m a-	iqis i rs s	1
•	j j v M* t
mit Seilagen	l
9. Številka. 1 —----------------- —-	* Maribor, dne 2. marca 1916. U
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi s?.m po njega, plača na leto samo 3 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
Za inserate se plr>-tne od enostopne petitvrste za enkrat IS vin., ali kar je isto, t kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanila" tt-seua 5 vin. Parte in zabvrJe vsaka petiivrsta 24 vin,, Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nežaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
in srednja Albanija naša.
JCela severna
Vojni cilji Rusija in Anglije.
O tei zadevi je ruski zunanji minister Sasonov v seji dume dne 21. februarja med drugim izjavil, da bo ruska vlada vstrajala neomajno pri sklepu, nadaljevati boj tako dolgo, dokler ne bo sovražnik premagan. To je in ostane trdni sklep ruskega naroda in njegovih zvestih zaveznikov. Znanp nam je, kdo je povzrofiil neštevilna gorja, vsled katerih zdi-huje sedaj vsa Evropa. To sedaj omenjati, bi bilo popolnoma odveč, če bi nemški državniki in Prusija ne vstrajali pri tem, da hočejo aam in našim zaveznikom naprtiti in jim podtika/vajo vso odgovornost za sedanjo svetovno vojsko. Toda Rusiji in njenim zaveznikom je bila ta svetovna vojska vsiljena, da branijo svoje najsvetejše pravice. Že vnaprej smo vlede-li, da bo vojska neizogibna, vsled česar smo ohranili in bomo tudi v bodoče kljub žrtvam in izgubam ohranili popolnoma mirno kri.
Trditev, češ, četverosporazumovi zavezniki si žele, da bi bil nemški narod popolnoma uničen, je jalova. Kdo bi mogel računati s tem, kako uničiti narod, broječ 70 milijonov duš. Zavezniki niso imeli nikoli takih misli. Zahtevajo za-se pravico, da se v svoji deželi svobodno razvijajo in se nočejo dotakniti zakonitih pravic narodov. Zahtevajo samo v svrho zagotovitve svojega obstanka, da se napravi konec neizprosni sebičnosti in ropaželjni poželjivosti, ki so značilne poteze prusovstva. To prusovstvo se mora prisiliti enkrat za vselej, da ne bo imelo nobene moči. Ako bi pa ne prišlo do tega, bi bile vse žrtve zaveznikov brez uspeha in zaman.
V seji ancdeške spodnje zbornice dne 23. februarja je ministrski predsednik Asquith na izvajanje delavskega posla<nca Snovrdena, da je prišel čas za mirovna pogajanja, in na vprašanje poslanca Treve-lyana, zakaj Anglija ne naznani mirovni^ pogojev, odgovoril:.' V jasnih, neposrednih, razumljivih in tehtnih besedah sem že svoj čas naznanil pogoje, pod katerimi je Anglija voljna, skleniti mir. Danes jih hočem ponoviti. Naši zavezniki so poučeni o njih, a tudi nemškemu kancelarju so predobro znani. Kar sem rekel dne 9. novembra 1914, to še danes ponav-
OSTER.
v
Sola, koča in gospodična.
Stari izkušeni ljudje so napovedovali sedanje slabe čase tudi s temi-le besedami: „Kadar bo stala v vsaki vasi šola, ob vsakem drevesu koča ter bode prišla iz vsake koče gospodična, takrat bodo zavladali tako slabi časi. da bodo moški rekali: „Lani ne bi rad bil vojak, letos ne kmet, drugo leto pa ne gospod."''
Ker nas izkušnja uči, da preroške besede modrih ljudi niso vselej lahko umljive, prazne in brezpomembne pa tudi niso, zategadelj ne bo brez koristi, če se cenjeni bralci in bralke „Slovienskega Gospodarja" z menoj vred nekoliko pomudijo pri navedenih težko umljivih stavkih ter mi pomagajo razvoz-ljati njih skrivnosten pomen.
Očividno imamo tu opraviti s tremi osumljenci, ki so zatoženi od javnega mnenja, da so pomagali priklicati v deželo hude čase, v katerih se ne čuti srečnega ne vojak, ne kmet in ne gospod: torej naposled nihče.
Prva izmed teh freh grešnic je osumljena šola, da bi naj bila pomagala priklicati v deželo slabe čase. Mogoče, ali pa tudi ne. Jaz za-se verujem nepo-
Ijam: Meča, katerega nismo lahko potegnili, ne bomo 1 rej vtaknili v nožnico, preden ne bo Belgija — in jaz hočem dostaviti: Srbija (delj časa trajajoče pritrjevanje) — dobila v polni meri vsega in več kakor vsega, kar je žrtvovala, nazaj, predno Francija ne bo močno zavarovana proti napadu, dokler pravice malih evropskih narodov ne bo(do postavljene na obširno podlago in dokler vojaško gospodstvo Prusije ne bo popolnoma in končinoveljavno uničeno. In kaj še tukaj zdaj manjka glede jasnosti in razločnosti? Vprašam Trevelyana in nemškega kancelarja, kako bi naj jaz to še bolj jasno povedal, da bi vse naše sovražnike prepričal, da je mir samo na tej podlagi mogoč, in prej ne morejo naši hrabri zavezniki niti črke od tega opustiti, da ne bi vojske nadaljevali.
Pojdimo na delo!
—b—. Vigred prihaja z naglimi koraki — Čas nujnega velevažnega dela na polju. Druga leta smo spomladna dela kolikor toliko še dokaj lahko izvršili, ker smo imeli Še precej ali vre j toliko domačih delavskih moči, da smo lahko pravočasno opravili špomla-dno setev, vinogradno kop in vsa druga velika dela in opravila. Se tedaj je šla včasih trda za delavske moči, ker so zadnja leta pred vojsko po nekaterih o-krajih ljudje kar drli v mesta in tovarne. Lansko leto je bilo že huje. A šlo še je, ker so še vsaj večinoma bili starejši gospodarji doma. In če je dober, v-net in delaven gospodar pri hiši, nadomešča on s svojo pridnostjo več tujih delavcev.. Letošnje spomladi pa se je res dosti bati. Ker ni bilo snega, še nismo mogli gnoja navoziti na njive in v vinograde. S-koraj vse pride spomladi na vrsto. Poleg tega bo letos delavskih moči silno primanjkovalo. Od mnogih hiš so šli vsi moški k vojakom, V moji bližini' je kmetija, ki obsega čez 60 oralov zemlje; toda kdo bo na njej delal, ko so z gospodarjem šli v vojake vsi moški, 3 hlapci in 4 viničarji. V domači hiši je ostal kot najstarejši — 141etni sin s tremi sestricami. Viniča-rije so prazne in tudi dninarjev ni dobiti. Dvoje bo letos kmeta najhuje tlačilo: težko delo na polju in vinograd na kop.
zabnemu vladiki Slomšku, ki je dobro šolo na vso moč priporočal in podpiral, o slabi šoli pa rekel, da je bolje, če je ni; verujem našim duševnim velikanom: Gregorčiču, Aškercu, Stritarju itd., ki so s svojimi nesmrtnimi umotvori že blizu pol stoletja u-čili in vzgajali slovenski narod; verujem našim vzgojiteljem, ki žrtvuiejo skoraj vse svoje življenje v raz-vitek in izboljšanje sloveniskega Šolstva; verujem pa tudi v bister razum in zdravo razsodnost preprostega slovenskega ljudstva, ki je ravno s pomočjo šole, cerkve, pesnikov in drugih dobrotnikov-umetnikov dospelo na tako visoko stopinjo splošne izobrazbe, da se sme dandanes slobodno imenovati najomikanejši narod na jugu Avstrije, katere ne more premagati ne vran. ne Italijan.
Da je šola tupatam tudi kaj zakrivila, je brez dvoma resnično; kajti njej se čestokrat godi kakor studencu, v katerem je v navadnih razmerah čista voda. Ce se pa zajemalci vode okoli njega prepirajo in pretepajo ali z rahami suvajo in lučajo kamenje vanj, tedaj se njegova čista vsebina kmalu skali, eta postane neužitna. V sedanji strašni vojski se zopet kaže, da zmagujejo tisti, ki imajo bolje izšolane in izobražene vojake, čeravno je morebiti sovražnik v veliki premoči. Deset neizšolanih ruskih vojakov beži pred enim avstrijskim. In kako velikega pomena je ravno dobra šola za poljedelce, živinorejce, sadjarje, vinogradnike itd., to čuti dandanes vsak napre-
Mnogotera žena jadikuje in sklepa: „Vse bom pustila pri miru. Obdelala bom le toliko, da bom imela jaz in moji otroci za silo živeža, drugo pa naj o-stane." Vendar kakor je tudi tako tarnanje umevno, tako vendar ne sme biti kmečko pravilo za sedanjo težko in resno dobo.
Ravno letos bo treba napeti do skrajnosti vse sile, da bo kolikor mogoče vsak rob naše zemlje obdelan in obsejan. Dvojno sredstvo imamo za to — pridnost svojih rok in medsebojno bratovsko pomoč.
