- Pregledniki: cand. phil. Josip 11 eis ner, cand. med. Josip Ti čar, cand. phil. Ivan Merhar. Razgled po svetu. f Grof Hohemrart. — Predsednik skupnega računišča in bivši ministerski predsednik grof Hahenvvart je dne \ 2t>. t. m. umrl 75 let star. Ministersfcim pred« ] sednikom je bil imenovan dne 7. februvarija j 1871, toda v oktobru istega leta je že padlo njegovo ministerstvo. Leta 1873. je bil izvoljen državnim poslancem od kmečkih občin kranjskih, na kar je prevzel vodstvo po njem imenovanega kluba in konservativcev sploh. Predsednik najvišjega skupnega računišča je od 18. decembra 1884. Ž njim je izginila s površja jedna naj-markantnejših oseb v politiškem življenju av-I strijskem. [ Pokojni grof Hohenvrart je hotel, ko je bil ministerski predsednik, pomiriti vse narode in v ta namen razširiti deželno avtonomijo, oziroma kompetence deželnih zborov. Ali do tega ni prišlo, ker je zavel zopet protislovanski veter, ki je povzročil njegov padec. J Kar se tiče naše dežele, moramo ome- niti, da je bil pod njim državnemu zboru predložen načrt za predelsko železnico, katere pa še sedaj nimamo. Pogreb je bil danes. Truplo so prepeljali v Hutteldorf na Nižjeavstrijskem, kjer je grofova grobnica. Vse Časopisje se bavi s pokojnim Hoh-envrartom ter priznava njegovo delavnost, njepovo eminentno politiško individualnost ter lepe osebne lastnosti, slavi ga zlasti češki listi. Večnaja mu pamjat! Vladni predlog Jezikov« agn zakona, kakor ga je izdelal akcijski načelnik Stumni e r, tudi Nemcem na Češkem ni po volji. Oni pravijo, da pQznajo le jedno in jedino pravo razdelitev, tj. nemški, češki in .mešani pas, ne pa kar 5 pasov, kakor si jih je izmislil Slumnier. V nemškem okraju mora biti nemščina uradni jezik, v češkem Ceščina, v mešanem pa se mora administrativna razdelitev dognati do najskrajnejše doslednosti. .Politik* pravi, 'drfhunov—predlog je le Nemcem na korist, ter da njihovo zoper-stavljanje predlogu je Čehom po godu. Kižjcavstrijskl deželni zbor. - Poslanec K o 1 i s k o je v seji 25. t. m. predlaga!, da se pozove dež. odbor, naj predloži Se v' tem z.t-t-d.mju zakonski načrt, ki bi določi!, da »e ima v vsidi avluiimimih uradih tia Nižjeavstrijskem nradovati izki,uCno le v n<-uiMit'iu M*zikn. Utželni /.imr ;e d.»!;i> sprejel predlog oiisrka za opmvilnik. po kaier«m» ima dt^dni zbor pravico, posv.*,.-.M so o nagodbi z Ogvoko in o !».»;•• v i«rtil.• .\vr-i-• jt* U-r bo veljala ilalj.- n«>go •• :-• «U- I. '"<>;i; predložene nagodbeiu« pr. ¦;'. r u. y na \?.iki način tnd»a odklonili. Iz ouaii]a ter rekel, da minister za /••nnanje po-»le se lačas Ae ne bavi z okol-!s,^tui, da bi av.sln)-rgen,ka drJ.av.i naj-Ki na K t.i skem neko prist.niisee. Trgovina v dr-,¦ i vi p.i mora .slnMuili z.i lt>m, da :-i obv.i-ir,'e ob-tojefM prMani-ča hT si pridnhi še l-.avih. Država sama ne nam' storili prvih kor.«kov v fo s\rho. naj prične trgovkvu ! Na M/.gn\or je prijel tudi lanski m»-si„iirk iuvatske stranke prava in Slovencev ii.i Sniaku. Mmisterski predsednik je n-kel, da ne \idi nobene posebne nevarnosti vtem, da je bil sestanek na Siišakn, ker te ostal ¦z po^ebnr-ga pomena ! Note volitve iii» Odrskem. ¦— Vliu-tiUjipr-U s,, s|i! govori, da miirisler-ki venski poslanci. Počelkom seje je izjavil namestnik dež. glavarja dr. S e r n e c, da slovenski poslanci so oškodovani v svoji skrbi za slovensko prebivalstvo na Štajerskem, ker so nemški poslanci preprečili, da predlog glede na ustanovitev deželne meščanske šole v St. Juriju ob južni železnici s slovenskim učnim jezikom ni bil izročen posebnemu odseku, kateremu tiče. Slovenski poslanci se morajo zategadel zavarovati proti takemu postef*w»ju, ker obsega veliko mero narodne nestrpnosti proti slovenskemu prebivalstvu na Štajerskem. Češki turisti. ¦— Dne 3. maja t. 1. se popelje okoli 60 čeških turistov iz Prage skozi Ljubljano