VI DALI V KANOS!
Ako gledamo na dogodke iz svetovnega gledišča, je nedavni Vidalijev obisk v Sloveniji kajpak tako malo pomemben,da svetovni tisk prak\-tieno o njem niti poročal ni. (Je ga pa gledamo z vidika slovenskih interesov, se nam pa zdi, da gre za dokaj več. kot pa le za vljndno= stni sestanek dejanskega’ šefa tržaške Komunistične partije Italije Vittoria Vidalija in sekretarja. Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka.
Da bi prav razumeli ta dogodek,ne smemo pozabiti,da je bil Vidali.e den najbolj trdovratnih kominformovcev, ki so se upirali destalini= zaciji in s tem normalizaciji odnosov z jugoslovanskimi tovariši.Vi dali je sicer pozneje na množičnem zborovanju v tržaškem Arcobalenu zavrnil tisti tisk, ki je primerjal njegovo pot v Ljubljano z rbma= njem cesarja Henrika IV. pred skoro devetsto leti v Kanos o,češ da ni niti on cesar niti Miha Marinko papež. Toda če bo posredni ali neposredni uspeh tega ljubljanskega obiska za Vidalija tale, kakršne so bile posledico- romanja za Henrika IV., v logičnem razmerju kaj = pak, potem je prav gotovo šlo za Kanoso. Razlika bo le na drugi stra ni: medtem ko je imel papež Gregor VII. škodo zaradi Kanose, si Mi= ha Marinko kot komunist zaradi tega gotovo ne bo delal težke vesti. Za kaj pa je dejansko zdaj šlo, pa bomo prav razumeli, če pogledamo na stvari nekoliko širše.
Predvsem je moralo postati tudi Vidaliju jasno, da je destalinizaci ja resna zadeva in da se je Komunistična partija Italije, v katere Centralnem, komiteju sedi tudi Vidali, odločno postavila na "napred = no", nedogmatično, protistalinsko stran. Na kongresu Svetovne zveze sindikatov v Moskvi so bili Italijani med najbolj glasnimi in "na = Prodnimi": zavzemali so se za večjo samostojnost sindikatov posame= znih držav. To je. tem bolj pomembno, ker so voditelji teh sindika.= tov v Centralnem, komiteju KPI. Torej je jasno, da sc je za to zavze malo tudi italijansko komunistično vodstvo. Ko so pozneje v plenumu Centralnega komiteja razpravljali o 22.kongresu sovjetske komun is tič ne partije, so se odločno postavili na protistalinsko s tališče.Tako je postalo jasno, da bodo morali Vidalija slejkoprej razkrinkati kot stalinista ali dogmatista, če se bo še nadalje upiral splošni Politiki KPI, ki je že nekaj: časa sem bila prijaznejša do Jugosla = vije. Čeprav je tržaška partija del Komunistično partijo Italije,je vendar dokaj samostojna in bi teoretično bil možen Vidalijcv upor po zgledu male Albanije. Toda praktično vzeto, prvič Trst ni samo = stojna država, drugič pa industrijski državi, kot je Italija, Kitaj ci nimajo>kaj obljubljati ali v čem služiti za zgled.
Druga reč je italijanska notranja politika. Vidali je v zgoraj ome= njenem govoru rekel, da služi njegov obisk in-pomirjenje s titovci kot "prispevek k obratu na levo" v Italiji. T0 sicer ni povsem toč= no, kajti Fanfanijev obrat na levo velja samo za socialista Pietra Nennija ne pa za komuniste Palmira Togliattija. Obrat na levo,kot si ga zamišljajo krščanski demokrati,naj bi dokončno odcepil socialis= te .od komunistov v Italiji, kjer so oboji še vedno dokaj tesno pove
3 ni izza vojne zaradi nezaupanja do demokristjanov. Skrajni cilj je tore j, izolirati komuniste, ki so se v Italiji okrepili. Zato se zdi demokrščanski obrat na levo,proti socialistom, edini izhod; če hi razvoj čel namreč, po stari poti naprej brez pomembnih socialnih re= form, bi se utegnilo zgoditi, dh bi prišla združena levica na oblast povsem na demokratičen način, to je z "volilnimi kroglicami'!. Skok v "ljudsko demokracijo" bi bil potem samo še vprašanje časa. Jasno je,da so komunisti vedno čakali na to in razvoj tako tudi predvide= vali:. Zato jih je Fanfanijev obrat na levo bolj prosene til. kot pa ne. Javno- so komunisti- sicer ta obrat pozdravili, ker bi jih sicer zavrnitev stala prijateljstvo s socialisti, katerega kajpak ne more jo tvegati; komunisti in socialisti namreč še vedno sodelujejo po občinah in v sindikatih. V tem pogledu utegne biti torej ta komuni= stična taktika uspešna, ker je dvomljivo, če bo Nenni potegnil za seboj vse socialiste. Po drugi strani je pa jasno, da komunisti ne mislijo iskreno podpirati tega vladnega obrata na levo, kajti oni čakajo na "resnični obrat na levo", kot je minulo nedeljo zapisala UNITA; jasno je torej, da bodo delali vse mogoče in da bodo preko svojih socialističnih zvez zahtevali dras tične j še gosppdarsko-s ocidL ne reforme, ali pa bodo takšne vladne reforme z vsemi mogočimi tri= ki izigravali in onemogočali. Politična borba bo torej gotovo v pri hodnjih letih zelo trda, a zdi se, da Fanfaniju ni preostalo druge= ga,kot da jo je sprejel.
Tretji faktor pri vsem tem pa je - široko vzeto - vprašanje ad ministrativne ureditve Italije, ozko vzeto pa vprašanje avtonomne dežele Furlanije-Julijske Beneči je. In to zadnje, se zdi, je Vidali ja najbolj sililo, da se jo podal v Kan os o. Zakaj?
Nenni je med drugim zahteval od Fanfanija, da pride do uresničit ve upravne razdelitve Italije na 19 oblasti. Doslej so ostvarili le štiri: Sicilijo, Sardinijo, Val d’Aosta in pa Trcnto-Jlto Adige. V načr'tu je bila tudi pe ta, Furlanija z Julijsko Benečij o, toda zara= di Svobodnega tržaškega ozemlja "so jo odložili. Zdaj Fanf mi prista ja na to, da uresničijo tudi peto oblast, ni pa za to, da bi preure •dili celotno Italijo, ker bi v tem primeru šlo za spremembo ustave. Sodeč po Siciliji in Sardiniji je samouprava takih:oblasti dokaj-vc lika in se Rim ne more dosti vmešavati , dočim to lahko počne na ve liko preko svojih prefektov v navadnih provincah.
Tako ; gre v Vidalijevem primeru za čis to jasno politično raču= nico: kdo bo imel večino v samoupravni oblastni skupščini? Öe izvza memo furlanske nacionaliste, so ostale politične skupine silno piša na družba. Vsakokratne občinsko ali pokrajinske volitve' to odkriva= -jo. Komunistom mora biti jasno, da si levica ne more privoščiti raz klanih vrst, ako hoče dobiti oblast v roke, ker bodo samo komunisti, socialisti in titovci skupaj nekaj pomenili proti demokristjanom ali proti združeni desnici. ■
Že dalj časa je videti, kako Jugoslavija stremi po likvidaciji politične samostojnosti titovskih političnih organizacij pri zamejskih Slovencih. Začelo se je na Koroškem, ko so se titovci politič= .no vtopili v avstrijsko Socialistično stranko, nadaljevalo nato na Goriškem, kjer so šli titovci v Nennije.vo socialistično stranko in zdaj naj bi se končalo v Trs tu,kjer še vedno obstoja titovska Neod= visna social is točna, zveza. To so sicer že ponujali Ncnnijevim soci= aliatom, toda do končne kupo-prodaje še ni prišlo. Kdo jo bo torej dobil?
Zato torej VidalijeVo romanje v Kan os o.
Kakšen pomen in kakšen vpliv pa utegne vse- to imeti na demokra tične Slovence na Goriškem in Tržaškem,pa je vprašanje, na katerega si.bodo morali oni sami kmalu odgovoriti. Upamo, do berio lahko ne = kaj o tem spregovorili prihodnjič.
NA ŠKOFA SE OBRAČAMO
Ako je vest dunajske .PRESSE točna, potem smo Slovenci dobili po dolgem času svojega nadškofa in Slovenija novo nadškofijo - ^ub= Ijansko. Po tej vesti naj bi namrež papež Janez XXIII. ob priliki petstoletnice ljubljanske škofije (ust.1461.) to povišal v nadško = fijo. Ni izključeno,da gre šele za prvo vest in torej ne še za urad no spremembo, ki gotovo potrebuje raznih formalnosti na strani Va = tikana pa tudi Jugoslavije in ki utegne biti oznanjena,če smemo ta= ko upati, ob priliki(napovedanih petstoletnih slovesnosti. Zaenkrat je še ob zadnjem .obisku na Komisiji za verska vprašanja prevzv. g. .Anton Vovk nastopal kot škof. Kakorkoli že, Slovenci smo gotovo ve= seli in hvaležni za to odločitev sv.očeta,ki zares ni mogla priti ob bolj primernem času.