Veliko, da, eno najvalžnejših nalog vršimo mi kmetje v sedanjem času: Mi skrbimo za kruh in drug živež naši hrabri armadi ter vsemu prebivalstvu. Zavedajmo se vselej in povsod te svoje velevažne naloge! Jaz za svojo osebo vem, kaj mi je storiti. Ker sem član žetvene komisije, bom po vsej okolici vestno pazil na to, da bodo vsa polja v naši občini obdelana. Hvala Bogu, naše ozimne setve so dobro prezimile,. Tudi pozna setev prav lepo kaže. Božji blagoslov očividno čuje nad našifm delom in trudom! Upati je, da se bo spomladno delo lahko letos zgodaj pričelo. In za to delo moramo na deželi vporabiti vse moči in vse ljudi, v katerih je še kaj moči. Popuščati, odlašati ali zanemarjati ne smemo nikjer. Pripravimo si že sedaj vse potrebno orodje in potem pa le vstrajno na vojsko na domaČem polju in v vinogradu. Motika in pljug bodita naše najvažnejše orožje v tej vojski. In v našo lepo, rodovitno, domačo zemljo vsejmo seme, katero bo dalo kruh milijonom in milijonom Avstrijcev na bojišču in doma. Ne bodimo ma-lodušni, ampak pomislimo, da je naša domača kmečka fronta na polju sedaj ravno tako važna, če ne celo važnejša, kot druge fronte. Skromno nam je sicer odmerjena vsakdanja hrana, a potrpeti moramo iz ljubezni do bližnjega, posebno pa iz ljubezni do na* šib dragih, ki se borijo za nas in našo ljubo domovino na krvavih bojiščih. Naša slovenska zemlja, katero tako vroče ljubimo in za katero se vojskujemo, ne sme ostati neobdelana, naj stane, kar hoče!
Priskočimo svojim bližnjim in sosedom na pomoč posebno tam, kjer ni nobenih delavskih moči pri
den kmet na svoji lajstni koži. Brez Šole bi ne šlo dobro naprej, rajje nazaj.
Druga osumljenka, koča, bi naj tudi bila kriva slabih časov. Moj Bog, kako sitni in nezadovoljni so ljudski preroki! Menda se bodo lotili še votlega bukovega štora, dolžeč ga, da je tudi on pomagal pokvariti dobre čase s tem, da je dajal potuho zajcu, ki je spal ob njegovih piravih koreninah. — Torej koča, tista bela, prijazna in samotna koča na griču ali pa ona lična „koča pri koči" v dolini ob cesti, po kateri stopa nešteto nog, noseč na delo nešteto rok, ta koča je vendar prava dobrobitnica neštetim ljudem, ki se ondi rOdijo, živijo in umirajo, ker jim služi z lastnim dvoriščem in ognjiščem kot varno zavetje pred sovražniki sem od tujih pragov. In ta velekori-stna koča bi naj bila sokriva slabih časov! Težko je verjetno. Imel pa je o njej nikalno, t. j. slabo mnenje stari Karamiceljv ki je na sejmu v Slov. Bistrici prodal edino kravico, domov grede pa v družbi dobrih prijateljetv vse denarce zapil ter bil zaradi tega od svoje žene in treh hčera neusmiljeno prekregan, zasramovan in od pet do glave od -\-seh dobrih lastnosti prebran. Modroval je Karamioelj ob času teh hudih težav tako-le: „J-areninski zvonik ima štiri močne stene in štiri krepke mladiče, moja koča pa tri slabe. Ko bi človek še enkrat bil rojen na svet, v ko-* čo ali na malo posestvo ne bi hotel nikoli več. Ob koči sem tako na kratko privezan kot pes na verigi. Ne
hiši. Pri tem pa ne povprašujmo, koliko bomo dobili za svojo pomoč, ampak skrbimo za skupnost s tem, da pomagamo, da bo kolikor mogoče tudi vsaka brazda sosedove njive zorana in obsejana,
Vstrajajmo torej! Kmečka delavnost in vstrajnost mora letos zmagati. Obdelali bomo naša polja, skrbeli bomo po vsdh svojih močeh za kruh armadi in drugim državljanom. Zana-šajmo pa se pri tem, da bodo drugi stanovi spoznali, da je kmečki stan glavna podlaga za obstoj družbe in države, da je hranilni stan za vse druge stanove. Vojska je to pokazala bolj kot čas miru. Gotovi ljudje tega prej niso spoznali ali vsaj niso hoteli priznati. Pričakujemo pa tudi od vlade in države; da se bo zavedala svoje dolžnosti napram kmetu in za njegovo obrambo.
Glede pomanjkanja delavcev bi izrazil željo do naše vlade in do vojaške oblasti. Znano je, da je veliko število uradnikov, trgovcev, tovarniških delavcev, železničarjev in drugih oproščenih od vojaške službe. Ne rečem, da te oprostitve niso opravičene; tudi kot pošten slovenski kmet ne poznam nevoščlji-vosti. Samo to želim, da bi se kmete in kmečke delavce upoštevalo v tisti meri kot druge. Nujno potrebno je, da se vsaj v spomladi in jeseni za več mescev oprostijo od vojaške službe vsaj najpotrebnejši posestniki in kmečki delavci (viničarji itd.). Ali nr kruh, ki ga le-ti pridelujejo, toliko vreden, kot drugi tovarniški izdelki? Veliko večino prošenj navadno politične oblasti zavrnejo, Še predno pridejo na mesto, kamor so naslovljene. Naj bi to leto na merodajnih mestih se resno upoštevale razmere in potrebe na deželi in naj bi se v obilnejši meri našim pridnim posestnikom in delavcem podelili dalj§i spomladni delovni dopusti.
Dopusti za delo
Kakor izvemo, so vojaška poveljstva dobila od domobranskega ministrstva navodila, po katerih so mora moštvu, ki ni sposobno za službo na bojišču, podeliti za spomladno dofoo daljši dopust. Dopusti se bodo v zaledju podelili moštvu v dveh skupinah. Prva skupina gre na dopust s 1, ali 15. marcem, druga pa s 1. ali 15. aprilom. V posebnih, izvanrednih slučajih se baje sme tudi posameznikom, ki so določeni za službo na fronti, podeliti kratek dopust. Seveda mora biti taka prošnja dobro utemeljena. Občine mariborskega okraja so dobile te dni od žetvenega komisarja g. Petrovana posebne tiskovine, ki veljajo kot prošnje za daljše spomladanske dopuste starejšim kmečkim črnovojnikom. Tie tiskovine naj gg. župani nemudoma izpolnijo in upošljejo okrajnemu glavarstvu. Posebno važno je, da se vsak razprede-leK na tiskovini natančno izpolni, osobito se naj natančno označi vojaški oddelek,, pri katerem dotični služijo, in za kateri čas bi se ga potrebovalo doma. Da župani ne bodo koga prezrli, naj se žena ali kak drug član črnovojnikove družine potrudi k občini in prosi, da se mož, sin ali brat vpiše na polo za dopust.
Albanija.
List za listom pada z albanskega drevesa, o katerem so Italijani sanjali, da stoji za nje trdno v albanskih tleh. Pričakoval je lokavi in pohlepni Lah, da mu bodo s tega drevesa lepi in bogati sadovi padali v široko naročje in nikdar dovolj polni žep. A mesto sadov pada listje, list za listom. Kmalu bo to italijansko drevo v Albaniji stalo oskubljeno in kg se bo čisto posušilo, bo vrženo ne v ogenj, marveč — v morje. Po morju beži Lah od Drača. Brez sadov je, brez plena, še to je moral pustiti, kar je pripeljal s seboj. Bridko za ljudi, ki jim po vseh žilah teče poželjivost. Italijani so bili prepričani, da jim bo Albanija kot zrelo jabolko padlo z drevesa in da bodo z Albanijo vred postali tudi, neomejeni gpspodarji naše Adrije. A sedaj se vračajo pobiti, kakor gorski lovec brez plena. Za Lovčanom je Drač ena najvažnejših pridobitev zadnje dobe. Italijani so imeli v Draču in okolici z Esadovimi in srbskimi četami v-red približno 20.00(7 mož za obrambo. Močno italijansko in francosko brodovje je stražilo DraČ, a tudi to je moralo odkuriti s precejšnjimi izgubami. Italijanske izgube pri Draču so zelo velike. Več kot polovica obrambne armade je ali pobita ali za boj nesposobna. Naše izgube pa so naravnost malenkostne, dasiravno je bilo našo prodiranje proti Draču združeno z velikimi težavami. Naš trud in naše žrtve so bogato poplačane. Lah o svojem porazu pri Draču laže kakor star žid. Laška poročila namreč pravijo, da se je umikanje iz Drača izvršilo v polnem redu že pred tednom in da je bilo umikanje že poprej v italijanskem vojnem načrtu in da Italijani severne in srednje Albanije sploh niso nameravali resno braniti. Lah ni samo hinavec, ampak tudi lažnjivec!
Kaj bo zdaj? Ali se bodo naše zmagovite čete navalile proti jugu na Valono, ki je še edina la^ka postojanka na izhodnem bregu Adrije, se še danes ne more reči. Mislimo, da sedaj nekaj Časa v Albaniji ne bo posebno važnih dogodkov.
Drač avstrijski.
V nedeljo, dne. 27, februarja, ob jutranji zori so ! Avstrijci vkorakali v Drač in razvili v mestu av-! strijsko zastavo. Uradno poročilo dne 27. febr. pravi o zavzetju Drača sledeče:
Danes, dne 2 7. februarja, zjutraj so naše čete zavzele Drač.