na jug, da si ogledajo Dalmacijo, Čanogoro, Hercegovino in Bosno; od tam krenejo čez Zagreb, da bodo bin-konštno nedeljo zopet v Ljubljani, kjer jih sprejme .Slov. plan. društvo". pi"at 1-ednik Szeli namerava š,» t, kom pustiti div.nni /bor 1»t i'* •m r.ii iHKe Tirolski Italijani. drzauiofbor-ki ga kluba piti s j.ostoticem »iranije m h naju dr poti kater p i i o v iLaiiiaiM*. N.uVlu M.) ir.it i C- .liti; oSir.njiii-.a z vlado jriede j imi ilaiij.ojski pfi.s!aiu*i zo j ih-Žt lui zbor. Kaka sktb -- pa za Jugoslovane !! -r lega ¦ r.iz- ilal. i»iv:i t l»u- iade Skupni urinski protrram. - - 1'odfuU.d;, ki iiua uam-u, da sestav« skupni nemški j,ro-trr.*m i/, rtfer.dov posameznih ibb'i, hudo iiiul začelkou« maja prvo sejo. Tafas homo slikah zopet stare, znane tit-mške lu.\he po zatiranju Nemeev v Avstriji. AiuerlkancJ na Filipinih. — Tpali so, da t?/,euejo v najkrajšem iv.mi prebjvaiee K»iip:n, T.:gah\ ali varali '-o se. Kljubu raznoterim bojem še nimajo po nekaterih po-roulih mkakega pravega v.-puha, kei vodja Tagaiov ima i/borno orgauizovane s'/o;e Ijadi; če k temu prištejemo še! nenavadno vročina ki nastopi na iii«pm>kih otokih. lt>r boieZIli, ki J-} Utegnejo si< -dlt v ameriški '.Ojski, valimo, da Amerikama n llni:i) upanja, \U h\ UZligaii Tagale. Na \»y, e, če ;iiu dado svobod'*. Druga por«..'i!.i |»s Ir le. .! i A-Hi— rikauri --o za in •» rini p(,|js;,i; Tatu!., po- pohuuua na/a ter .ia A^iii.i do e t/gub:- vrl.k del v.)sk-. Italija je kupila vojno adju. - - It «- I: aiiski Usti \i. kra.•«>:¦>.» ft.rof »/.. da l\kija "-.' kup'.Ia *ii;kn k r; far.ro z.i 11 t:.;.: onov .:r: t-» križariea je li.i e j;aj:;.?r» prežalo-lue posledice v mnogih deželah. Neizmerna je škoda, ki je povzročil ta škodljivec žila v Severni Ameriki, na Husk<'in, v Nemčiji, na (Verskem i. t. d. in sleherno leto .Moramo -sh-s.iti, kako ;e pokončal več ali manj ta kruli sovražnik tudi v na*ih deželah tu in lam obširna žitna polja. Pri le; priliki omenim, da so lakote, koje se pojavljajo v slednjih lelih v raznih državah, prav mnogokrat vsaj deloma, v ne ha-i ueznatnej meri. posledica kvarljivega delo-v.iiij.i !e /ivaiice. Zahhog, .»a; pa fte vedno velik«) premalo ozira na to «lrašno nadlogo, či-ravno se vsled zaiiomarieuja potrebnih uredeb in navodil, česlokrat prikazujejo pre-ttižlie posledice. predno natančni'je spregovorimo o načinu ugouobljeuja črne žilne muhe, hočemo še podati krat«'« opis živalice same, kakor tudi nje življenja in delovanja, da zamorejo poljedelci tudi v dvomljivih slučajih soditi, je 11 ne povzročuje bas ta škodljivec v slučaju počasnejo rast žita ali pa njega popolni zaslatiek v rasti. CrtJO žilno muho, ki spada med dvo-kriSce, v rodbino uiušic, so zasledili vprvo v Severni Ameriki koncem jtrejšnjega stoletja in nje nemško zaznameiiovanje: .Jh-ssen-fliege" (heska muha) izvira odtod, k«-r so menili, da je prišla iz Ilesenskegn, kar pa je izmišljotina, zakaj nie pristna domovina je Mala Azija. -- Koi-:;,\'r ¦-•»¦ dostaje telesnega ustroja te živalice, bodi v nastopnem odstavku tole povedano : ' Truplo samči-vo je sicer Črne barve, toda kljub temu se nam zdi radi mdočkaslo-rumenih dlak, ki j« kri ejo nravo; na raznih mestih pa je zamazatio-rudcčk.edo. Samci so navadno nekoliko manjši od .samic in se jih tUdI Velik') r.dkeje n.tjde: V o-taaMtl je pa u-:roj njih telesa podoben samičim-mn N-Ssii. Samice so baiv.uua>to-črne b-rve, lena trebuhu krvavo-rudeče in imajo tudi na hrbtu krvavo-rudečo progo. Čudno ,e lo, da izginejo omenjene rudeče proge kmalu potem ko mrčes pogine. Krila samičina so siva in kakor sploh celo nje truplo, pokrita s kratko dlako, ki \e raztin malih, rmh-čkasfo-ruuienih d»»k na tipahucah, črne barve. Tip;unice samic merijo približno * , trupla. iue.ll<-m ko znaša dolgost tipalnic pri samcih le polovico njih trupla. Noge so zamazauci-ni'ave, ter imajo ("me krempbe. fl*'ii mrčes je karih ¦K> • ;15 mm dol/; samci pa zamorejo doseči k večjemu 3 mm. — Po kratkem opi.