Zadnjič smo v uvodniku pisali o cerkvenem zedinjtaju. Objavili smo dal jši,iskreno pisani članek č.g.Stanka Janežiča. Srbsko-hrvat= sko besedilo bo javnosti posredoval pariški S-AVREKENIK. V zvezi z našim pisanjem smo zdaj dobili pismo,ki ga danes objavljamo. Iz ze= lo tehtnih razlogov pismo ni podpisano, dasi bi ga raje videli pol= no podpisanega. Pisec je dobro znan uredništvu, čeprav ga smemo srna trati kot "preprostega".slovenskega vernika, ima pismo vendar pose= bon pomen, kor je avtor širom poznan v slovenski javnosti in njegc= voga vpliva v javnosti ni moč podcenjevati. Osrednje točke v pismu gotovo ni moč ovreči: da namreč, tuje cerkvene oblasti vsaj z molkom če že ne oktivno podpirajo raznarodovanje Slovencev. 0 tem smo doku 'mentarično pisali že v aprilu I960,ko smo objavili poznano poročilo o cerkvenih razmerah na Koroškem. P0zneje smo bili obveščeni,da so zadevno poročilo obravnavali v Kongregaciji v Vatikanu, toda kakih izboljšav v tem oziru niti ni čutiti niti videti. Zato smo sklonili ubrati zdaj drugo pot: obračamo se na našega ljubljanskega škofa PrevzviŠenega gospoda A jatona Vovka, kateremu pošiljamo zadevno snov v proučitev in z iskreno prošnjo, da po svojih zvezah posreduje, da bo za našo manjšinsko bolečino zvedel sam sv.oče. Prepričani smo,da bo Prevzvišeni dobil priliko, ko bo stvar lahko prikazal v pravilni luči, da tu namreč ne gre za birokratično vmešavanje enega ordinari ja v posle ali področje drugega,kar Sv.Stolica gotovo no bi trpela. Gre za mnogo, mnogo več: v času,ko katoliška Cerkev dela na tem, da Pride do krščanskega zedinjenja, ko se predvsem s tem namenom skli= cuje vesoljni cerkveni zbor, je gotovo noobhodno potrebno, da prene ha škandalozno početje nekaterih ordinarijev proti slovenskim verni kom samo zato, kor so - Slovenci. Bratje pravoslavne veroizpovedi , Pri katerih so nacionalna izročila in čustva dokaj pomemben faktor tudi v njihovi Cerkvi, gotovo ne morejo s simpatijami spremi jati pri zadevanj katoliške Cerkve za zedinjenje, ko pa lahko sami na lastne oči vidijo, ob mejah Jugoslavije, kam pelje nekrščansko postopanje nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov,ne da bi Sv.Stolica to propre č il a.
Ljubezen do rodnih bratov in iskreno prizadevanje za krščansko edinost nam narekujeta, da se javno obračamo na bodočega slovenske= ga metropolita: Prevzvišeni, slovenski narod pričakuje od Vas,da po stanete sodobni slovenski Mercier!
Dasi smo politični list, vendar nimamo niti najmanjšega namena vmešavati msgr.Vovka v kakršnokoli politični zadevo. Našo pisanje v dobi petnajstih letih,kar izhaja naš list, jo dokaz, da smo vodno zahtevali, naj se cerkveni dostojanstveniki no vmešavajo v politič= ne posle. Zato javno, v naprej, oznanjamo naš nameravani korak, da bi jugoslovansko oblasti lahko v naprej videlo, da nam gre zgolj za Posredovanje ljubljanskega škofa pri Vatikanu v vprašanju izključno cerkvenih zadev. ,
PEPELKA V SOLI
Dokler so titovci uvajali šolske reforme,ki naj "bi "modernisi= rale" pouk, se jih je še dalo razumeti, čeprav so napravili dovolj ne potrebne zmede in dosegli malo izboljšav.Ko pa so tem reformam pri= družili še reforme o finansiranju šolstva.so zmešali brozgo do dna in se ne morejo niti bahati, da služijo lastnim interes oni.Na dveh me stih poročamo danes,k kšna je ta brozga.
Prve reforme naj bi uvedle osemletno osnovno izobrazb o,ki naj bi bila za vse enaka in za vse obvezna .Leta izkušenj so potrdila, da je teoretična enakost neizvedljiva in nezaželena,ker sposobni otro= ci že preje kot pri 14 letih lahko pridobe posrobno znanje, če jih ne ovirajo manj nadarjeni. Tako jo prišlo do toga, da na primer v Ljubljeni vsi višji razredi osmolotk niso enaki: tista pri bivših nunah je recimo na najboljšem glasu, da otroke res kaj nauči,Izkuš= nje so pač dale prav umerjenejšim in pametnejšim glasovom,ki so bi= li ob uvajanju reforme prekrivani.
Öe kričači že niso mogli predvideti, kako se bo razvijala šdn, bi jih prve izkušnje morale izučiti,da naglica.nl dobra. Pa jih ni= so. Lotili so se reformiranja financ. V splošnem z,'.gonu decontrali= zacije in prenašanja pristojnosti na občine so nanjo naprtili tudi vzdrževanje šol in plačevanje učiteljev. Prav v Srbiji, kjer so bi= li reformatorji najbolj glasni, so jih. lastne reformo najbolj tople; po nerazvitih krajih nekaj šol sploh odprli niso z novim šolskim le tom., v Beogradu pa imajo v nekaterih šolah pouk v treh ali celo v štirih izmenah.
Lenarja primanjkuje tu in tam. V revnih krajih še obstoječih šol ne morejo vzdrževati. V mestih pa ne morejo ustanavljati novih, kot bi bilo potrebno. Denarja včasih občine nimajo, včasih ga pa no čej o dati. Zakaj bi recimo Kranj plačeval za internat, v katerem stanujejo dijaki tudi iz drugih občin? Kadar se začnemo igrati z de centralizacijo, je težko nehati; predvsem pa je težko apelirati na politično zavest, da bi popravili napake, katere so v centru nepo = 1itično zagre šili.
Prav tako pozivanje je zaenkrat edino, kar so napravili za re= sevanje tega vprašanja. Slede,č pozivu z vrha so tudi sklicali kon = ferenco; treba pa jih je - sklicatelje in vse,ki so odgovorni za vzgojo - obdolžiti vsaj pomanjkanja' domišljije in slabega okusa, če no nespameti, da so na konferenci v isti sapi razpravljali o šolstm in o fizkulturi, to se pravi o športu in telovadbi, kot da bi bilo vse enako vredno. Ali je res enako vredno, ali zna otrok pisati in brati ali pa prekopicevati kozolce? Ne zanikujemo dobrodejnosti ŠPr ta za zdravje in zdravja za žlvljefije, pa vendar bi rekli, da prosve te in fizkulture (da se izražamo z besedami,ki so všeč titovskim bi rokratom) ne gre tlačiti v isti koš.
Prav čudno je, da je šolstvo v sedanji Jugoslaviji Pepelka,bo= re plačani učitelji pa zaničevan stan.Razlog je pač v poveličevanju proizvodnje. Prav gotovo je, da proizvodnja prinaša bogastvo;a v mo derni družbi je proizvodnja ozko vključena v celotno družbeno delovanje in nikakor ne more biti sama sebi namen. (3e to titovcem ne gre v glavo in se jim zdi preveč mistično,naj pomislijo, da tovarne rabijo pismene delavce in izobražene inženirje,da je: ene in druge treba vzgajati in da morajo to vzgojo "kadrov" opraviti ponižni uči telji in pozabljivi profesorji v tolikanj zanemarjenih šolah. Z 'vsem industrijskim razvojem torej ne bo nič, če ne bodo posvetili več po zornos ti in naklonili več denarja tem osnovnim pogojem napredka.
HRVAT O SRBIH
Na naslednjih straneh priobčujemo članek g.dr .Branka Pešl ja, nekdanje ga osebnega tajnika dr.Vladka Mačka,zdaj odvetnika v Washingtonu,Ce prav govori avtor v lastnem imenu,imajo njegove besede gotovo večji pomen z ozirom na položaj,ki ga je imel,in vpliv,ki ga poseduje. Na članek se bomo vrnili z našim komentarjem prihodnjič. UREDNIŠTVO
BRANKO M. RESELJ:
SRB I V H RVAT S K I
Pisati o temi "Srbi v Hrvatski" na način, ki bo zadovoljil tako Hrvate kot Srbe, ni lahko. Rekel bi celo, da je nemogoče. , Kljub temu, da ugodim urednikovi želji, bom poskušal obdelati problem položaja.Srbov v Hrvatski s čim večjo objektivnostjo in. čim manj predsodkov, tako da bi se mogli vsaj približati, ako že ne dognati objektivno resnico,
Po popisu prebivalstva iz 1.1953? živi v današnji Ljudski Republiki Hr= vatski 588.000 Srbov odn. 14.5%. To je precej manj kot v bivši Troedinki pred,prvo svetovno vojno (Hrvatski, .Slavoniji in Dalmaciji v svojih zgodo = vinskih mejah), kjer jih je bilo 28%, ali v Banovini Hrvatski 1.1939? kjer jih je bilo'okrog 18%, Vzrok zmanjšanja števila Srbov v Hrvatski nima nika= kršne zveze s pokolji Srbov, ki so bili izvršeni za časa Paveličevega reži= ma. Statistike kažejo, da posamezni srbski okraji v Hrvatski, kot n.pr. Vr= gin Most ali Korenica, imajo danes enako število Srbov kot bi jih imeli, da ni bilo pokoljev, odnosno, da je njihovo število normalno v odnosu na narav ni 'prirastek zabeležen po 1,1941, Končno je poznano dejstvo, da je v medse bojnem klanju za časa 1941-45 padlo prav toliko, ako ne celo več Hrvatov, vključno muslimanov, kot Srbov.,
Dve stvari sta povzročili zmanjšanje števila Srbov. Ena, odcepitev gotovih periferijskih predelov, kot sta vzhodni Srem in Boka Kotorska, kjer je bilo Srbov posebno veliko, od zgodovinske Troedinke; in druga, pripojitev Hrvatski po drugi svetovni vojni vrsta čisto hrvatskih krajev kot so Istra, Rijeka in jadranski otoki, ki so povečali hrvatsko prebivalstvo v Republiki Hrvatski za okrog 250.000 duš.
Čeprav je odstotek Srbov v današnji Hrvatski precej manjši kot popreje, je še vedno precej visok. Vendar pa važnost in položaj. Srbov v Hrvatski ne zavisita samo od njihovega absolutnega ali relativnega števila. Mnogo važnej ša je vloga, ki jo vršijo v političnih odnosih med Srbi in Hrvati nasploh in zlasti še pri urejevanju srbsko-hrvatskih odnosov. Da bi prišli vsaj do nekih objektivnih zaključkov, ki se porajajo s študijem tega problema,jo po trebno, po mojem mišljenju, prvič, pregledati splošni' položaj Srbov v Hrvat ski; drugič, navesti dejstva, katera morajo priznati’ Hrvati, ako žele biti objektivni'; in tretjič, navesti dejstva, katera morajo sprejeti Srbi, zla= sti oni v Hrvatski, ako želimo pomagati in zasledovati pravilno ureditev srbsko-hrvatskih odnošajev.