Že včeraj je prodrla ena naših kolon v ognju italijanskih ladijskih topov čez severno zemeljsko o-žino; tekom dneva je prišla do P o r t o s a, 6 k i 1 o-metrov severno od Drača. Čete, ki so bile poslane čez južno ožino, so bile v pričetku pri prodiranju ovirane po sovražni ladijski artileriji, vendar se je posrečilo številnim oddelkom brodeč, plavajoč, in na splavih zavzeti zvečer most izhodno od D r a -č a ter vreči tamošnje italijanske zadnie straže. O b jutranjem svitu je udri eden naših bataljonov v goreče mesto.
Vhod v goreče mesto.
Italijani so se pred vpadom Avstrijcev utabori-li na severni in južnoizhodni strani mesta. Na izhod-
ni strani in severoizhodni strani se razprostira predi mestom jezero. Italijani so bili prepričani, da Avstrijci ne bodo od te strani prodirali v mesto. A naši so si znali pomagati. Napravili so splave, na katerin se je naš bataljon prepeljal čez jezero in skoraj Jia-pričakovano udri v mesto. Že v soboto, dne 26. feb.., je izbruhnil v mestu požar, ki je divjal celo noč. Kq so naši vkorakali v Drač, je bilo nebo nad mestom žareče od ognja; ob enem pa so italijanske ladje z vso silo obstreljevale naše postojanke pred mestom, j Italijani so na svojem begu iz Drača mesto še na drugih krajih zažgali.
Italijani pred Dračem hudo po»
Italijani so dobro vedeli, da je Drač za razvoj dogodkov v Albaniji in v Adriji izredno velike važnosti. Zato so zadnji čas napeli svoje sile, da to postojanko obdržijo v svojih rokah. Pa so jo izgubili iz rok. Dne 23. febr. so naše čete izhodno od Bazar-Šjaka vrgle italijansko brigado Slavona, ki se prišle-va med najboljše italijanske čete, iz njenih glavnih postojank. Istočasno je drug naš oddelek vrgel Italijane z naskokom iz okopov pri kraju Sasso-Bianco, 10 km južnoizhodno od Drača. Italijani in Esadovi vojaki so zbežali za notranji trdnjavski obroč. Drugi dan, dne 24. febr., so bili Italijani zopet potisnjeni dalje proti Draču.. Naši topovi so odslej obvladali to mesto in pristanišče. Tako je bil Italijanom beg vz Drača na ladje silno otežkočen. Tb.ovske krogle in bombe letalcev so jim prizadevale obilo zaprek. Naše prodiranje v Drač je šlo tako naglo naprej, da J-talijani niso mogli spraviti vseh važnejših reči na ladje, kar priča velik plen, ki so ga dobili naši v Draču,. Esad-paša jo je že nekaj dni pred padcem Drača odkuril na Italijansko. Kakor se poro&a, je padlo v bojih za Drač 3000 Italijanov, 7000 do 800© pa jo ranjenih.
Naš plen v Draču.
Italijani so morali v največjem neredu in z veliko naglico zapustiti Drač in se vkrcati na ladje. S seboj niso mogli vzeti veliko kaj. Beg je bil tako silen, da so morali prepustiti našim zmagoslavnim četam veliko množino živil, katera so imeli shranjena v Draču za preskrbo italijanskih in srbskih čet. Vr-hutega so naše čete še tudi uplenile v Draču 28 topov, med temi 6 velikih obrežnih topov, 10.000 pušk¥ veliko artilerijske municije in 17 ladij — ¿adrnio in parnikov. Italijanski listi opiisujejo beg italijanskih čet iz Drača kot mojstersko dovršeni čin, pri čemur pa niti z besedico ne omenjajo velikih izgub, katere so imele njihove čete. Generala Bertozzi, ld je vodil vkrcanje italijanskih in srbskih čet iz Drača na italijanske vojne ladje, slavijo kot novega narodnega junaka. Slaba tolažba!
Drač.
Drač, od Albancev imenovan Durresi, je ob jadranski obali najvažnejše albansko pomorsko mesto, ki šteje približno 6000 prebivalcev. Mesto je zgrajeno v obliki trikota in je obdano z visokim napol podrtim zidovjem. 500 let pred Kr, rojstvom je Drač ustanovil KorinČan Taulantier in mu dal ime Epidamnos. Ko je prišla Ilirija in ž njo vred tudi to mesto pod oblast starih Rimljanov, so prekrstili Rimljani mesto
smem skašljati, pa že pljunem po sosedovih tleh. A dokler ismo vsi zdravi, se res še živi za silo; ali pravo življenje to ni, če moram biti v vednem strahu, kako bomo izhajali potem, če bi nas obiskala nepri-jatel.iica: bolezen. Na večji kmetiji se ob taki priliki lahko proda eno ali drugo živinče, to ali ono drevo, pa so najpotrebnejši izdatki pokriti, ne da bi človek moral lezti že na boben. Naj pa ob koči storim to, če morem! — Ko bi imel veliko kmetijo in bi zapil ves izkupiček od treh prodanih krav, bi morda imel še vedno tri v hlevu. Ali če bi pustil posrebriti sto doraslih smrek, hojk ali drugih dreves, imel bi jih še vedno na tisoče v gozdu. Iz koče sem odgnal samo eno kravico, pa imam že celi pekel na vratu, V bla-slovljenem letu 1908 n. pr. je zrastlo na večjih kmetijah obilo sadja, vina in drugih ■ pridelkov. Koliko pa ob moji koči ? Ni vredno, da bi omenil. Včasih bi komaj bilo, da bi v steno vtaknil zobe. Revščina, ne-volja in sramota se mi od leta do leta okoli koče mota. Res je, da je na veliki kmetiji mnogo dela, skrbi in plačevanja; toda tega dela skrben in razumen kmet ni opravljal zastonj. Ko minejo največje skrbi in plačevanja, je kmet pod svojo streho gospod, Kočar pa berač. Kaj mi pomaga, če lahko domače delo opravim sam, če mi žena le nekoliko dobro gospodinji, ki pa naposled nimam kaj nesti pod nos; ampak čemu so mi pa tri zdrave in za delo dovolj močne hčere v koči! Te hčere zbežijo iz vsake službe, ker jim je redno vsakodnevno delo pretežavno; a jaz bi jim naj skrbel za drugo kravo in jim kupoval lepo obleko. Nikoli več! Boljše je, da ni krave pri koči in da sem sam zapil denarje, kakor da bi še nadalje podpiral lenobo, lišpanje in gizdalinstvo pod
mojo streho. Mera težav pri meni je po.lna. Moja dekleta morajo v službo, pa mi tako kmalu ne smejo več priti pred oči!" Tako se je iizjezil stari Karanii-celj in imel je deloma prav; kajti na malem posestvu ob koči se navadno ne pridela toliko, da bi zamo-gla ob tem pošteno živeti poštena rodbina.
Kot tretjo povzročiteljico slabih časov hočejo videti strogi ljudski preroki v gospodični, v oni ljube-znjivi, nežni stvarci, ki se lepo, moderno oblači, črno gleda, drobno gre in se sladko na smeh drži. — ,.To so pa vendar več kot oni, ki pse režejo, ti neo-mikani, zarobljeni in odurni preroki, ki šole ne marajo, kočo prezirajo, gospodično pa zasramujejo", se bodo morda oglasile v sveti jezi kake gospodične. „Ali ni to od sile?" „Ne", bi rekel stari Karamiceij, „ker ženska z dežele, Če poleti rokavice nosi in po vsej isili hoče biti lepa, je največkrat na dlani slepa. Njej bi komaj bilo, da bi ji kupil očali za na dlan, sicer ti ne vzame koristnega dela v roke. Za mestne gospodične se ne brigam, one na deželi pa so že od struna! Le-te gospodične zapravljajo zlate ure mladih let s frčkanjem las, z vsakovrstno nepotrebno li-šparijo, z ogledovanjem v zrcalu itd. Ker šole ne razumejo ali je nečejo razumeti, preproste koče in kmečke hiše ne čislajo, so krive, da leze toliko in toliko malih in velikih gospodarstev na nič. Ko bi šolo razumele, tedaj pač ne bi stonicale za najmanj štirikrat v letu se menjajočo modo, ki jo narekujejo pretkani židovi v pariškem modnem salonu sebi v prid, drugim r>a, v veliko škodo. Ti pretkani židovi prav dobro vedo, da bi jim večmilijonski dobički kmalu s-nlavali po vodi, če bi jim evropskj gizdalini in giz-dalinke ne hoteli iti več na lim. Pretkani židovi do-
bro vedo, da bi ljudje lahko nosili nekatere obleke» ki so bile prav drage in iz dobre snovi, po pet, deset, petnajst in več let. Da se pa to ne bi zgodilo, je treba vedno izoreminjati kroj oblek, t. j. delati modo., Z njo se prisilijo gizdalini in gizdalinkel da zavržejo obleko prejšnjega kroja ter si nakupijo drugo, ki bo postala najpozneje Čez eno leto zopet nemoderna« Kaj za to, če se vzame nova obleka na „puf", da se le dobi! — In pretkani pariški ali drugomestni žid si za najrazličnejšo izpremembo v prikrojevanju (pri-rezavanju) snovi za obleko ni v skrbeh. Letos ti še predpiše dolgo, drugo leto kratko suknjo; enkrat q-šenjeno čez pas, drugokrat ohlapno, da ti bo visela na hrbtu kot ovčja koža na plotu; enkrat s prereze ob spodnjem koncu zadnjih polic, drugokrat brez te prereze; enkrat s širokim, drugokrat z ozkim ovratnikom; zdaj z eno vrsto in zopet z dvema vrstama velikih, malih, železnih, kostenih ali gumb iz morske pene; zdaj z velikimi, zdaj zopet z malimi žepi ob desni, ob levi strani, tudi brez žepov itd. Glede barve ti pretkani žid lahko zapove, da kupiš letos svetlo, drugo leto bolj temno, tretje leto zelenkasto, četrto, peto itd. leto sivo, kostanievprujavo ali drugobar-vno snov za obleko. Tudi ti llahko zapove kupiti gladko ali na drobno, na široko, po dolgem .ali povprek bolj nakrižljano snov, Ce rad ubogaš pretkanega Žida, te bode isti prav spretno vodil za nos še leta in leta. A slično kot moške in še bolj nori pretkani žici iz Pariza tudi ženske. Tem določi n. pr, letos dolgo, drugo leto kratko jopo, letos s košatimi, prihodnjič s tesnimi rokavi z malimi, velikimi, belimi, črnimi, ru-javimi, gladkimi, rožastimi gubami. Jopa sme imeti zaenkrat nizke, drugokrat visoke rame in kot nakit,
2. maroa'íI916.