-u naj pa sledi sedaj še sličica o življenju tega kvarljivca. To mrčes tvarja v teku onega leta dve j generaciji in sicer eno spomladi, drugo pa jeseni. Prva se prikaže precej rano pomladi iu je doba nje življenja le prav kratka. Kmalu potem, ko so se mrčesi razvili rojijo, in v kratkem ležejo samice znatno število jajčec — kacih 80—101) — za kar In bajo približno 2—4 dni. One iežejo jajčeca na mlade liste žita, in sicer na rež ali pa pšenico. Samice ietajo o času zalege od rastline do rastline puščajo na vsaki malo število jajčec in kmalu zatem poginejo. Jajčeca tepn mrčesa so valjasta in in jako majhna, le kacih 0*30 mm, dolga in 008 mm.široka, popolnoma gladka, prosojna, ter rudečkasto-rumene barve. Razumljivo je povsem, da se jih radi tega, ker so tako majhna in s prostim očesom jedva vidna, le s težka najde Dr. P. Sadjercjci pozor! Še drugi, kruti škodljivec sadjereje, pojavil se je letos vnovič v naših pokrajinah in sicer sadjerejcem kot velik njih sovražnik dobro znani mali z ni rz 1 i k a r (pednjač ali gosenica zemljemerka). O tem kvarljivcu smo že govorili preteklo leto v »Soči" št. 102 in 103 od dne 23. in 27. grudna obširneje. Ker je pa sedaj ugodni čas za njega ugonobljenje, opozorimo na lo sadjerejce. Priporočamo jim, da črešnje, breskve, marelice kakor češplje, marljivo, v presledkih 3—5 dnij, vsaj nekolikokrati škropo ob ugodnem vremenu z 2% raztopino iabačnega izvlečka v vodi in pripomnim, da se dobi taisti po nakupni ceni pri tuk. c. kr. kmetijski družbi.-1 kg. = 1 gl. 20, 5 kg. = 3 gl.' 30, s posodo vred. Ako bi kmahi po škropljenju deževalo, treba je je ponoviti. Ker ima uporaba tega sredstva najugodnejše posledke in je škoda katero povzro-čuje mali zmrzlikar izredno velika, naj nikdo ne /amudi, da takoj potrebno ukreni! Škodljivec, ki se je v nekaterih krajih Brd zopet pojavil, uničil je radi mnogokrat neodpuslljive brezbrižnosti že dokaj dreves. Naj bi se prizadeti vendar vzdramili, ter ne puščali, da uničujejo leto za letom raznovrstni škodljivci plod dolgoletnega truda, sčimur se mora le zmanjšati splošno blagostanje kmetovalca! Dr. P. 100 do 300 gld. mesečno Sf^ffSgR K vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in sre6k, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwig fistor-roioher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 10-1 IfciiiMbcrg-ScUle i v«n -tTi kr. I»;s il. ILCm j». Met. — imr iiolil, voun iliifkl ali m<>m<'ii Fnbrikrii liezopen sclaviiiz, wciss miti f;irl>i|\ in >li>n metlo usten (fovvnhen, Knrlipn mul bc—ins. An Pri v ute porlo- und steuarfrai Ins Hsus. Mi)sU>r iim^ohcitd. (J. lIcniinberirN Ni'ldi>i.-Fabrlkcn (k. ". k. Holl)-Zililcli. zih-ivniskeni prepisu iz sokov na i* iztisnjenih zeliSf1 in se vpornnlj Tii sok se j 1 po preprii-iuiju iinjltol Ivan Premrou trgovec z jedilnim blagom v ulici P ar car štev. 10 (v Podturnu) v Gorici. Priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele. Obljubuje točno in hitro postrežbo. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom t Stolni ulici št. 3. v Gorici priporoča se p. n._jljovenskemu občinstvu v G4 'Gorici in z dežele. Prodaja kavlno prlmeso Iz tovarno ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žvaplenil družba sv. Cirila In Metoda. Wilhelmov zeliščni sok »znamka Schneebarg" napravljii >-e. zdiiiviliirjsiii, n.t iiniii;'( mi sloverili zdravnikov i/.Liz.il kol jiiko k^ . ,... ___ IJn. hrlpuvosti, ntilitnlu, itrsidli teitvuji, /.aslizonju nudulil, liodljiijili itd. Veliko odjennileev potrjuje d,t jilll je ta snk |ii:-l;i! Iii'(lbli0(ill0 p(illcl)(Ml il! ili m1 iniiijo to lenin sredstvu zalivulili, da so odjenjnit liiderine in d:i iniiijo nii!iu> noei. Ta sok ko posebno ]>i.'i>oroi\i kot prcserviitiv