SPLOŠNI POLOŽAJ
Zgodovinsko dejstvo je, da se je..pravoslavni živelj naselil v Hrvatski
za časa turških vojn na Balkanu, kar jo relativno kasno - od 15.do 17,stole tja. Najboljši dokaz za to trditev je dejstvo, da tam, kjer ni bilo turške oblasti - n.pr. v sevfernozahpdni Hrvatski.in ob morju - ni srbskega življa. Zgodovinsko dejstvo je tudi, da vsi pravoslavni, ki so se naselili v Hrvat= ski v tem obdobju, niso bili Srbi, ampak da so vključevali tudi Vlahe, Cin= carje, Grke in druge. Cisto srbski element se je naselil v glavnem samo v-Sremu in Vojvodini koncem 17istoletja, ko je prišel tja pod vodstvom patri= arha Čarnojevica z obljubo posebnih predpravic. Poznano je tudi, da se del pravoslavnega življa v Hrvatski, pred manj kot sto leti, ni čutil za Srbe in da so se nekateri smatrali za Hrvate, medtem ko so bili mnogi brez dolo= cone nacionalne pripadnosti. Nobenega dvoma ni, da je prvenstveno zasluga pravoslavne cerkve, da ji je uspelo v drugi polovici 19.stoletja "Posrbiti" vse pripadnike pravoslavne cerkve v Hrvatski odnosno prebuditi nacionalno zavest pri 'širokih narodnih slojih. Dviganje srbske narodne zavesti in poli tično jačanje srbske narodne skupine v Hrvatski je bilo tudi v korist madžar ske.politike, ki je poskušala s pomočjo drobljenja političnih sil v Hrvatski in s podžiganjem njihovih medsebojnih borb ojačati svoj položaj v hrvatsko-madžarskih odnosih.
Medtem ko je potekal ta zgodovinski proces, se je v soseščini Hrvatske osnovala suverena srbska država, ki je skoro od samega začetka stremela,da spravi pod svoje okrilje vse Srbe, neglede kje so se nahajali in neglede ali je srbski živelj v neki pokrajini v večini ali ne. Ta nacionalni poziv k združenju vseh Srbov je imel živ odjek med Srbi v Hrvatski, ki so od za= četka 20.stoletja bodisi odkrito bodisi na skrivaj delali na tem, da se
združijo s Srbijo in to za vsako ceno ter neglede nato, kako so na,tako ze= dinjenje gledali Hrvati, Ko je prišlo 1,1918 do zedinjenja, so Srbi v Hrvat ski postali glavni .steber politike narodnega'in državnega edinstva, ki je v svoji praktični obliki pomenila hegemonijo Beograda nad Hrvati, To je izzva lo, kot je poznano, nele močno reakcijo Hrvatov proti,Beogradu in centralni vladi, ampak tudi proti nosilcem te politike, torej tudi proti Srbom v Hrvat ski. Položaj se je nekoliko popravil 1.1927) ko je glavni predstavnik Srbov v Hivatski, Svetozar Pribicevic, začutil, da morajo Srbi v Hrvatski korakati v svoji politični borbi in žahtevah skupno s Hrvati in ko je bila na osnovi te ideje osnovana Seljačko-demokratska koalicija. Kako bi se nadalje razvi= jali odnosi med Hrvati in Srbi v Hrvatski, dä. ni prišlo do Aleksandrove dik tature j.n Pribičevicevega izgnanstva in smrti, ‘je težko reči. Dejstvo je,da je velika večina Srbov glasovala na volitvah 1,1935 in 1,1938 za kandidate beograjske vlade in ne za kandidate' SDK, ki je bila v opoziciji. "Mi ostaja mo zvesti Kralju, Jugoslaviji in narodnemu edinstvu," je izjavil takrat eden izmed srbskih vmeljev v Hrvatski.
S sporazumom 1.1939 se je slika polagoma začela izpreminjati. Srbi v Rr= vatški so morda prvič začutili, da niso glavni Činitelj pri urejevanju srb= sko-hrvatskih odnosov in da kijuc.rešitve leži v neposrednem sporazumu med Zagrebom in Beogradom, odnosno med večino svobodno izvoljenih hrvatskih in srbskih narodnih predstavnikov. Kaj bi se zgodilo, da je Banovina ostala in da ni prišlo do vojne, je stvar ugibanja. Nobenega dvoma ni, da je velik deL orbov v Hrvatski, zlasti kmetov, sprejel Banovino kot svojo.oblast in kot normalno rešitev za dosego svojih političnih in gospodarskih ciljev.Podban in dva izmed_desetih_načelnikov oddelkov so bili Srbi. Poleg tega smatram, da ne moro nihče reči, da so bili Srbi za časa Banovine Hrvatske zapostav = Ijani ali celo preganjani. Poznan mi je zelo karakterističen slučaj. L.1940 ko se je z avtomobilom peljal v Dubrovnik, se 'je Ban Šubašič ustavil v neki’ docela srbski vasi. Pričakali so ga vaščani na čelu z načelnikom in krajev= nim proto, ki se je takoj pritožil, da se cerkvena'streha ruši in da parohi ja nima denarja, da bi jo popravila, šubašič je na licu mesta potegnil iz žepa 20.000 dinarjev in jih predal proti. Prota, ves navdušen, se je obrnil k ljudem in rekel j "Glejte, dvajset let ze zahtevamo v Beogradu, da nam po= pravijo cerkev,^pa^nič, A sedaj je prišel med nas hrvatski ban iz Zagreba dn takoj ugodil naši želji." Seveda bi bilo naivno, da bi na podlagi talcih do= godkov delali nekakšne dalekosežne teorije in politične zaključke, toda dej stvo je, da je velik del srbskega kmetskega prebivalstva v Hrvatski čutil, da mu je Zagreb bližji od Beograda nele geografsko ampak 'tudi politično, ko je slo za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb in za rešitev njihovih kon kretnih gospodarskih in socialnih problemov.
KAJ POVZROČA NEZAUPANJE
Vzpostavitev Nezavisne Države Hrvatske je, na žalost, prekinilo politiko sodelovanja med Hrvati in Srbi v Hrvatski in spremenilo državo zaradi zlo = činske in nore politike Paveličeve vlade v krvavo bojišče obračunavanja med hrvatskimi in srbskimi napeteži. Komunisti so zelo. dobro in hitro spoznali možnosti, ki so se jim nudile, da pojačajo' svoje akcije in kmalu so zbrali pod svoje nadzorstvo velik del Srbov v Hrvatski, ki so bežali v gozdove, da bi si rešili svojo glavo. Isti proces se je odigraval v Dalmaciji, kjer so Hrvati, bežeči pred pokoljem, ki so ga vršili Srbi in Italijani, padli pod vodstvo dobro pripravljenih in organiziranih komunistov.
S prihodom komunistov na oblast v Örvatski, so Srbi, ki so bili od prvih dni glavnina partizanske vojske v Hrvatski, automatsko zavzeli številne va= žne položaje v vladi in upravi Hrvatske neglede na to, ali so bili formalno člani komunistične partije ali pa so vanjo vstopili šele naknadno. Vredno pa je zabeležiti, da je danes več kot 40% celokupnega članstva komunistične partije Hrvatske srbske narodnosti, kar je sorazmerno skoro trikrat več kot njihov odstotek v deželi. Zahvaljujoč tem dbjstvora, je formalna, a še bolj dejanska oblast Srbov v današnji Hrvatski precej večja kot pa njihova rela= tivna politična moč, kar naravno izziva razumljivo ogorčenost in neugodno reakcijo med Hrvati.
Zaradi preganjanja Srbov v NDH je bila pod novim režimom vnesena v usta= vo Ljudske Republike Hrvatske - očividno na zahtevo Srbov v Hrvatski - poseb na klauzula (51.11.), ki določa, da imajo Srbi v Hrvatski iste pravice kot Hrvati. Ta klauzula je s pravnega stališča docela nepotrebna, ker člen 22. iste ustave .pravi, da imajo vsi državljani Hrvatske iste pravice in da uži=
vajo isto zaščito "neglede na narodnost, raso in vero." Po mišljenju prof, Jovana. Stefanoviča z zagrebške univerze, , ki je Srb, člen 11 ustave ne menja "hrvatski nacionalni karakter Ljudske Republike Hrvatske", toda nobenega dvo ma ni, da ta klauzula docela nepotrebno servira Hrvatom pod nos tako prisot= nost Srbov v Hrvatski kot njihove baje ugrožene pravice.
Po poslednjih statistikah je danes na področju velil<^a Beograda (z Zemunom) več kot 80.000 Hrvatov, kar je.približno isti odstotek kot odstotek Srbov v Hrvatski. Kaj bi rekli Srbi v Beogradu, ako bi se v statut Mesta Beograda vnesla ista klauzula za Hrvate, ki jo vsebuje čl.11 ustave Hrvatske za Srbe? Mislim, da bi bila takšna zahteva s strani Hrvatov v Beogradu nele absurdna, ampak tudi docela nesprejemljiva za Srbe.
Kot vidimo torej, dejanski položaj in gotovi formalni predpisi povzročajo tudi danes nezaupanje, razdor in nezdravo atmosfero med Hrvati in Srbi v Hr= vatski in onemogočajo, da bi se postavile stvari na pravo mesto, a s tem tu= di da bi se uredili odnosi med tema dvema skupinama, ki živita pomešani na istem političnem ozemlju. Vprašanje je, ali je. možno stvari popraviti in ugo toviti osnove rešitve tega problema? Po mojem mišljenju je to možno, toda za to je potrebno, da tako Hrvati kot Srbi, zlasti oni v Hrvatski, priznajo ne= kaj načel in sprejmejo nekaj dejstev, katerih ni mogoče izpremeniti ne da bi bistveno oškodovali interese bodisi enih bodisi drugih.
KAJ JE TREBA PRIZNATI
Katera načela in dejstva bi morali, po mojem mišljenju, priznati Hrvati?