S L O V £ NS KI 60SP0DAB.
Stfttn d.
v Dyrrhaefaaum, isto mo^no utrdili in pnmtvaria v zelo važno š trgovsko pristanišče. Zgodovina DraCa je zelo raznolika, kajti Drač je večkrat megjal svojo gospodarje. Zlasti doba od-leta 1082 do 1501, ko ]o prisil Drač pod turško oblast, se mora prištevati k najslavnejši, kajti v tej dolgi vrsti let so siolovali tu v Draču samostojni vladarji in mogočni vojvodi. \Ta nekdan je, davno minole dni slave in sijaja, katere je videl Drač, nas sedaj nič več ne spominja. Napol porušeno mestno zidovje in istotako porušena citadela pričajo o nekdanji slavni preteklosti mesta. Prebivalstvo se peča večjidel s trgovino. Izvaža se volna, proso, pšenica, lan, svila, ovčje kože, hrastov les, o-lje in tobak. Katoliški nadškof nima svojega sedeža v Draču samem, ampak v bližnjem kraju Delbenisti. Njegova nadškoTija obsega 23 župnij, 47 oerkva, 1 frančiškanski samostan in šteje približno 13000 duš. Nekdanji ponos Drača, njegovo prostorno in lepo pristanišče je sedaj popolnoma zanemarjeno in je tako -zelo plitvo, ¡da sedaj večje ladje sploh ne morejo v pristanišče.
Italijansko bojišče.
Ob soš,ld fronti je zopet postalo živahneje. Italijanska artilerija obstreljuje že več dni naše postojanke na Doberdobu in pri goriškem obmoStju. Pravijo, da je to predpriprava za nove italijanske napade. Včeraj, dne 1. marca, se je sešel italijanski drž. zbor. Da bodo poslanci bolj zadovoljni z armado, bo Kadorna zopet malo glasneje poropotal. Hudo so se Lahi razburili vsled padca Drača, Z vso gotovojstjo je vsak Italijan računal, da- bo italijanska mornarica potem, ko bo Albanija postala laška pokrajina, Ad-rijo lahka popolnoma zaprla Avstriji. Sedaj pa je Drač šel v izgubo, pa tudi na soški fronti ni ¡nobenih pridobitev, ampak same izgube.
Italijani pri Sv. Mihaelu in Polaču odbiti.
Zadnje dni prejšnjega tedna so se Italijani na Doberdobski planoti začeli zopet živahneje gibati. Sovražna, artilerija je delj časa. močno obstreljevala, naše posto;anke pri Sv. Mihajelu in Polaču,. Po artilerijskem ognju je dne 26- febr. začela naskakovati i-■taiija.nska infanlerija naše postojanke pri zgorej imenovanih krajih. Napadi so bili krvavo c|lbiti. Naši so ujeli 127 Lahov, med temi 6 častnikov.
Italijani predolgo spali.
Dne 25. febr., še predno se je zdanilo, so oddelki naše posadke pri goriškem obmostju z nenadnim izpadom pri Pevmi presenetili speče Italijane. Zasuli so sovražini strelski jarek in odpeljali s seboj 40 zaspanih Italijanov kot ujetnike.
Laški letalci nad goriško ozemlje.
Naš prijatelj Martin T r ž a n nam piše z Gori* škega dne 20, februarja:
Bilo je dne 18. febr. dopoldne. Ravno sva šla s tovarišem Andr. Turnšekom po patrulji ob železniškem tiru. Naenkrat se zasliši grozno bučanje in drvenje po zraku, kakoršnega še dosedaj nisem doživel. Ko se ozrem v zrak, vidim vse polno, od vseh strani prihajajočih naših letalcev. Kaj neki to pome-
ni, se izprašujeva, da se ti .ptiči tako živahno izpre-letavajo v toliki množini, kar osem jih je bilo.. Saj §e vendar ni sv. Gregor. — Se bolj natanko sem pogledal, če li ni med njimi tudi kak polentalr. Ko nič kaj sumljivega ne opazim, greva dalje svojo pot. Naenkrat zasdišiva tisto smrtonosno pesem naših strojnih pušk: pepepepe — pepepepepe — pepepepe itd. Oho! 2e imajo enega izdajalskega ptiča, si mislim. Ko pogledam v zrak, glej ga. Bil je res veliki francoski ptič, obdan od naših spremljevalcev. Aha! Sedaj jim pa že ne utečeš iz tega spremstva] Opekel si se že! Lahi so ga namreč poslali ogledovat' nad goriško o-zemlje, ali že kaj orjejo za koruzo, ker jim bržčas že manjka moke za njihovo polento. 'Tako mi je neki vojak pravil, da drugih priprav bi Lahi že še imeli za polento, samo moke jim manjka. ;„!Budalost! To je pa vendar največji zadržek, če tega nimajo; potem je izključeno, da bi mogli kuhati njim toliko priljubljeno polento", mu odvrnem. Zato pa je prišel ogledovat, kako se že kaj pripravlja za koruzno setev. Je pa tudi lahko videl, ker so res na marsikateri njivi orali ■ mnogo jih je pa tudi lahko videl zoranih. Ali on je imel smolo. Ni mu bilo dano, da bi se bil vrnil z veselim poročilom, ampak naši spremljevalci so ga s strojnimi puškami toliko poškodovali, da se je moral vsesti na avstrijska tla. Seveda, da so naši potem v-so le n shranili, letalo in može, kateri so bili ž njim. 'Stotnika pa, ki je bil mrfrv« so pokopali. A kaj porečejo Emanuele, Salandra in Kadorna, ker tako dolgo ni nobenega poročila. Gotovo težko pričakujejo veselih novic. No, pa naj le čakajo, saj imajo Časa dovolj. Ce se jim pa poljubi, pa lahko pridejo sami se prepričat, naj se vsedejo tudi na ptiča, da jih ponese nad avstrijsko ozemlje. Tudi njim se lahko kaj takšnega pripeti, kajti avstrijski ptiči imajo jako dolge kljune, da š'e lahko kateremu izmed njih oči iz-kljujejo. Naj še omenim, da ravno isti dopoldan so s-pra.vili tudi na drugem kraju, ne daleč od prvega, šo drugega izdajalskega letalca, na našo zemljo. Torej prvega v Mirnem pri Gorici, drugega pa tudi tu blizu v Renčali pri Mirnem. Izdajalski hinavci bodo menda le prišli počasi do prepričanja, da z Avstrijci ni dobro črešenj zobati. — Martin Sirški.
Mrzli Vrh.
Dne 22. febr. so naše čete nenadoma, napadle na zaipadnem pobočju Mrzlega Vrha postojanke italijanskih čet. Naši so udrli v sovražni jarek, ki je samo 80 korakov oddaljen od naše fronte. Ker je so-vrajžna artilerija izredno močno obstreljevala zavzeti kos strelskega jarka, so naši zatvzeto postojanko popolnoma uničili in se umaknili na svoje staro mesto.
Električna luč na fronti.
Z južnega bojišča piše topničar Franc P 1 a -n i n š e k, ki služi pri gorskem topničarskem polku, svojim domačim v Gornji H iu d i n j i pri Celju:
Hvala za paket, katerega sem z veseljem sprejel. Tobaka mi pa ni treba pošiljati, ker so za ljubljanski domobranski polk tukaj kantino napravili in tam se vse take reči lahko kupijo. Čudno, da v takih pečinah in v takih grabnih, kjer se ne vidi drugam, kakor v ferak, vse take reči omislijo. Pa ko bi vede-: li, kaj še vse drugega imamo. Vodovod je napeljan j čisto do barak.. V šv ar mlini j i pa imamo električno luč \ skoro po celi fronti, pa tudi kinematograif imajo lju-; bljanski domobranci. Barake imajo take, kakor kakšne vile. Pred barakami pa okrogle grede; pač tako kakor pred vsako vilo. Tako imamo lepo narejeno v-se, da vam ne morem popisati, ker sedaj, že 8. mesec kar na enem mestu stojimo, pa imamo Čas, takšne ropotije delati. Italijan nas pa tudi včlasih obfišče s kako granato. Pa Lah kar za božjo čast strelja. Se mu že ne ljubi veliko streljati, ker je lačen, ker mu je že
polente čisto zmanjkalo. Jaz sem Še hvala Bogu precej zdrav, tako kot riba v vodi, trden pa tako kot železo. Ce italijanska granata na me pade, se Še ne zbudim, če trdno spim. Prav lepo vas pozdravlja vaš Frano Planinšek.