oseliain, katere Irjt« pri ^r-dem ali medenem vrcni/nu ali na popotovanju na nahndiiih afekeijali. Vplivu poiniiljivo in kiepilno n:t vneto slrzuo mrt-ite j:>li pri liavljanjii, kalem marveč krepi inojaei z ]H'iiiie.'animi MujtodiSer-iini prvinami. Ker jo prijel-ne/a oku-a, ni le otnikoiu vier iu koristen, atnpak j(i polridn'11 tudi siariiii, na plueah bolnim ljudem, je dolnodoJlo sredhlvo javnim vrovoiuikom in pe.ve.eiu pri iiečislern jfk.Mi ali eelo liripavosti. I'ri lalikili naliod-uih afckeijiili se vzame uiliirtiejta vsak dan zjnlnij in zverrr, vsakikrat eno uro pred ali po oliedu, ono do dve žliei in si; povija po nekoliko dnelt na tri •/.lice. hi doH;oir:ijuiii, zastarelih ;-lu."ajili naj se vzame po dve žhi-i tri ali "tiiikiat na dan, in sicer zjutraj in zvnVr, kikor je zgoraj povedano, polep jia sd Trsta in »/a me hoda od želcznieue postaje Divača, oh živahni prometni cesti Reka-Trst, z dvema kuhinjama, z dvemi obširnimi podzemeljskimi klelimi, s 14 krasnimi sobami n posebnimi uhodi, kakor nalaSČ prirejenim za tnnogobrojne letovSSinike, ki vsuko leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim, na visoko obzidanim in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in povedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim so sadjem in trtami zasejanim vrtom in z lepim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj (lap"* na prodaj *%HJB Proda se tudi na večletne obroke.— HiSa, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za Rostilnifarsko in štacunarsko obrt. Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsakovrstnim blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razun navadnega posla z domačim ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci Škocjanskih j»m. Vsa pohištvo z vrtom In parkom vrad, dalo bi se tudi v najem po dogovoru. Natanjčnejn pojasnila pri lastniku Aleksandru Mnliorčie« v Matnvnnu, poŠta Divača. ZiHIlia »uu: SIDRO. UNlMENT. GAPSIG! COMPOS, la Rlchterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bot ublttiujote mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva' to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom** namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot ori$iH»hri Izidelek le tako steklenico, ki je previdena s to znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu* v PRAGI. ZAHVALA. Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem se najtopleje zahvaljujemo za mnogobrojne dokaze sočuija na neiiadoniestni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in deda Josipa Devetaka. Posebno zahvalo smo dolžni za obilno spremstvo pri pogrebu preč. duhovščini, ^ uradnikom, slavn. občinstvu, gg. pevcem slavn. društvom ^Čitalnici* ter ^Rokodelskemu bralnemu driištvu». Nadalje naiiskreneje zahvaljujemo vse prijatelje iz Gorice, Kanala in Kobarida ter sploh vse one, ki so prišli od blizu in daleč izkazati predragemu pokojniku zadnjo čast. — Bog stotero povrni! folmin, dne 27. aprila 1899. ŽalUJOČ! 0«tali. sni t mm V Goiici - tfunska ulica 14-16 -- V Gorici Prodajal niča mlina mehanična ponravljiiliiica šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za Čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobč od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Martin Pobaraj, trgovec, civilni in vojaški krojač v Gorici na Travniku št. 22. I. nadstr. Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajo čih pripuiv za obleke vsakega stanu. Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi, Vdobiva se biago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 cm za eeio obleko stane 2 fl. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlač ni ki, kateri na pasih od hlač ni treba gumbov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo. Sprejemajo se naročila za izdelovanje oblek tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkupi pri meni blago, mu je prosta volja si delali kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni. Delo je nekaj dražje, ker se šiva večinoma z rokami, izdelane obleke so tako po ceni, da ceneje ni mogoče zahtevati. Tovarna uzornih telovadnih priprav JO& 1FIWBYŠ-JLf v Pragi na Smlhovu (Praha-Smichov) Vinoliradska ulic«; čislo 8lfi. se priporoča k popolnemu tizornemu prirejevanju so\olskih in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praklifnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago innojro prtpctoru-ofih tiprir-nl ilmn-vndnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. !) Poprave izvrSuJe po najnižjih renuh. Alojzij Žiurie^ ključavničar in izdelovalec štedilnikov, p v Gorici, Rabatišče Št 3 Priporoča se za vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje po naročilu hitro in po nizkih cenah. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstva, tla sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicab utež oLvoril v Semeniški ulici štev. 8 lastno zalogo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višina, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroka, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dali slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči. Itnam glavno zalogo koles prvih ameri-kanskih sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvrši" ev se beiež udani KAIiOL KOMEL, 20—6 v Semeniški ulici številka 8 Anton Štojs, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica Mv. 111. izdeluje dober in zdrav kruli iz navadne in fine pšenične moke. v različnih oblikah, kakor: hlebe, štruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja ločno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23. Priporoča svojo zalogo jestvtn in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnoga olja, navadnega in najfinejo vrste .>.• skupaj, ti:i prudajajva tu-le v Tižni ulici tik sadu»>'.!. irj:« f IVAN in MARKO. Krojaški mojster Franc Čufer v Gorici ulica Sv. Anton« it v. 1. Izdeluj«* vsakovrstne* obleke za možke po meri, bodisi fine ali priproste. Priporora so svojim rojakom v Goriei in na deželi, posebno pa častiti duhovščini, učiteljem in učoneom ljudski! in srednjih šol ter ostalemu občinstvu za obila naročilu. pnpi pri E Umetno gnojilo „Kopros" iivijono od Jak. Henrika Huber, kemika v Zaloga in prodaja mestu Stecker & Oomp. v Gorici, v ulici Ascoli Na zabtevanje se pošiljajo programi zastonj. Trstu. Stv. I. Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. GORICA Via Strolta |. Škropilnic« proli p»ronoipori'|'":l«h'./:»¦¦ j>u VV; ..1.-1..V. -¦ .!..!.) I!.k.-S j" lld »I -V-:,d. Zili-Ui- .vaUnl..; -, ..i- l.il.U pj..-m~m!i ški..pi:i.i-.i j>- !,.-.l:u?;.>n.i ;.ri«.r.>o» t:. k- = , di '.k:upi lahi... »a !<•.?.•. 1'riprnia :m obvannunjo vina p:id (!'-:;.}¦> i;i ..i.i Meh /» J.w>|»ljaiijp uro/dja tazmh ¦.is,-ui..v. \-i V" Ij.HI;« V^nr.U idni^avllei^r-k Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič -/.nižam' Trijerl (čistilni stroji za žito) utamm tzviSitvi. Sušilnice Za >adji. peiOKOSporl, |,oi«djiani šesta* \Vrii:<'iidov. KtctiCnic«, mlini xm kilo, ttishslnice ¦it'-'--; za «ino in sadi« rariuVtU K-'av. fiV st-.-kal- k;«kr(-t 'r.t-lr.ivh.-r.** ^.d*.v*»«5m* |.u'r-;, Slamorcznlc* |»ho lahko is geniti In ao xalo šmarnih cenab. Skakalnica, xm uno lit damo, Us v-^i^n l no.v. tkovi-*.:!'' pl;(l«,!;kr NU^H-ku > u.yli.;i: lir. Heller na Ilutiaju II „ Praterstrasse 49. frul j.:."iiaip>t:;tm «¦ ,.* p.-.il r." tr«! Škropilnice proti SSžž^žS^ff? Kava družbe sv. Cirila in Metoda! HESr^ž^SSSoi Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz Ciste cikorijske ir sladove Ivarine napravljena domača y,K&va" in „&ladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani. Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda! {f^jfflEffiSF M