Prvič, Hrvati morajo priznati, da so pravoslavni v Hrvatski Srbi, to je, da so živi del srbskega naroda. Neglede na zgodovinski razvoj, nedvomno drži, da se velika večina pravoslavnega življa v Hrvatski'danes smatra za Srbe in da ne želi biti ničesar drugega kot del srbskega naroda. Zato nobeni poskusi, da bi se jih zlepa ali zgrda pretvorilo v nekakšne pravoslavne Hrvate, Vlahe, ali nekaj podobnega, ne bodo uspeli. Nasprotno, taki poskusi takoj- povzr'oča= 3° silno reakcijo pri celokupnem srbstvu.
Drugič, Hrvati morajo pfiznati, da imajo Srbi .v Hrvatski, neglede na svo= je število ali odstotek, iste pravice kot Hrvati ..v celokupnem javnem živi je nju Hrvatske. Te pravice jim pripadajo in jim morajo biti zajamčene nele na osnovi splošnih načel demokratskega sistema marveč tudi na osnovi dejstva,da Srbi v Hrvatski niso narodna manjšina v konvencionalnem.smislu tega pojma, marveč da tvorijo skupaj s. Hrvati politično, gospodarsko in socialno en na = rod na področju Hrvatske.
Tretjič, Hrvati morajo razumeti,, da Srbi v Hrvatski.ne morej o in ne želi= jo prekiniti svoje kulturne.zveze z Beogradom in ostalimi deli srbskega naro da, kakor tudi da se ne želijo izločiti iz krila svoje srbske pravoslavne cer kve. Zaradi tega ne smejo Hrvati nikdar voditi politiko ali sprejemati pred= piše, ki bi Srbe v Hrvatski oddaljevali od njihove kulturne inverske zajed-nice z ostalimi Srbi, ki žive izven, meja Hrvatske., Takšna: politika - kateri smo bili priča v NDB - ne- vodi nikamor in ustvarja močno, reakcijo pri Srbih, s tem pa tudi njihovo oddaljevanje od Hrvatske kot njihove domovine.
Katera načela in dejstva bi morali, po mojem mišljenju, sprejeti Srbi, zlasti oni, ki .žive v Hrvatski?
Prvič, Srbi morajo uvideti, da so številčno precej mala manjšina v Hrvat= ski in da ne morejo kot Srbi, vkljub dejstvu da so del političnega naroda Hr vatske, imeti v javnem življenju več pravic in številnejše položaje kot pa jim pripadajo po njihovi relativni moči.
Drugič, Srbi v Hrvatski morajo sprejeti Hrvatskp brez vsake omejitve kot svojo domovino in v . skladu s tem iskreno in lojalno sodelovati pri politič= nem, gospodarskem in socialnem napredku Hrvatske, neglede na to, da se morda v danem trenutku interesi Hrvatske križajo z interesi Srbije ali Srbov izven Hrvatske. Srbi v Hrvatski ne morejo izsiljevati Hrvatov s političnim naslanji njem na Beograd, ampak morajo razumeti, da je srbsko-hrvatski spor potrebno in lahko rešiti samo neposredno med Zagrebom in Beogradom kot dvema osnovnic ma partnerjema sporazuma neglede na posebni položaj Srbov v Hrvatski odnosno Hrvatov v srbskih predelih.
Tretjič, Srbi v Hrvatski morajo razumeti, da je tudi v njihovem interesu, da je Hrvatska, v kateri žive, politično čim močnejša in gospodarsko in so= cialno čim naprednejša. Kmetu, delavcu, trgovcu, in uradniku-Srbu v Korenici, Pakracu ali Kninu sta politično, a posebno gospodarsko in socialno, bližja Zagreb in Split kot pa Beograd in Niš. Zato je v njihovem interesu, da lojal no sodelujejo s Hrvati v Zagrebu in Splitu in da se ne povezujejo politično
z Beogradom in da ne izvršujejo njegove naloge in direktive.
Pri tem je vredno omeniti, da smo imeli v neki meri podoben slučaj na Ce= hoslovaškem med obema vojnama. Do pojave Hitlerja in njegovega pangermanizma so Nemci v Cehoslovaški, katerih je bilo mnogo več kot pa Srbov v Hrvatski -okrog 30% - in ki so kompaktno naseljevali zahodno Češko, lojalno sodelovali v Pragi pri razvoju Cehoslovaške Republike in pri njenem gospodarskem napred ku neglede na nemški Reich. Ko pa je prišel na oblast Hitler, so se ti Nemci v veliki večini usmerili napram Berlinu, zahtevali združitev z Nemčijo in za čeli borbo proti Pragi in sodelovanju s češkim narodom. Kako se je vse to kon čalo, je dobro poznano. Sudetski Nemci so se sicer zares združili z Reichom, toda to so kasneje drago plačali z izgubo^zemlje, na kateri so živeli stole= tja, medtem ko so s tem pomagali pahniti Cehe in delno tudi Nemce^pod komuni zem. Tako eni kot drugi danes objokujejo svobodno in -demokratsko Cehoslova = ško, v kateri je bilo vsem dobro in v kateri so vsi u-živali politične svobo= ščine in gospodarski napredek.
Končno, Srbi v Hrvatski morajo uvideti, da je ureditev njihovih odnosov in sodelovanje s Hrvati notranja stvar Hrvatske in da ni mogoče najti reši= tve s pritiskom in z vmešavanjem celokupnega srbstva v ta problem. Takšna in tervencija povzroča nele nemogoče odno-šaje med Hrvati in Srbi v Hrvatski, am pak tudi med Hrvati in. Srbi nasploh.
Prepričan sem, da je možno na osnovi omenjenih načel, katere bi morali,po mojem mišljenju, sprejeti vsi dobi'P n amer,ni Hrvati in Srbi, uspešno in mirno rešiti vse probleme, ki se tičejo odnosov med Hrvati in Srbi v Hrvatski ne= glede na končno obliko in obstoj neke- državne zajednice med Hrvati in Srbi.
Ako ne bo prevladal zdrav razum pri reševanju teh problemov vkljub stvarnim dejstvom, ampak sovraštvo , zajedljivost in megalomanske težnje, potom je do cela gotovo, da bodo preje ali kasneje ekstremni elementi tako pri Hrvatih kot pri Srbih ponovno našli priliko, da se obračunajo s puško in nožem, kot se je že enkrat zgodilo v nedavni preteklosti.
PISMO UREDNIKU
Gospod urednik!
V januarskem KLICU TRIGLAVA sem "bral članek o .g. Janežiča,ki je zelo lepo pojasnil,kaj loči kristjane v svetu in želel ljubeznjive sprave vseh ločenih bratov, da bomo zares "vsi eno"*kot je to molil Jezus k svojemu Očetu. To naj bi bil glavni namen bližnjega vesoljne= ga zbora,ki ga je papež Janez XXIII.določil za 11. oktober letos.
Toda mene ne zanima toliko poznanje predmeta,kaj loči kristjane ene Cerkve od drugih. Zdi se mi da smo preprosti kristjani mnogo bdj "praktični", saj včasih res težko razumemo vse te dogmatične razlike in "resnice",ki toliko časa tarejo teologe,
Navadnega človeka,kot imam priliko opazovati in sam to čutim, za--nimata predvsem resnica in pravica, kot nam ju delijo. Bog mi jo dal toliko razuma,da znam ločiti, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je pra= vič.no in kaj je krivično.
Jezus ni oznanjal božje resnice učenjakom,ampak je govoril pre= prostim množicam. Za priče svojega poslanstva si je izbral preproste ljudi in njegov 'Evangelij je najlepši dokaz te preprostosti ter naj = zvestejši dokument Njegovega oznanila. Zato ga tudi najbolj iskreno razumejo in se po njem ravnajo prav preprosti, navadni ljudje.
Tako tudi slovenski verniki razumemo božjo besedo, saj smo v bi= stvu preprosti ljudje. In zato je treba spregovoriti, ko se bliža ve= soljni cerkveni zbor in povedati,kaj nam Slovencem leži pri srcu.Vem, da ste ž-e večkrat dali prostora v svojem listu "ponižanim in razžaljc nim",da sjo si olajšali svoje breme, zato upam,da tudi toga mojega pi= srna ne bos to zavrnili.
Zamejski Slovenci in Cerkev
Gospod urednik, Vi sami dobro veste, v kakšnem položaju se naha= jajo naši slovenski bratje ob mejah, v Italiji.in v Avstriji. Izpostav Ijeni so vsem mogočim krivicam, zatiranju jezika in rodu - in čosto ob molku če žo no s pomočjo visokih cerkvenih oblasti.
Pred loti ste-Vi sami pisali, in loni-npvembra meseca je goriški KATOLIŠKI GLAS lopo popisal, kako Vatikan ni branil goričkega nadško=
fa, VGlikc.ga Sedeja, ko so hudokni ljudje zahtevali, da izgine iz ško fijskega sedeža. Ohvešneni ljudje trdijo, da-ga jo Vatikan preko svo Jagd;; odposlan ca pripravil do toga, da se je odpovedal nadškof i ji.KA= ^OL-rSliI'G-1'i-S -je .tudi zapisal, koko so slišali umirajočega nadškofa, v 'lžid-0fn,j;ili- zdihl'jajih, malo preden je s.topil prod večno ga Sodnika, da je obžaloval, da'se je dal pregovoriti...