Slovenski topničarji ob koroški fronti.
Slovenski topničarji nam pišejo dne 21. febr.:
Naša težka baterija stoji v visokem gorovju in dela polentarju sive lase. Dostikrat nas išče s svojimi tulečimi granatami, ali brez uspeha. Slučajno je vrgel pri zadnjem napadu pri nas več težkih bomb. Tedaj smo pa tudi mi pričeli pridno odgovarjati z našimi jeklenimi pozdravi, nakar je moral polentar u-tihniti, kajti naši pozdrafjvi niso bili brez uspeha. Pri našem odmoru smo izkopali eno njegovih 21 cm granat, katera se ni razpočila in imeli smo veliko vese-1 je ž njo. Lah si veliko prizadeva prodreti bojno črto, ali zaman. Mi slovenski vojaki stojimo trdno kot skala. Zimo imamo hudo in snega tudi dovolj; kljub temu se še vedno dobro piočutimo. Kakor je že navada nas slovenskih fantov, se tudi mi kratkočasimo s petjem narodnih pesmic. Vsem domačim najsrčnejše pozdrave! Desetnik Josip Gabron od Sv. Petra pod Sv. gorami; predtopničar Alojz Arzenšek od Sv. Vida pri Grobelnem; Gregor Stuler od Sv. Frančiška v Savinjski dolini; Josip Bučar, Martin Japelj, Jož.. Omahen, Julij Nusdorfer, Simon Kalčič, vsi iz Kranjskega.
S koroško-italijanske meje.
Topničar Franc Strelec od belgijske baterije, doma iz Bukovce pri Ptuju, nam piše s koroške meje:
Polentarji so nam poslali dne 13. jan. nekoliko šrapnelov in granat 21 cm kalibra v našo postojanko, a v naše veliko veselje se ni nobena razpočila. Granato so naši veščaki previdno izpraznili in spravili v našo stalno bivališiče v večni spomin. Od zunaj so dolge 85 cm, votlina znaša 70 cm, napolnjena je bila z ekrazitom. Najraje bi vzel tako granato seboj ob srečni vrnitvi v milo domovino in dal postaviti na prostor v Bukovsko vas v večen SP°min, kakor imamo tudi od nekdanje turške vojne velik kar men v spomin. Veselimo se, da se poleni^arjem njih namen večkrat tako ponesreči, kakor dne 13. januarja. Dne 17.—18. februarja se je vi<šil ravno tak italijanski topniški boj proti nam. Italijanski topničarji se dan za dnevom trudijo z veliko srditostjo proti našim, a zaman. Dokler bije živo srce v naših sloven* skih prsih, ne bo teptal polentar naše lepe slovenske zemlje. Iskrene pozdrave!
Ob tirolski meji.
Janez P o 1 a k, doma iz Radgone, nam piše s tirolskih hribov:
Nekega lepega dne sem bil na straži in sem tu pazil na sovražnika. Kar naenkrat sem zagledal veliko število Lahov. Bilo jih je okoli 50 mož, kakih tisoč korakov od nas. Sel sem hitro k poročniku ter sem mu javil, da sem videl veliko Lahov. Sel sem zopet nazaj, vzel sem daljnogled in sem jih opazoval. Bili so še vsi skupaj. Kar naenktrat je zagrmelo iz naših topov in ena naših granat je padla ravno v: sredi med' nje, da jih je kar kviško vrglo. Videl sem jih z daljnogledom, da jih je veliko število mrtvih.: Od tistega časa Laha nismo videli toliko Skupaj, tu-> intam se kateri prikaže, a zopet izgine. Iskrene po* zdrave pošiljajo podpisani slovenski fantje in možje:. Peter Kosec iz Runeča pri Ormožu, Jurij Kolar iz Rogatca., Franc Razbornik iz Mozirja, Janez Kaučifi iz Stavešinc, Franc Vaupotič iz Polic in Janez Po-lak' iz CreŠnjevca pri Radgoni.
svileno naprsno vlogo ali pasove iz.lisičje, jazbeče-ve, vidrine, kunine, hermelinje, veveričje, polšje in druge kožuhovine s pahljajocim repom ob desni, levi rami, spredaj ob desni, levi strani, zadal čez desno, levo pleče, po sredi hrbta. itd. Ko zmanjkujejo pretkanemu židu lepi kroji, loti se grdih; če mu tudi teh zmanjka, povrne se k lepim, ker ve, da so tekom let prirastli človeški družbi zopet novopečeni gizdalini in gizdalinke, in sleparska igra se lahko začne od kraja. Koliko narodnega premoženja je šilo po tej poti v globoke žepe pretkanih pariških in drugih Židov, je naravnost neizračunljivo. Zdaj bi blil čas, da bi avstrijski narodi nehali pitati francoske in angleške ži-dove, ki že stoletja vodijo za nos milijolne in milijone neizkušenih ljudi Med temi milijoni je bilo vsikdar največ gospodičen in gospej iz mest in trgov, a ne malo število gospodičjen tudi iz koč v bližini mest in tovaren, v poslednjih letih pa tudi iz kmečkih domov. Tudi mnogo drugače razumnih mož je moralo slediti zvijačni modi, ker se niso marali izpostavljati javnemu presojanju od strani modernih gizdalinov in g>?.-dalink, ki so imeli v lažimoderni družbi vselej veči-< no. Rekel sem, da gospodične iz koč in kmečkih domov no čislajo domačih streh, ki so jim premalo lepe in ker so znabiti iz slame, lesa ali staromodne o-peke, so nemoderne in dajejo gospodičnam premalo sijaja. Rade bi bile te moderne ribice celo kaj drugega, kakor so bile kos biti njih preproste matere, nekaj hudo imenitnega in od vsega sveta spoštovane-
ga, nekaj, kar je zelo blizu sence ministrove žene a -li koga podobnega; le na deželi biti nikar: tam je v-se preveč dela, premalo zabave in so preblatne ceste. Mladeniču, ki bo tako gospodično v zakon dobil, gorje!
Dejstvo sicer je, (da niso vse gospodične na deželi take, a premalo je tistih, ki bi ne imele zlatih pen na stopalih in bi ne rabile očal na dlani; največ je takih, ki so zamudile svatbo evangeljskega ženina. In tisti kmetje, ki so omožili svoje hčerke-gos-podične pod gosposki krov, so navadno hudo razočarani, kadar njihovim ljubljenkam ondi marsikaj za udobno življenje potrebnega primanjkuje. Neredko-krat se pripeti, da marajo stariši rediti hčer. njene otroke in včasih celo še gosposkega moža. Kam pa kmet pošilja svoje ljudi v rejo? Nikamor. Edino prav bi bilo, da bi se mladina na deželi z veseljem in ljubeznijo poprijela vsakovrstnega kmečkega idela, da bi ondi brez pomanjkanja v zadovoljstvu dolgo živela, včasih tudi trpela in se radovala v krilu lepotne in tihotne proste narave. Gosposko obleko bi naj ta mladina prepustila visoki gosposki, ki je moderne gizdaline in gizdalinke doslej omilovala. spoštovala pa bo preprosto ljudstvo šele takrat, ko se bo isto povrnilo k preprosti, a lepi in trpežni narodni noši, katero so vrli Dunajčani pred par leti tako zelo občudovali na Dalmatinovi in sploh Hrvatih, ki so prišli se poklonit cesarju. Spoštovani bodo ljudje z dežele takrat, ko se bodo popolfioma osamosvojili--oM židovskih tujih
uplivov, ko se bodo duševno prerodih ter povrnili k nravni kreposti, pridnosti, plemenitosti, preprostosti, in starodobni poštenosti. V starih časi'h so gospodično na knežjih in kraljevih dvorih predle in tkale, a dandanes bi se takega delal že kočarska in kmečka dekleta sramovala. No, če se to ne pravi klicati v deželo hude čase, potem res nočem več biti Karamicelj, doma v koči, kjer je premalo dela, premalo jela, pa preveč gospodičen, ki jih naj grenčica dere! V takih življenjskih razmerah res ne more biti srečen prvič ne vojak, ki je šel v boj za svojo ljubljeno domovino in za, priklicanje boljših časov v deželo; drugič ne kmet, ki ima v tej dobli dosti pridnih rok pri skledi, premalo pa pri kmetijskem delu in ki je moral eosposki oddati zrnje, ki bi ga sam potrebn no rabil; in tretjič ne gospod, ki je bil doslej navajen dobrega življenja v mestu, kjer se je lahko dobilo za denar vsega obilo; ali odkar je gosposka oblast tudi gospodu cimentirala želodec, pa tudi. njemu slaba prede.
Res, mnogo vode bo še moralo steči po Savski strugi, predno bo svet dosti točno znal razumeti, koristen nauk cerkve, Šole, pesnikov 5n drugih plemenitih mož in ljudskih prerokov, znal oovečalti kočo in razširiti malo posestvo ter poboljšati gospodično, da za njo ne bo več resničen pregovor: „Kako je lična, naša vaška gospodična,"
J. H. Doživel.
Rusko bojišče.
