Štev. 13.                     V Ujabijanl, 1. gradna 1904.                      Leto V.
Zvezda repatica,
0; tiha 2vezda, blažena ti lu?, ki si pred kralji modrimi svetila, ki si gorela jim  na daljno  pot in do 5>nu jih  bofjega vodila!
Kako so se umirite željč,
ko tvoji žarki so jim posvetili
na kraj, kjer je Rešnik osrecil svet
in angeli so peli zlatokrili , . ,
0, zvezda blaga, žarojasna \ui, zakaj si za gorarru izgorela? N)e slutiš ti, kako si zdaj želi nerešencev te trurna nevesela?
Poglej teh tisoc hrepenefih rok, hi se iztezajo po reSeniku! (Jžgi plamene in preieni no^, na pot posveti rodu-mučeniku!
t^aj se utrne žarek ti samo, da jasno se razvije pot pred nami, potem ugasnt — pokoj naj tt bo! Do dneva svojega dospemo samil
E. Gangl   .