0wl 0 " Nik j ütj V Zamejstvu nimajo Slovenci v svojih naj višjih cerkvenih preds to-jniki^v-p^ločnih zagovornikov svojih pravic,kakor je na primer ^rayieai maternega' jezika v javnosti in v cerkvi. Povsod so izpostavi Ijcni raznarodovalnim težnjam in dejanjeiji. političnih oblasti, oh mol len cerkvenih 'oblas ti. Toda molk je mila beseda, saj so našim bratom obaraojjnkr godijo krivice tudi na cerkvenem polju, saj je slovenskemu dyiiGvvhikuLPpnokod zabranjeno obvestiti svoje vernike v slovenščini , ^)j|i.,bD na,.primer, tega dne blagoslavljanje hiš in podobno. Mod šlovon ^^igrrvprnike nameščajo italijanske duhovnike, ki ne znaj.o slovenskega jpsika. Međtem pa so slovenski duhovniki dolžni slepo pokorščino svo ^.im-nemškim -aLi italijanskim škofom. Celo katoliški listi, nemški in jital.ijanski, često grajajo slovenske duhovnike teh krajev, kadar ti branij.o:jezikovne in druge pravice slovenskih vernikov.Hinavsko jim p-l.lfnjb, :da Zganjajo nacionalizem in podpirajo - komuniste. Vsako po litično udejstvovanje Slovencev, vsako zahtevo po spoštovanju jezikov Pih’pravie,h' bznačij o ti "katoliški" listi za nacionalizem ali komuni= sem! Še več! take očitke mečejo slovenskim duhovnikom celo njihovi i= talijonski duhovni s obratje!
Tržaški škof jo na primer po znani londonski Spomenici glede Tr= sta (1954), spomenici,ki jo predvidela spoštovanje jezikovnih pravic slovenskega ljudstva, svaril italijanske oblasti, naj ne spreminjajo značaj a mesta. Vsem je bilo jasno in laški listi so to podčrta li, da je škof s tem mislil na italijanski značaj Trsta. Bil je torej Proti spoštovanju pravic za Slovence. Kdo je zganjal torej nacionali= zem!?
Gospod urednik! Vi sami ste pred časom obširno poročala, v Vašem listu o postopanju celovške škofije do koroških Slovencev! Bodimo si Povsem na jasnem vendar, da Koroške nismo izgubili samo po krivdi po kitičnega pritiska nemškega nacionalizma ampak tudi po krivdi nemške= ga klona. • ....
V videmski pokrajini v Italiji raznarodujejo še naprej naše bra= te. Pomislite vendar: trideset tisoč slovenskih ljudi nima niti enega slovenskega učitelja,niti ene slovenske ljudske šole! Slovenska bese= da je tam povsod preganjana, izganjajo jo tudi iz cerkva. Cerkev ob tem molči odnosno molče odobrava. Za božjo voljo vendar, saj talca kri vica vpije do neba! Videmska kurija bi se morala zavzeti vsaj za po= nčevanje verouka v slovenščini, v osnovnih in srednjih šolah. Oh, ne!
Sajjgq niti povsod v slovenskih cerkvah ne poučujejo v slovenščini!
Je mor to tista krščanska ljubezen, ki naj zedini vse kristjane? Jezus je ukazal spoštovati vsakega človeka in zagrozil jo:"Gorje mu, kdor bo delal krivico!" Naročil je opostolom:"Pojdite in učite vso na rode!" V italijanščini? V nemščini?
¥ i..71,	• v ■ \.{
Medtem pa smo slovenski verniki dolžni pri&povati za svete misi= jone,. čeprav smo sami potrebni misijonarjev, da nam naših bratov ne raznarodijo preveč hitro. Takih misijonarjev nam pa nobena kurija ne Pošlje ali celo dovoli!
Vera ni le v prejemanju zakramentov in spoštovanju le nekaterih cerkvenih zapovedi. Vera naj zajame vsega človeka, vse njegovo živ= Ijcnje, od materinega jezika do udejstvovanja v javnem življenju.
Naši duhovniki ne smejo ali si pa ne upajo spregovoriti jasno in odločno besedo, ko so priče hudobnega početja proti našim bratom v zamejstvu. Dolžni so pokorščino -svojim tujim škofom, zato gre raz= narodovonjo napre'j. Vera upada, zaupanje v takšno cerkveno oblast pa se bolj. "Roma ločuta,causa finita" gre le predaleč!
Slovenci nimamo svojega kardinala. Kdo naj nas torej zastopa m "brani? Hrvati s o ga imeli, dokler je Lil dr.Stepinac žrtev komuniz= ma. Tudi (ielii ga nimajo. Ni čudno, če potem ljudje govorijo, da so imeli Hrvati svojega kardinala samo zato,ker je Lil preganjan, od ko= munistov. Medtem pa jih imajo Italijani celo kopico. Pa vendar zaha= ja v cerkev samo 25^ Italijanov...
Kako naj potem Slovenci s srčno radostjo želimo in svetujemo pravoslavnim Slovanom, naj se zedinijo z nami katoličani,ko pa nave= dene in splošno poznane razmere tega ne svetujejo!? Pomislite, gospod urednik! V Trstu oLstoja desetletja srLska pravoslavna oLčina, kjer Lra*je pravoslavne vere najLolje in najlaže vidijo, kaj počne Italija nski kler proti Slovencem. Kako naj vendar potem ti pravoslavni pri = stanejo na neko zedinjenje, če pa sani na lastne oči vidijo, kako je s tem Jezusovim naukom o ljuLezni...
Slovenci verujemo v Boga in v Kristusov nauk. Od tega gotovo ne L orno odpadli. Lagali pa Li pred Bogom in seLi Li delali krivico, če Li trdili, da smo z navedenimi razmerami zadovoljni. Kako naj L orno zado= voljni, kako naj molčimo, ko pa cerkvene oLlasti ne spoštujejo našega jezika in ne Lranijo naših pravic!
Sam sem nekje v zamejstvu slišal, kako je slovenski duhovnik glasno v cerkvi, polni parnih slovenskih vernikov, goreče molil:"Reši nas, Gospod, tega sramotnega raznarodovanja!"
"Bo papeža poj demo..."
Sv.oče Li moral vedeti za vso,kar se krivičnega dogaja. On Li mo ral odločno nastopiti v oLramLo revnih, trpečih, preganjanih,Sama navo= dila nič ne zaležejo, ker je preveč hudobijo vsepovsod.
Vi gotovo dobro veste, gospod urednik, da so se pred časom ncka= tori slivenski duhovniki v •ajnejstvu odločili, da sporočijo sv. očetu vse,kar se pri njih krivičnega dogaja. Toda naleteli so na glavno ovi ro: kako sploh priti do papež«? Vem potem, da so drugi dosegli možnost takega sporočila potom nekega tujega kardinala. A so nazadnje to pot opustili, ker so imeli tehten pnzlog za to... Pokorščina do škofa?
Vf»« to priča, da slovenski vernik ne moro do sv. očeta, da Li mu prosi/) potožil in se pritožil, Pa to j« vendar grozno že ob sami mi= sli!
Ko Cerkev kliče k zedinjenju vseh kristjanov,ki naj zgradijo mogočen jez proti LrozLožnosti, naj vendar popravi predvsem krivice, ki se godijo našim bratom v zamejstvu, da bodo tudi oni deležni člo= voškega dostojanstva in krščanskega ravnanja in življenja.
Ker ne vidim druge poti in načina, kako opozoriti na to pereče vprašanje, vprašanje, ki spričo vesoljnega cerkvenega zbora in klica po zedinjenju ni brez vsakega pomena, se obračam na Vas, gospod ured= nik, s tem pismom. Prosim, objavite ga in storite, kar je v Vaši mo= či, da slovenska pritožba najde $»ot kam naprej. Čutim, vem, da bo to v korist vere in v korist zedin^mja kristj^iov. ^ropro^ti
v<.L	slovenski vernik
r
PREJELI SMO in ZAHVALIMO: "Tito between East and West* by Ilija Ju=
------------------------.— kič (DEMOS,London, 1961); "Tugoslav, Commu=
nism - A Critical Study" by Charles . Zalar (U .S ,A .Oongress, Washingtoa 1961.); "Pravi jice", A.S .Pu'škin;poslovenil Dr . T .Debel jak (Slov.kult. akcija, 1961.) ; "Zbornik Koledar Svobodne Slovenije" (Buenos Aires.)
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20. v mesecu. Izda j a ga "Slovenska Pravda". Samo članki,podpisani od izvršnega odbora,predstavljajo njeno.miš = 1 jenje.	Urednik: Dušan Pleničar.
UREDNIŠTVO: 76 Graeme Road,Enfield,Middx.
UPRAVA: BM/TRIGLAV,London, W.C.1.
gospodarska veda v encikliki
MATER ET MAGISTRA
- Od našega gospodarskega dopisnika -II., IZHODI Št E
Stališče Cef-kve., da ima pravico učiti o gospodarstvu na splošno, je razumljivo, če upoštevamo, da je človek, ki mu velja vsa skrb, v gospodarstvu tako sredstvo kot smoter, Kot potrošnik je smoter, zakaj po pameti je glavni namen gospodarstva zadovoljiti človeške potrebe» Kot proizvajalec je sredstvo, produkcijski faktor kot pravimo, ki ga je treba uporabiti na tak način, da bo smoter dosežen kar najboljše. Toda kljub temu, da je človek '’produkci j ski faktor1*» ostane človek in skrbeti je treba, da zaradi tega ne bo trpelo njegovo dostojanstvo ali zdravje» To je še posebno važno, ker koncem konca človek proizvaja sam zase in bi bilo smešno, če bi v ta namen žrtvoval samega sebe»
Pogosto slišimo pripombe, kako lepo in bogato bi lahko bilo življenje, če bi v mirnem času organizirali gospodarstvo tako, kot je organizirano za časa vojne» To je nesmisel» Vojno gospodarstvo deluje na poseben način, ker v vojni nadomestimo gospodarski cilj zadovoljitve človeških potreb z izvengospodarskim ciljem zmage nad zunanjim sovražnikojn;.