Na ruskem bojišču ni posebno važnih dogodkov. Sneg in dež zadržuje večje gibanje čet. Le na severu piri Rigi, pri Dvinsku in Ilukstu se vrši silen obestranski topovski dvoboj.
Govori se o velikih notranjih dogodkih v Rusiji. Ruska duma, kajtero je car sam otvoril s Dra-stolnim govorom, bo baje razpuščena, ker je prišlo v važnih vprašanjih do resnega spora med manjšino in vlado.
Presenečenje vzbuja tudi dejstvo, da se zbira v Petrogradu izredno mnogo vojaštva. Menda se vlada boji resnih nemirov.
Zmaga slovenskih dragoncev.
Rusi so v zadnjem času poskušali svojo srečo na Stripi dol do Besarabije, ismolo so pa imeli povsod. Neki dan so se Rusi zalteteli na naše dragonce. Tukaj je zapovedoval prednjim stražam stražmojster Slovenec Priveršek, desno od njega so stali huzarji. Bilo je zvečer in zelo temno. Naenkrat napadejo Rusi z močnim oddelkom cele naše postojanke.. Krogle žvižgajo, kakor bi tisoč os brenčalo okrog; nastal je velik krik, Rusi so kričali „ura, ura!", tako kakor bi bili pijani. Zaradi močne teme se jim je posrečilo pri huzarskih postojankah udreti v vas L. Rusi so zažigali hiše in tako je nastalo še večje kričanje pri civilnem ljudstvu. Rusi so nam že bili za hrbtom. Priveršek je bil v veliki nevarnosti, a vendar se mu je še posrečilo, se naglo umakniti na severni del vasi L. Tukaj je zbiral zopet dragonce in druge razpršene patrulje ter se odločil, da za vsako ceno brani naše postojanke. Ker so pa Rusi le drveli naprej, in posebno v zahodnem delu vasi L., je s tem tudi pretila nevarnost, da nam zaprejo pot čez reko Dnjestr. ¡V tem preresnem trenotku se je Priveršek odločil za protinapad. Ko so se prve ruske vrste pokazale na nekaj korakov, izaukazal je Priveršek naskok. Med hura-klici so naskočili vrli dragonci prodirajočega sovražnika. Rusi, ki so bili prenagli, so prišli v pesti dragoncev, drugi pa so bili zopet s svinčenkami poškropljeni za večni spomin; zadnja vrsta pa je bila pognana v beg v južni del vasi Latač.
Ko je prišla ;dragonoem pomoč, je Priveršek že ob eni uri po noči voščil Rusom veseli ,<novi rok" (novo leto), salva za salvo so pozdravljale Ruse in marsikateri Rus je sprejel svinčeno kroglo za spomin. To voščilo se ni Rusom dopadlo, zato so jo pobrisali urnih pet v svoje okope.. Zjutraj je zanimivo naznanilo o Priveršekovi zmagi prišlo do gospoda rit-mojstra.
Poročilo se je glasilo: „Priveršek je včeraj večer, kakor tudi danes zjutraj z dragonci izvršil protinapad, sovražnika popjolnoma pregnali, stajre pozicije ob 5. uri zjutraj zopet zasedel, ujete Ruse pa pošlje gospodu ritmojstru za spomin.'" Ob tej novici je nastalo veliko veselje v glavnem taborišču. Gospodje Častniki so telefonično častitali stražmojstru Priver-šeku k taki častni zmagi. Celo v glavnem taborišču so mislili, da je vse izgubljeno, kar se nahaja še na drugi (severni) strani reke Dnjestr. Polastili smo se tudi dveh kozaških konj. Pri teto napadu smo dobili veliko pošte od ruskih častnikov in vojakov ter drugega zanimivega gradiva. 'Med ranjenci se je tudi nahajal ruski častnik in nekaj je bilo mrtvih. Cela ruska kavalerija je zbežala in Priveršek je na ko-zakovem konju jezdil k svojemu poveljniku. Za hrabrost smo biii vsi navzoči odlikovani., Jaz sem dobil srebrno svetinjo II. vrste. Naš junak stražmojster Priveršek je Slovenec in je doma iz Slovenskega Sta-jerja. Odlikovan je s prvo in drugo srebrno ter bronasto svetinjo. Njegova hrafoirost je tako velika, da ga vsi čajstniki občudujejo in pri vseh bojih ga še Bog vedno varuje. Bog daj, da bi se vsi srečno vrnili v domovino. Prisrčne pozdrave. Anton KrapŠe, desetnik.
Francosko bojišče.
Že pet mescev ni bilo s francoskega bojišča zaznamovati nobenega vojnega dogodka, ki' bi bil vseboval večjo važnost. V tem času j,e balkansko bojišče bilo pozorišče odločilnih dogodkov. Ko je bilo delo na Balkanu po veČini opravljeno, so Nemci začeli z vojnimi podvzetji na francoskem bojišču. S tem so prehiteli četverosporazum, ki že precej časa bobna v svet napoved o veliki ofenzivi na vseh svojih bojiščih v mescu marcu. Nemci pa so že začeli mesca februarja.
Začeli pa so tamkaj, kjer so se Francozi najmanj nadejali, ker so se čutili najbolj močne in zavarovane, namreč pri Verdunu. To mesto, ki leži ob reki Mozi, kakih 50 km oddaljeno od nemške meje in 277 km izhodno od Pariza, je ena izmed najmočnejših in najpopolneje zgrajenih 'frano. trdnjav, Ima dvojno, na izhodni strani celo trojno vrsto utrdb in bar terij, ki stojijo na obvladujočih višinah obeh bregov reke Moze. Verdun ima 17 velikih trdnjav, 21 samostojnih utrdb in okoli 50 baterijskih postojajnk. Ob-
seg znaša približno 50 km. Verdun in cela z utrdbami zavarovana črta južno od tega mesta je za otram-bo Francoske silno važna in fo važnost so tudji upoštevali Nemci že takoj o'd početka vojske. Jeseni leta 1014 je armada nemškega prestolonaslednika po zavzetju trdnjav Longwy in Montmeriy prodrla pred Verdun, pa je bila ustavljena. Po dolgotrajnih, počasnih bojih v argoniskem gorovju so Nemci obkolili že skoraj tri četrtine te trdnjave. Pretekli teden pa so začeli z odločnim, dobro pripravljenim napadom. V pondeljek, dne 21. febr., se ie začelo napadanje proti postojankami severno od Verdunaj. Dne 25. febr. je padla prva predutrdba, Verüunova, mogočna trdnjava Douaumont. Od tod skušajo Nemci razširiti svojo črto proti izhodu in zahodu in se ob enem pomikati še bližje glaivni trdnjavi. Krogle iz največjih nemških topov dosegajo ne samo zunanji trdnjavski ] as, ampak baje tudi že notranjo utrdbo. Ob enem pa Nemci tudi od zahodne strani,, to je iz planote Woewre, pritiskajo vedno bližje proti Verdunu. Kajpada napenjajo tudi' Francozi vse svoje moči, da si ohranijo Verdun, ki je glavno oporišče njihove bojne Črte ob reki Mozi in najvažnejše križišče železnic v tem delu Francije. Parižani so se že začeli močno bati za Verdun. Francoski vojni minister Galiieni pa jih tolaži, češ, položaj ni obupen, pa vendar resen.
Tri važne utrdbe pred Yerdu-nom padle.
Pred Verdunom so Nemci' dosegli že velike uspehe. Dne 25. febr. so po hudem obstreljevanju z naskokom zavzeli glavno voglišče zunanjega verduns-kega trdnjavskega pasu, samostojno, dobro utrjeno točko Douaumont. Naslednje dni. so Francozi v petkratnem napadu skušali to važno postojanko dobiti nazaj, a. se jim ni posrečilo. Bili so vedno ikrva-vo otlbiti. Na zahodni strani Douaumon,ta, ki leži se-vernoizliodno od Verduna, so zavzeli Nemci dne 20. febr. kraj C h a m p s - N e u v i 11 e, na izhodni strani pa utrjene naprave pri H a r d o u m o n t u,
Douaumont razdejan s štirimi streli.
Vojni poročevalci soglašajo v naziranju, da je pripisovati veliki uspeh Nemcev pri Verdunu pred vsem težkim nemškim topovom. Velika francoska ok-lopna utrdba Douaumont je padla, ker je bil njen padec pripravljen od štirih mojsterskih ¡strelov iz težkih topov. O drugi utrdbi, ki so jo zavzeli Nemci tudi pred Douaumontom, pripovedujejo nemški vojni poročevalci, da je njene močne zgradbe razdejal že prvi streL
Ogronen plen pri Verdunu.
Nemška armada je od 21. do 28. februarja ujela pred Verdunom 228 neranjenih francoskih častnikov in 16.575 vojajkov. Plen je izredno togat: 78 topov, med temi mnogo težkih novega kova, je prišlo v nemške roke; nadalje se je uplenilo 86 strojnih pušk in v zasedenih francoskih postojalnkah nepregledna množina drugega vojnega grabiva.
Verdun gori?
Na severni strani Vjerduna traja) artilerijski boj kljub velikim sneženim viharjem dalje. Kakor hitro sneženi metež preneha, tako poroča dopisnik lista „Pester Lloyd", se opaža uspeh' nemških topov razne velikosti. Velikanske plasti (dima in oblakov se vzdigujejo na izhodni in zahodni strani Douaumonta. Za postojanko Douaumont so Nemci s topovskim ognjem zažgali neko va>s. Zdi se, da gori tudi mesto Verdun s isvojo staro stolno cerkvijo.
Kako je utrjen Solun.
Iz Soluna se dne 28. februarja poroča: Grški general Moskopulos, ki si je Ogledal solunske utrdbe, se je nap(ram nekemu dopisniku izjavil, da so u-stvarile četverosporazumove čete v teku treh mescev pravcati čudež s solunskimi utrdbami, ki bi delale napadalcu strahovite ovire. Utrdbe se raztezajo 60 km naokrog Soluna in so zavarovane s 1500 topovi; nakupičena je tudi ogromna množina municije. Solun je tajko postal ena najmočnejših trdnjav na svetu.
Turška bojišča.
Pri Ercerumu se Turki Še vedno umikajo. Hudi boji so se zadnje dni razvili med Ercerumom in Trapecuntom v Kavkazu. (Trapecunt je turško pristanišče v Črnem morju sevlerno-zahodno od Eroe-ruma.) Rusko vojno brodovje je dne 26. febr, močno obstreljevalo Trapecunt. Rusi se zelo trudijo, ida bi tudi na kopnem dospeli pred Trapecunt. — Angleška armada v Kut-el-Amara v! Mezopotamiji je
še vedno oblegana od Turkov. Posadki' že baje primanjkuje živeža. — Pred Dardanelami in pred Sueškim prekopom nič novega.
Portugalska zaplenila 80 nem -ških ladij.
Iz Pariza se dne 28. februarja poroča, da je zaplenila Portugalska dozdaj zavlsem 80 nemških in avstrijskih trgovskih ladij, ki so se ob izbruhu svetovne vojske zatekle v portugalska pristaniišča. Kakor se dne 28. februarja uradno poroča iz Berolina, je nemška vlada poslala portugalski vladi oster ugovor zoper ta nepravilni in neprijazni korak in je izjavila, da pričakuje,- da bo Portugalska zaplembo ladij preklicala.
Skoro gotovo so Angleži, Francozi in Italijani Portugalsko nahujskali k temu sovražnemu koraku.
Slovenske žrtve za domovini.
—	Franc Cater. Davorin Kranjc, doma od Sv. Andraža v Leskiovcu, piše: Pri Sv. Martinu, južno o|h Gorice, je dne 9. febr. priletela italijanska granata na sred prostora, kjer so stali slovenski fantje v-kup. Granata je vrgla na eno stran mene, na drugo stran Ivana Cvetko in na tretjo Ivana Kožar* Vrlega mladeniča Franca C ate rja, doma od S v. Juri-j a ob južni žel., ki je stal poleg mene, pa je zadel kos granate na desno stran prsi. Bil je takoj mrtev. — Dne 12. febr. je bil ranjen Četovodja Flor, Valant, doma pri Celju.
—	Anton Herg. Z italijanskega bojišča nam pišejo: Ze 19 mescev smo v vojni. Dne 21, febr. nam je nemila smrt iztrgala iz naše sredine nadebudnega mladeniča, 21 let starega Antona 'Herg. Zvečer je šel zdrav k počitku, a zjutraj ga najdejo mrtvega. Doma je bil iz Gabernika pri Sv. Lovrencu v SI. g. Njegovo truplo je dejano v zemljo na Biljah v goriškem okraju. Prisrčne pozdrave! Jožef Zmazek iz Ra-dislavcev pri Mali Nedelji, in Franc RepijČ, Četovodja. doma iz Kicairja pri Ptuju.
—	Pepi Juričan. Iz L a s t n i č a pri Podčetrtku se nam poroča: Z italijanskega bojnega polja nam je došla dne 20, jan* prežalostna vest, da je nemila smrt pobrala v najlepši dobi cvetočega življenja mladeniča Pepi Juričana. Boril se je na ruski in italijanski fronti, kjer se mu je dne 14. jan. 1916 zvečer pretrgala nit mladega življenja. Bil je smrtno zadet od sovražne krogle v svoja mlada prša. Spregovoril je še edino: „Jezus, Marija!" in izdihnil je blago dušo proti nebeišjkemu Očetu. Dne 14. in 15. jan. je še sprejela sestrica njegovo pismo z zadnjo željo, da bi šč rad enkrat pred smrtjo videl svoj ljubi dom. Pa, žalibog, nemila usoda je zahtevka drugače. Ni še dopolnil 20 let. a že je daroval svoje mlado življenje za presvitlega cesajrja in domovino. Dne 15. jan. je bil na doberdiobsko vojalško pokopališče pokopan v grob štev. 494, Blagoslovil ga je vojni <kurat č. g. prof, Kociper, Spavaj sladko v tuji žemljici, ki je posrkala do zadnje ¡kapljice tvojo mlado kri in nazadnje še sprejela v svoje naročje tvoje mlado telo! Na. veselo večno svidenje, ljubi, nepozajbljetai bratec — nad zvezdami!
—	Franc Lovrec. Iz M o r a v e c pri Mali Nedelji se nam poroča, da so stariši našega Franca Lovrec izvedeli, da je edini sin svoje mlado življenje daroval za našo domovino. Padel je na srbskem bojišču že dne 26. nov. 19114. Bodi mu tuja' žemljica lahka!
—	Franc Naglič. Iz L j u b e č n e pri Celju se
nam piše: Zvedeli smo žalostno novico, da. je posestnik Franc Naglič že med tistimi, M spijo v daljni in tuji zemlji. Ranjen je bil dne 16. dec. od italijanske granate v obe nogi tako hudo, da je po svoji šestte-denski mučni bolezni izdahnil svojo blago dušo dne 27. jan. v zagrebški bolnišnici. Nepozabni France! Zajokali so za teboj žena in otroci, stariši, bratje in sestre, tvoji prijatelji in domovina! Naj ti, bo zagrebška žemljica lahka! Spavaj sladko, drafgi mož in brat!
—	Anton Mikec. Iz Z a vrč a se poroča: Nedavno je prišla žalostna novica, da j;e mladenič Anton Mikec žrtvoval svoje mlado življenje domovini na oltar. Bil je šele komaj v 21. letu. Ravno na njegovega godu dan, to je dne 17, jan., je priletela usode-poina laška krogla in ga zadela naravnost v glaivo. Pokopano je njegovo truplo daleč od rodne grude na vojaškem pokopališču na Doberdobu. Naj mu bo lahka s krvjo namočena tuja žemljica! Pokojni je bil doma iz Turškega Vrha.
—	Ferdinand Penič. Naš somišljenik A. Oblak nam piše: Umrl je v Lebringu narednik Ferdinandi Penič. Prišedši' po zimi leta 1915 iz Galicije, je bolehal do zdaj, dokler ga ni pobrala nemila smrt. Bil je zaveden Slovenec iz S t. J iu r i j a ob južni žel. Bil je marljiv posestnik in zvest Čitatelj slovenskih katoliških listov.
—	Franc Slana. Na italijanskem bojišču je dne 15. avgusta 1915 padel Franc Slana, doma iz M o -r a v e c pri Mali Nedelji. Njegovi stariši, 3 bratje in 3 sestre zelo žalujejo za njim. Na svidenje nad zvezdami!
—	Verouika Stjjašek. Od S v. P e t r a na Medvedovem selu se nam piše: iTudi slovensko ženstvo prinaša žrtve na oltar domovine v tej grozni vojski. Junakom se pridružujejo tudi naše junakinje. Tem s ponosom prištevamo Veroniko Strašek iz Hajnskega, tukajšnje župnije. Pred dvema letoma je postala usmiljena sestra, mesca aprila lani je naredila obljubo. Ee pred obljubo je dva mesca sodelovala v vlaku Rudečega križa in tudi po obljubi se je ves čas vozila z ranjenci in jim požrtvovalno stregla, V svojem prelepem poklicu je 'dobila nalezljivo bolezen. Ko se je dne 29. oktobra lanskega leta pripeljala na Dunaj. je morala takoj v postelj. Bolezen je hitro napredovala. Dne 2. nov. je bila sprevidena in prepeljana v bolnišnico za nalezljive bolezni'. Tovarišice-usmiljenke so ji najskrbneje stregle. Ta dan jim je, sluteč bližnjo smrt, rekla: „premlada sem še, da bi umrla.. Rada bi še prav veliko storila za ljubega Boga, toda naj se zgodi volja božja]!" Dne 6. nov., ob 3, uri zjutraj, je Veronika, kot usmiljenka sestra Au-domara, umrla blažene smrti v 19. letu svoje starosti, kot resnič'na žrtev svetovne vojske. Povsod je bila priljubljena, zelo vestna in goreča. „O tista pridna sestra je umrla, o kako je je škoda!" Tako je še marsikdo vzdihnil, ko se je izvedelo o njeni junaški smrti. Za njo, nežno mlado ovenelo cvetko, žalujeta oče in mati, sestra Ana, usmiljenka v Ljubljani, 4 sestre doma in 7 bratov-vojakov, od katerih sta 2 v ruskem ujetništvu. Tudi naši dekliški Marijini družbi ostane nepozabna kot nje članica. Junaška Veronika, mirno počivaj, pa za svoje slovenske sestrice prosi pri Bogu, da ti bodo vse podobne v sveti ljubezni do Boga in do domovine in v junaški požrtvovalnosti !