Z eno besedo: posamezniki žrtvujejo zadovoijevanje svojih potreb zmagi nad_sovražnikom» V normalnih časih ne moremo poboljšati zadovoljevanje svojih potreb s' tem, da v ta namen žrtvujemo zadovoljevanje svojih potreb»
Papeška okrožnica pravi ^individualno človeško bitje ie temeli.raz-Log in smoter vsake socialne ustanove'1. tore i tudi gospodarstva, fo je" izhodišče: človeško bitje je na tem svetu vrhovna vrednota. Kako se to sklada z napadom prejšnje okrožnice ''Quadragesimo Anno ' na ''individuali-zem ? Individualtzenv* v tej zvezi očitno pomeni pretirano poudarjanje posameznika in_njegovih pravic, medtem ko je treba’upoštevati, da'človek Zl-vi v družbi in ima zato kot moralno bitje sicer pravice a tudi dolžnosti. To je vsakomur razumljivo. Pretirani ''individual izem'1 je bil očitno mogoč le v času, ko j e bil reakcija na nasprotni ekstrem izključnega poudarjanja dolžnosti in družbe»
Tudi današnje poudarjanje ‘'skupnosti ' v nasprotju s posameznikom je podobna skrajnost» Skupnost sama po sebi ni nič, živa je le kot skupnost posameznikov in zato ne moremo doseči prav nič, če skušamo izboljšati svet s tem, da žrtvujemo- posameznike skupnosti, (Quadragesimo Anno izrecno svari pred ‘'kolektivizmom'') Podobna misel je zajeta V katoliški doktrini o občem dobru - bonum commune, ki je uravnotežena svota pravic in dolžnosti posameznikov.
Zaradi stališča Cerkve, da je po svoji naravi v gospodarstvu čiovek osnovna vrednota in da zaradi tega tudi kot' :"‘produkcij ski faktor'1 ne more nikdar postati samo sredstvo ali blago, mora seveda morala prevevati celotni gospodarski red. To gre tako daleč, da mora država delno predpisati delovne pogoje, pod katerimi je dovolj eno''delovno silo'1 zaposliti,
Vh sicer celo, če bi delavci sami bili pripravljeni pristati na težje pogoje. Sem spadajo predpisi o prepovedi zaposlitve otrok, o zaposlitvi žensk, o delovnem čaau in podobno»
Spočetka so nekateri ekonomisti trdili, da taki predpisi nasprotujejo načelu svobodnega tekmovanja, toda praksa je pokazala'nasprotno. Danes ravno tako imenovani ordo-liberali s središčem v Nemčiji učijo, da je svobodno tekmovanje mogoče le, ako država najprej določi meje (okvir, red = ordo), v katerih naj se vrši. Seveda poleg teh izrecnih predpisov, -A so potrebni že zaradi izenačenja pogojev med podj etjivšiTAi" se "gospodarsko udej-stvujejö",'morajo upoštevati tudi druge moralne zapovedi in prepovedi.
Vendar morala (kolikor ne gre za višje evangeljske svete revščine, čistosti in pokorščine, ki so pa le za nekatere), ne prepoveduje strem-' LJenja za materialno blaginjo posameznikov ali skupin posameznikov,Mater et Magistra izrecno pravi, da sta ''znanstveni in tehnični napredek in iz
njiju izhaiaioča materialna blaginja dobri stvari z velikim pomenom za človeško civilizaciioT^ Seveda človek ne sme pozabiti» da so še druge vrednote poleg materialnih in da ne more postati boljši človek» aktfeza-nj e ne meni. Zato okrožnica posebej opozarja na resničnost besed’, ''Zatorej iščite najprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost» in vse ostalo vam bo dodano*1' Vsak opazovalec gospodarskega življenja ve, da včasih cčlo gospodarske cilje dosežemo prej, ako naš duh ni zapičen samo vanje*
To pa ni vedno lahko» zakaj ''moderna družba je zapisana materializmu'1 in ''sebičnost je v človeku globoko zakoreninjena1'* Posebno druga ugotovitev je važna za nadaljnjo razlago gospodarstva* Predvsem moramo podčrtati» da človek ni popolen in ima napake» kar je vsebovano tudi v verskem nauku o izvirnem grehu«, Zadnja okrožnica pravi, da nepopolne in zmotne ideologije ne ustrezajo, ker ne upoštevajo celotnega človeka, posebno ne upoštevajo nekaterih neizogibnih slabosti,kot sta bolezen in
trpljenje, slabosti ,_ki j ih tudi na j naprednoj ši gospodarski in družbeni
sistemi ne morejo odpraviti«. Iz toga sledi, da tudi človeška družbena organizacija ne more biti popolna in brez napak* Vsak poskus, organizirati popolno družbo brez napak, v kateri bi’na pr.vladala popolna enakost, je utopija, ki lahko škodi dosegi čim manj nepopolne družbe» v kateri bo življenje tudi materialno kar najboljše* Zavedati se moramo svojih omejitev.
Teh so sc. zavedali klasični ekonomisti 19* stoletja, ki so za osnovo svojih razglaoknj vzeli fikcijo tako imenovanega ''homo oeconomicus''»človeka, ki ga pri njegovem delovanju žene samo željsFčim večjim zaslužkom oziroma dobičkom. Očitno je, da so si Smith, Ricardo itd bili na jasnem, da gre pri tem za podmeno» t.j. da jemljejo nekaj, kar ni resnično,vsaj ne popolnoma resnično. Resnično pa jc vendarle v toliki mori, da na tej podlagi redoma lahko razlagamo gospodarske pojave, medtem ko ne bi mogli razložiti ničesar, če bi človeku pripisali kot fikcijo popolni altruizem^ Niti seveda fikcija, na kateri utemeljujejo klasični ekonomisti svoje teorije, ne pomeni» da se navdušujejo nad sebičnostjo ali da od vseh zahtevajo, da morajo biti sebični*
Mater et Magistra ootrluie pravico do lastnine1. ‘'Pravica privatne lastnine na dobrinah, vštevši proizvajalne dobrine, ima trajno vrednost* Je del naravnega reda, ki uči da je človek pred družbo in da mora družba biti urejena, kakor ustreza blaginji posameznika*'' Okrožnica dodaja citat iz Quadragesimo Anno''Torej, je treb^ zasebno lastnino imeti za jamstvo bistvene svobode posameznika in istočasno kot neizogiben element v resničnem družbenem redu'* ...
Ravno izkušnje v komunističnih deželah so pokazalo, kako je gospodarski uspeh odvisen od tesne zveze med sredstvi za delo in posamezniki* V sovjetskem tisku se je nedavno pojavil izraz ''obezlička'1 (gl.Times 1,1.1962), ki pomeni izgubo zveze med stroji in posamezno človeško osebo» Posledica je, da se nihče ne briga za nič po pravilu, ki so ga ugotovili tudi v Jugoslaviji: ''Kar je vseh, ni nikogar’.11 Profesor Mirkovič pa piše v svoji knjigi o gospodarski politiki FNRJ: ‘'{J kapitalističkom poduzeču onaj, koji donosi odluku» snosi i riziko za njezin uspeh* On odgovara svojim kapitalom i dobiti, koju jo mogao ostvariti, a koja mu je zbog pogrošne odluke izmakla.** Pogreška kapitaliste prevaljuje se odmah na njega. Stoga onjbudno pazi da ne donose odluku ko j a ne bi odgovarala uv-jetima i mogučnostima* U socijalizmu toga nema» .Pogrošna odluka se ne prevaljuje na onoga» tko ju je donto'' To so važne ugotovitve za gospodarsko psihologijo. So tako prepričljive, da, kakor pravi okrožnica,mnogi, ki so bili do nedavnega proti zasebni lastnini na proizvajalnih dobrinah, ''znova proučujejo svoje stališče v luči jasnejšega razumevanja družbene zgodovino, in se sedaj izjavljajo za ohranitev te pravice'1. Govora jc seveda o raznih demokratičnih socialistih, na pr. o nemških so-
C ci tit t,Il	i ct t-t-i i O
Mater et Magistra tudi obnavlja ugotovaxev i'-wi «m -------- ,t^n
gospodarski red učinek osebne iniciative zasebnih državljanov1, kajti izkušnja je pokazala, da tam» kjor ni zasebne iniciative» pride do politične tiranije in povrhu do gospodarske stagnacije» Državna oblast sicer more imeti vpliv na gospodarstvo, toda vodilno načelo mora biti subsidiarnost , t.j. da si država in druge višje družbe nikdar ne smejo lastiti funkcij, ki jih učinkovito lahko opravijo nižje družbo in seveda predvsem posamezniki»
TITOV KONEC
V drugi polovici januarja se je vršilo v prostorih Liberalne Internaciona= le y Londonu predavanje dopisnika DAILY TELEGRAPHA, g.Davida Floyda, o MJugo= alaviji v koraunistišnem taboru". G.Floyd je,. mlaj|i časnikar, ki je dp'bro po = znan svojim čitateljem po svojih reportažah o dogodkih v vzhodni Evropi. Jugo slavijo pozna še dokaj dobro in je prisostvoval tudi konferenci neppredelje = nih držav v Beogradu,- V dobro mu lahko štejemo dejstvo, da je skromen in da si ne domišlja,,da ima položaj v Jugoslaviji v malem mazincu, čeprav ima nedvom= no precej izdelane poglede, kar se tiče Titovega režima.
Po uvodni ugotovitvi, da sta bila pomen in važnost Tita na Zahodu nesoraz= merno napihnjeni po I.I9T8, je g.Floyd dejal, da je Titova zvezda definitivno ugasnila z beograjsko konferenco neopredeljenih držav. To je bila Titova po = slednja možnost, da se zares uveljavi kot neopredeljen politik svetovnega zna čaja. Toda, prav tako kot je to možnost zamudil za časa madžarske vstaje, ko ni odločno obsodil sovjetske intervencije, enako jo je zamudil za časa beograj ske konference, ko je razdelil neopredeljene politike v dva tabora, ker ni ob sodil obnovitve sovjetskih jedrskih poskusov. Celo Naser se je bolje izkazal,
"Neopredeljeni" bi lahko igrali veliko vlogo v svetu, je zagotovil Floyd. To se je izkazalo na skupščini Združenih. Narodov, kateri je prisostvoval,, tudi Tito. Z beograjsko konferenco bi si lahko začrtali svoj program akcije, kate= rega bi tako Vzhod kot Zahod moral jemati v poštev. Toda Titov govor je uničil tako upanje. Danes je malo verjetno, da bi še kdo mogel spraviti tkzv."neopre deljene" skupaj za isto mizo. Vsaj na Nehruja ni računati.
Tito tudi ni odigral v satelitskih deželah one vloge, ki so jo pričakovali od njega na Zahodu. Prilik je bilo mnogo, toda ni nobenega dokaza, da je Tito podprl katerokoli stremljenje, da bi vzhodno-evropske dežele postalo manj od= visne od Moskve. Da je imel možnost, da to stori, je nedvomno, toda storil ni. V vseh važnejših svetovnih vprašanjih je solidno stal na strani Moskve.
Gospodarsko stanje v Jugoslaviji tudi kaže, da ni Tito storil nič več kot bi storil vsak drugi, ako bi dobil vso ono ameriško in zahodno-evropsko pomoč. Obratno, s svojim vztrajanjem na marksistični liniji, je spravil gospodarstvo v obupno zmedo, v kateri prevladuje širokopotezna korupcija, špekulacija in črnoborzijanstvo, Da je ukinil kolektivizacijo zemlje in razpustil zadruge,ne more biti vzeto kot njegova želja po liberalizaciji, marveč samo kot nujnost, da kmetje pridelajo voč poljedeljskih pridelkov, ki bi jih sicer ne pridelali. V industriji še vedno igra vlogo državno planiranje in je zato neumestno govo riti o samoupravi delavskih svetov. Poleg tega korupcija, ki jo najdeš na vsa kem koraku, onemogoča vsako pozitivno poslovanje.
Nekdo bo nedvomno moral plačati .za to početje. Dokler je Tito živ, bo mor= da še kako^ ker je on edini človek, ki drži stvari skupaj. Toda, čim bo on od sel, bo dežela padla v kaotično stanje, iz katerega bodo Sovjeti tisti, ki bo do izvlekli največjo korist, je zaključil g.Floyd.
V^razpravi, ki je bila dokaj prekratka, da bi s.e lahko zadostilo gotovim vprašanjem, ki jih je g.Floyd pustil odprta odn, nerazjasnjena - od česar bi imeli korist predvsem poslušalci nejugoslovanskih narodnosti - je dr.Sire iz razil mnenje, da se je gospodarsko stanje v Jugoslaviji vidno poboljšalo v ■zadnjih nekaj letih, medtem ko je g.L.Zupan izrazil dvom, da bi bili ravno Sov joti tisti, ki bi naj najbolj izkoristili kaotično stanje v slučaju Titove anr ti. Enako kot še nekateri drugi v debati, je smatral, da bi se moral tudi Za= hod pripraviti za ta trenutek, ker si ne more privoščiti, da bi Jugoslavija ponovno padla pod-sovjetsko dominacijo, G.Floyd je k temu odgovoril, da ni e= konomist, da bi ocenil stanje jugoslovanskega gospodarstva, a da no vidi mož= nosti, da bi s sedanjo korupcijo lahko šli v Jugoslaviji v nedogled. Kar se drugega tiče, pa se je strinjal, da obstoja nevarnost lokalne vojne odn. gve= rile, ako bi po Titovi smrti Sovjeti-hoteli s silo spraviti Jugoslavijo pod svojo oblast. Svoje mnenje, da bo nastal kaos po Titovi smrti, je utemeljil s cem, da obstojajo razdiralne sile med narodnostmi, ki sestavljajo Jugoslavijo, katere danes kroti edino-Tito, in pa da ne obstoja nobena druga osebnost, ki hi lahko Tita nadomestila. Prišlo bi na začetku do "kolektivnega vodstva", ki bi kasneje nujno razpadlo vsled notranjih razprtij.
Predavanje je bilo dobro obiskano. Prisostvovali so mu tudi dr.Grisogono, dr.Krnjevič, Ilija Jukič, dr.Tomič, Desimir Tošič, Nenad Petrovič in M. Marče tič. Negativna stran takih predavanj je v tem, da predavatelji.običajno niso tako odkriti, kadar pišejo o istem predmetu v časopisih. Tam jih običajno orne juje uradna politika uredništva - in angleška previdnost.	LOJZE ZUPAN
NAPREDNO ŠOLSTVO
Na II.plenumu SZDL Slovenije (socialistične zveze) je predsednica Vida Tom šičeva izjavila, da je problem odnosa udeležbe družbenih služb v nacionalnem dohodku predvsem stvar konkrethe''politike ins tem družbenega sistema, t . j Vpo litike vladajočega razreda". Dejala je,""da imajo kapitalistične dežele,ki i-majo precej višji nacionalni dohodek kot pa Jugoslavija, razmeroma zaostalej= še šolstvo. "To politiko dela pri nas občan v komuni," je ponosno zatrdila Vi da in hitro dodala, da-je treba šolstvu zagotoviti "materialno bazo"-z dvigam njem "zavesti občana o nujnosti teh služb" - t. j.: višjimi davki.
Kako izgleda to "naprednejše šolstvo" in ta "konkretna politika"?
Dejstvo je, da primanjkuje Sloveniji na podlagi razpisanih mest 1506 učite Ijev. Mladina kaže zelo majhen interes za študij humanističnih predmetov na univerzi, medtem ko se vedno večje število absolventov učiteljišč in Višje pe dagoške šole zaposljuje povsod drugod samo ne v prosvetni stroki. Lansko leto ni bilo realnega povečanja sredstev v šolskih skladih. Povečali so.se sicer za 22%, toda izdatki so poskočili za 35%j od česar je šlo 20% za povečanje oseb= nih dohodkov pedagoškega osebja. Kljub povečanju dohodkov pa so plače prosvet nih delavcev še vedno dosti nižje kot pa dohodki delavcev v drugih službah in v gospodarstvu. Po drugi strani se število šol stalno dviga. V šolskem letu 196O-6I so bile v Sloveniji 1202 osnovni šoli z 239«9?R učenci, 27 gimnazij s 7700 učenci, 52 različnih srednjih strokovnih šol s 13.373 učenci, a na višjih, visokih šolah in fakultetah je bilo 13.492 študentov. Poleg tega obstojajo cen tri za izobraževanje v gospodarskih organizacijah, delavske univerze in uved= ba izrednega študija na skoraj vseh fakultetah, visokih in višjih šolah.
Število šol in učencev nikakor ne pomeni, da imamo v Sloveniji naprednejše šolstvo kot v drugih deželah. Zaradi pomanjkanja sredstev in učiteljev so mo= rali šolski organi ukiniti nekatero predmete ali pa zmanjšati število ur pou= ka. Struktura absolventov kaže občutno dezorientacij o na prosvetnem polju.Raz merje med strokovnjaki z visoko in tistimi s srednjo strokovno izobrazbo je v nekaterih gospodarskih panogah 1:4 v korist tistih z višjo ali visoko strokov no šolo namesto da bi bilo ravno obratno. Od absolventov tehniških visokih šdL je samo 20% strojnih inženirjev (v tujini ta odstotek znaša 50%), kar.pomeni, da je drugih - zlasti inženirjev kemične in metalurške stroke t- dosti več kot pa jih je možno zaposliti. Vzrok je tudi v tem, da je ponekod nemogoče sprejo ti vseh kandidatov, ki bi se radi vpisali na določene šole zaradi pomanjkanja učiteljev in sredstev. Oni, ki so sprejeti v šolo v kakem drugem mestu, se mo rajo bodisi voziti, bodisi dobiti mesto v dijaškem odn., vajeniškem domu. Toda materialni položaj teh domov je enako kritičen. Sedaj je prišlo do "konkretne politike", da se morajo stroški za vzdrževanje, vključno amortizacijski stro= ški, teh domov kriti iz žepa* gojencev odn. njihovih staršev samih. A kar se tiče izrednega študija na fakultetah in drugih šolah s strani že zaposlenih v gospodarstvu, pa imajo gospodarske organizacije precej drugačno politiko od "konkretne politike" in ne gredo študentom na roko.
Vida Tomšičeva ima prav, ko trdi-, da "to politiko pri nas dela občan v ko= muni", toda pri tem ne gre samo za njegovo "zavest", ampak tudi za jasnost poj mov, kajti ubogemu občanu se že meša od tolikega govoričenja. Po eni strani izgleda, da je odgovoren za procvit šole, po drugi strani pa se na veliko go= vori o samoupravi v prosveti in o "delitvi dohodkov v posameznih kolektivih". To delitev dohodkov je pojasnil Stane Kavčič takole: "Vzemimo neko. občino.Ce bi ta občina dala svoja sredstva za šolstvo šolskemu skladu, potem pa propu= stila prosvetnim kolektivom, da sami po lastni uvidevnosti delijo in tehtajo tisto malo, kar je, bi to že bil demokratični korak naprej. Toda če jim pa občinski referent za proračun po stari navadi jasno pove koliko je za črnilo, koliko za to in koliko za ono - in vi nimate tu več kaj deliti, je pa to ne= sporno stari odnos, ki ustvarja določene probleme."'
Izgleda torej, da bi bilo prekrasno, uko bi občine dale denar šolskim skLa dom, s katerimi bi prosvetne ustanove razpolagale kot se jim zdi. Toda to ni mogoče, ker "konkretna politika" veli, da je treba šolske sklade deliti "po učinku". A kako meriti "učinek" prosvetnega delavca je vprašanje, ki/povzro= čilo, da so si sedaj učitelji skočili v lase - na račun učencev. "Naprednej= ši" učitelji mlajših let zahtevajo, da ni nobene razlike med onimi, ki so po učevali dvajset let in onimi, ki so komaj postali učitelji. Njihov argument je, da- so mlajši učitelji fizično bolj vzdržljivi - čeprav, kot starejši uči telji pravijo, zaradi pomanjkanja prakse manj pametnejši. Oboji pa bi se mo= rali zavedati, da bo končno partija ona, ki bo o tem odločila, ne pa oni,ker je to stvar "konkretne politike" vladajočega razreda,	M.P.G.

OD TffiSECA DO MESECA	^
zzrrrzr=:rr=rrz=zrr	SOLSKA NALOGA ž
Na težka vprašanja šolstva opozarja pismo, katero je sekretariat izvršnegi odbora zveznega odbora Socialistične zveze pred mesecem razposlal republiškim gla vnim odborom zveze. K tem vorašanjem sta pripomogla resolucija zvezne skupščine o šolanju tehničnega osebja in osnovni:zakon o finansiranju šolstva, ki je skrb za šole prenesel na komune. Kot pravi pismo, prihaja do nesoglasja med sredstvi, ki jih družba odmerja šolstvu, in naraščajočo potrebo po šolanju delovnih Ijpdi, kakor tudi mladine. Položaj se predvsem zaostruje v mestih in v nerazvitih komunah. Poleg tega se je pokazalo, ugotavlja pismo, da osebni prejemki prosvetnih delavcev zaostajajo za prejemki v drugih strokah, kar povzroča, da se mladina izogiblje učiteljišč in pedagoške stroke na splošno. Pismo opozarja republike in komune, da morejo po potrebi povečati dajatve za šolstvo, in priporoča, da se Socialisti£ na zveza posveti temu vprašanju kot važni politični nalogi.
Na posvetovanju o položaju šolstva in fizkulture, katero je sredi februarja sklicala Stalna konferenca mest, so ugotovili, da je položaj težak, ker za eno in drugo primanjkuje denarja. Milka Minie je priporočila komunam, naj iščejo rešitve z lastnimi sredstvi, a je obljubila, da bo pomagal Zvezni izvršni svet, ki prouču je celotno vprašanje.
Pritožbe o pomanjkanju denarja za šole se razlegajo že od srede 1. 1961, med tem ko je stiska še starejša. Nerazvitim občinam primanjkuje denarja in se je po Srbiji dogajalo, da cele mesece niso plačevali učiteljev, ali pa lanske jeseni e-nostavno niso odprli niti štiriletnih šol, čeprav je obvezna vzgoja osemletna. Po mestih učitelje sicer plačujejo, čeprav le skopo; primanjkuje pa šolskih prostorov, ker število šoloobveznih otrok zaradi priseljevanja v mesta naglo raste. Težave imajo tudi tehniške šole, ker bi občine rade, da bi zanje prispevala podjetja, ta pa jih odrivajo občinam.
V	Sloveniji je nekaj izjem. Tovarna ISKRA iz Kranja je ustanovila za Bežigra dom šolo za vajence, ki bo na stopnji srednje tehnične šole.
Razvozlana železnica
Letos so končno začeli urejevati ljubljansko železniško vozlišče. Deloma so se lotili dela, ko so prestavili tovorno železniško postajo iz Šiške v Moste, kurilnica in ranžirna postaja pa bosta v Zalogu. Dolga leta se- je vlekla včasih kar žolčna razprava, kaj naj napravijo: poglobe progo skozi mesto, jo dvignejo, ali pa enostavno urede podvoze na glavnih cestah. Pred vojno so o tem le razpravljali. Po vojni so zgradili podvoz na Tržaški cesti, zdaj pa so se odločili tudi za osta le podvoze, ne mogoče zaradi tega, da bi bili najboljši, pač pa ker so najhitrejša in najcenejša rešitev. Že jeseni so pričeli razkopavati, letos pa naj bi dokon čali podvoze na Titovi cesti pri postaji in na Celovški cesti. Zaradi tega bodo morali prestaviti progo skozi Tivoli v dolžini poldrugega kilometra in jo dvigniti za poldrugi meter. Na postaji bodo uredili pet peronov (zaenkrat potniki še skačejo čez tire). Celotne stroške računajo na 10 milijard dinarjev. Lani je ljub Ijanski mestni odbor nakazal 400 milijonov v ta namen, da bi zaceli z delom.
V	letošnjem planu je za železnice predvideno 175 milijard dinarjev; od tega le 4 milijarde za ureditev glavnih vozlišč v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Skopju in Sarajevu. Sodeč po tem bo Ljubljana morala še nekaj časa potrpeti s postajnim poslopjem, zgrajenim pred dobrimi sto leti.
Počitniško potovanje
Tito se je koncem januarja naveličal mraza in Brionov in je z Galebom odplul na počitniško potovanje za soncem v Egipt in Sudan. Seboj je vzel ženo Jo-vanko, pisatelja Krležo, tajnika Crnobrnjo, adjutanta Šumonjo in dva bivša poslanika v Kairu, Djerdjo in Dugonjiča. Tito in Naser se imata rada in se, kot pišejo egiptovski in jugoslovanski časopisi, tudi ob zasebnih obiskih vselej pomenita o težavah, ki tarejo svet in neblokovske dežele. Tito je v Luxorju ogledoval razvaline, v Aswanu gradilišče, nato pa je odpotoval na zasebni obisk v Sudan.
* * *
205 jugoslovanskih.študentov tehnike je odšlo rta obisk Združene arabske republike na vabilo ministrstva za kulturo.
V	Kartumu v Sudanu so jugoslovanska podjetja zgradila in opremila tovarno kož, v okviru jugoslovanskih investicijskih kreditov Sudanu.
::3T7 L . _
Stran 16.
Za gradnjo novih nodernih cest bodo le; tos investirali 42 milijard dinarjev. Od skupne dolžine 800 km bodo najvažnejša de la na cesti Bratstva in edinstva na odseku med Paračinom in Osipäonico dolgim 95 km.ln na dveh krajših odsekih v Makedoniji. Na jadranski magistrali bodo zgradili 40 km pri Šibeniku, 40 km med Podgoro In Pločami, ter nekaj malega od Dubrovnika do novega letališča v Cilipih. V Sloveniji nameravajo dograditi ljubeljski tunel in nadaljevati s cesto Dravograd-'jaribor-Mürska Sobota. '	"* i
■ j-o-rZa železnnce'bodo letos investirali 175 milijard dinarjev in to predvsem za modernizacijo in pa za nadaljevanje gradnje prog Sarajevo-Ploče, Beograd-Bar in Knin-Zadar. Progo od Knina do Kistanj so že izročili prometu, do konca leta naj bi dokončali;" še 55 km dolg odsek med Kista-njami in Benkovcem..
■ JAT bo s i. abrilom uvedel novi vozni red. Tako bo Jugoslavija zvezana z 8 rednimi in 3 sezonskimi linijami z tujino. "Šestkrat na teden bo zveza med Beogradom in Parizom preko Zagreba in Münchena. Na • progah Beograd-Zagreb-Frahkfurt-London in Beograd-Zagreb-Zürich bo po eden let več na teden, medtem ko BEA ukinja let iz Lon dona v Beograd kot nedonosen. Med Beogradom in Frankfurtom preko'Zagreba in Dunaja in na progi Beograd-Zagreb-Pim bodeta dva'leta tedensko. Enkrat na teden bo zv£
. M na redni progi Beograd-Zagreb-Praga-Berlin in na sezonski Dubrovnik-Zagreb-Dunaj. Trikrat na teden na progi Beograd-"Atene-Kairo in Verjetno enkrat na teden med Beogradom In Tirano. Skozi poletje. bo dvakratna zveza rta' teden med Beogradom, Dubrovnikom in Rimom in enkrat na teden med Splitom, Zagrebom In Dunajem, Na domačih progah'bodo z novimi Convair letali zveze bolj pogoste. 1	. .
V Lukavcu v Bosni so odprli novo tovar_ no dušikovih' gnojil, ki bo dajala v prvi fazi 120.000 ton dušika, kasneje ko bo pa povsem dograjena bo proizvodnja podvojena. Ta tovarna, ki je del velikega kemičnega kombinata je popolnoma avtomatizirana. Du šik bodo delali iz zraka'in plinov, ki nä stajajo pri proizvodnji koksa. Poleg tret^ je koksne peči, ki je že zgrajena, bodo letos dodali še nov obrat, ki bo proizvajal fenol, katerega se rabi za produkcijo plastičnih mas in umetnih vlaken.
Zdaj so končno vpeljali enpten kurs za dinar in tako tudi turisti dobe 750 dindn jev za 1 dolar (preje 600 din za dolar).
Jugoslovanska industrija stekla je lani proizvedla 8,7 milijonov kvadrajt nih metrov steklenih plošč, 67.000 ton votlega stekla, 1,2 milijonov komadov optičnih steklenih predmetov in 950 ton stekla za laboratorije. Do le ta 1964 bodo.pgradili 3 nove tovarne, med rtjimi eno v Novem mestu.
. Doma imajo zdaj 1.822.000 radijskih , prejemnikov, dvakrat toliko kot pred 4 leti, oziroma 1 na vsakih lo Jugo -Slovanov. Koncem leta 1961 je bilo že 62.000 televizorjev. Ker pa je domača industrija sposobna da naredi 100.000 televizorjev rta leto se bo to število ‘- naglo dvignilo.
Ladjedelnica v Piranu bo zgradila 2 vlačilca za G-vinejo v okviru jugoslovanskih kreditov Gvineji. Vlačilca sta namenjena za službo v konakrij_ ski luki, in bosta opremi jena z motorji po 1.000 ks izdelanih v Litostroju.
Za rekonstrukcijo ravenske jeklarne bodo porabili.15 milijard dinarjev s čemer se bo dvignila proizvodnja su rovega jekla od sedanjih 85.000 ton na 150.000 ton.
V Beogradu so konferirali o kruhu. Ugotovili so, da preskrba s kruhom že dolgo ni zadovoljiva. Od 4.000 pekarn jih je kakih 630 še vedno v privatnih rokah, kjer pečejo krph na zelo prinü tiven način. Cene kruha so kontrolira_ ne in tako podjetja ne morejo;narediti dovolj denarja, da bi se same mo -dernizirale. Računajo, da bi bilo potrebno 10 milijard do leta 1965, da bi se pekarne modernizirale.
Sedmi, mednarodni sejem tekstilnega blaga, oblek, usnjenih izdelkov in o-butve MODA 62^ se. je vršil januarja v Ljubljani, kjer sp zaključili posle v vrednosti preko 11 milijard dinarjev.
Ljubljanska opera je gostovala 11. februarja v Celovcu. Kot gost koroške ga poglavarja je ob tej priliki odpotoval, v Celovec Miha Marinko, kakor tudi Joža Vilfan in predsednik ljubljanskega ljudskega odbora Marijan Te pina.	,
Znani hrvaški kipar Ivan Meštrovič je umrl v Kaliforniji 17. januarja. Z letalom so ga prepeljali do Zagreba in ga pokopali v njegovi rojatni vasi.
. IVAN STANIČ