—	Anton Velel. Z bojišča se nam poroča dne 22, iebr.: Padel je na italijanskem bojišču slovenski vojak mladenič Anton Velel, doma od Sv. Petra pri Radgoni. Na italijanskem bojišču ga je dne 20. jan. zadela isovražnikova granata v prsi, da je bil pri priči mrtev. Blagemu Antonu bodi' tuja žemljica lahka!
—	Janko Žlahtič. Od Sv. Urbana pri Ptuju se nam poroča: Došla je iz bolnišnice Nova-Poz-na v Slavoniji žalostna vest, da je umrl mladenič J, ŽlahtiČ. Priljubljen je bil posebno med graškimi Slovenci, kjer je bil svoj čas mizar. Bil je ud krščansko-socialne zveze, član Orla, ud katoliškega slovenskega izobraževalnega društva in ¡„Kresa." Bog ga je dne 1. j,an. 1916 poklical v njegovo pravo domovino. Naj ti bo, dragi Janko, tuja žemljica lahka!
Ceroi@n@ Giarolssike še enkrat opozarjamo, da smo vsled razmer prisiljeni list pošiljati samo tistim, ki ga plačajo naprej. Podražil se je papir, barva, sploh vse tiskarske potrebščine za 50% do 400%. Plačati moraroo vse naprej, ako še hočemo sploh kaj dobiti. Vsled teh razmer je v Avstrji prenehalo izdajati okoli 900 listov, nad 600 listov pa je povišalo naročnino. Mi nočemo zvišati naročnine, ker smo kmečki list in ker se kmetu že tako slabo godi; pač pa bomo od zdaj naprej list pošiljali samo tistim, ki si ga bodo plačali, če že ne za celo leto, pa vsaj za četrt in pol leta naprej. Kakor hitro bode komu potekla naročnina, mu bomo list ustavili. Tistim naročnikom, ki lista nimajo plačanega naprej, bomo po dopisnici naznili, do kdaj je list plačan, da bodo vedeli, pravočasno obnoviti naročnino. Ako bi se morebiti komu zgodila krivica, naj takoj reklamira in naj natančno naznani, kdaj in koliko je plačal naročnine zadnjikrat. Ob enem že takoj zdaj opozorimo, da so mnogi naročniki sicer še-le pred kratkim plačali naročnino, ki pa se j« porabila še za leto 1915; ti bodo morali torej v kratkem poslati naročnino tudi za naprej, da se jim list ne bo ustavil. Prosimo pa, da nam cenjeni naročniki nikakor ne zamerijo tega koraka, ki so nam ga usilile vojne razmere.
/ J VH IIIH	II I I IMaMMBBPBMMiMMMMBIMMMBMMMMM——MBWWWBH
Razne novice.
*	Duhovniške vesti. V sredo, 1. marca, je bil inštaliran novi ljutomerski župnik, č. g. deželni poslanec Josip Ozmec. Inštaliral ga je preč. g. stolni župnik in kanonik Franc 'Moravec. — Za provizorja pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je imenovan ta-mošnji kaplan, č. g. Alojzij Sagaj.
Odlikovan učitelj. NaduČitelj pri Sv. Trojici v Slov. gor. Jožef Maurič je bil ojdlikovan s častno kolajno za 401etno zrvesto službovanje.
*	Nabožne pridge za vojake In zaledje. V postnem času bo prinašal naš list v p0dlistku fvsake Številke sveti evangelij slekieče postne nedelje in v zvezi ž njim nabožen nagovor iz peresa dobroznanih slovenskih cerkvenih govornikov. Prepričani smo, da bo naše krščansko vojaštvo, kakor tudi vrlo, pošteno prebivalstvo doma ta načrt z veseljem pozdravilo. — Kdor še nima našega lista, naj si ga brž naroči!
*	Na delo za družbo sv. Mohorja! Ljubezen do čitanja se je v vojnem času 'silno okrepila. Že skoro vsaka slovenska hiša na Slovenskem Stajerju ima „Slovenskega Gospodarja"' in „¡Stražo.* „Slov. Gospodar" se tiska sedaj v več kot 27.000 izvodih; a tudi „Stražini" naročniki so se pomnožili na skoraj 7000. Skrbimo pa tudi, da Število udov družbe sv. Mohorja v naši lavantinski in v sekovski škofiji ne bo padlo. Prihodnje leto bodo družbine knjige krasili lepi spisi in slike o sedanji krvavi vojski. Vsi, ki ste ostali doma, posebno ve zavedne slovenske žene in mladenke, agitirajte, da se vsaka hiša še te dni vpiše v družbo sv» Mohorja. Na delo!
Našim društvom. Ko ni bilo vbjske, je bil čas od Božiča do aprila doba občnih zborov in raznih drugih prireditev naših društev.. V vojsikinem Času se le malokatero društvo toliko ojunačfi, da napove občni zbor. ,To ni prav! Ravno sedaj je treba na v-so moč delati na to, da naša društva ne zaspijo, ali da društvo popolnoma razpade. Slovensko ljudstvo in naša gospodarska in politična organizacija se je zadnja leta ravno radi tega tako ojačila, ker je imela za seboj dobrodelujočo izobraževalno organizacijo. Zbirajmo sile, ki so ostale doma in prirejajmo občne zbore, da se delovanje naših tolipotrebnih društev o-živi. Politična oblast nima ničesar proti društvenim občnim zborom.
*	Slovenci, straža oh Adriji. Prioblčujemo naslednji odlomek pisma, ki' nam ga je poslal z italijanskega bojišča četovodja Megla, doma iz ptujske okolice : „Ali veste, zakaj se tukaj ob soški fronti tako krepko borimo? Zato, da branimo našo ljubljeno slovensko domovino pred hinavskim in\ poželjivim Lahom, ki bi rad požgal naše vasi,, trge in mesta po Kranjskem, Slovenskem Štajerskem in Koroškem. A mi pa smo tudi za to tukaj, da rešimo našle brate — beneške Slovence — izpod laškega jarma. 'Mi' smo za to tukaj, da celemu svetu• pred vsem pa našim narodnim nasprotnikom, bodisi z leve ali desne, pokažemo, da smo Slovenci nargd, na katerega_§e gme cesar, država in domovina vsak čas brezpogojno zanesti, da smo mi ljudstvo, ki je z dušo in' telesom uda-no svojemu vladarju in prenese vs|e Še tako krvave in velike žrtve. Mi smo pa tudi ljudje, ki upamo, da se nam nikdar od nobene strani ne bo več kratilo naših narodnih pravic in da bomo povsod, glede šole, uradov in postavodaje enakopravni z drugimi narodi. Naj merodajni krogi u p 0 S t e V| a j o , da smo Slovenci nepremagljiva straža habsburškega cesarstva ob Adri-j i." — Tako pišejo naši hrabri vojaki!
*	Poziv na bolgarske kmete! V čem moč Bolgarije obstoja, povedo bolgarski listi, ki zdaj prinašajo debeio tiskan oklic, glaseč se: „Kmetove, orete
j i sejte! V zemljedeleto je silata i bogatstvoto na Bl-garija. Maže in ženi imate dlg, da zasejat rajbotnata zemlja.'4 (Kmetje, orjite in sejte! V poljedelstvu ie moč in bogatstvo Bolgarije. Možje in žene imajo dolžnost, da zasejejo obdelano zemljo.) — Bolgari tedaj znajo ceniti kmečki stan. Tudi na Slovenskem se že dviga poljedelca, veljava in sicer ne le na deželi, a celo po mestih.
*	Mrtvi se oglašajo. O! Henriku R e p i n a iiz Krčevine pri Mariboru se dolgil? 16 mescev ni vedelo, ali je padel v bitki pri Lvovu mesca avgusta leta 1014, ali je ujet Njegov oče. na stara leta prepuščen lastni usodi — umrli ste mu žena in hči — je popra-ševal na vse strani za svojim Hinkotom,, a od nikoder ni dobil povoljnega odgovora. Dne 15. febr. pa je dobila nekdanja Repinetova gospodarica z Ruslkega dopisnico, da še Henrik Repina živi. Ujetnik jej piše, da je zdrav v ruskem ujetništvu. Oče se je pri poročilu od veselja razjokal., — Po preteku šestih mescev se je zopet oglasil iz ruskega ujetništva učitelj Ivan J a n č i č od Sv. Marka niže Ptuja. Piše, da je poročal na vse stra(ni, velikokrat, pa odgovora ni dobil nobenega; njegovi znanci, najbrž se je godilo tako tudi njegovim starišem na Sladki gori, pa so zastonj pričakovali od njega poročila, — Se dalje je potrebovala iz Rusije naslednja vest: Družina I-v a n u š iz Borovec je žalovala za „mrtvim" očetom. Bil je nastanjen v Przemyslu, ko je padla trdnjava; pretekle dni pa je pisal, da živi', Kakor da bi vstal od mrtvih, ko je vendar preteklo skoraj eno leto, odkar ni bilo o njem ne duha in ne sluha.
*	Kdo kaj ve? Simon C e 1 a n od 87. pešpolka, 3. stotnija, je bil baje dne 22. oktobra 1915 na italijanskem bojišču ranjen, a se dosedaj ni dobilo nobenega natančnega poročila. Prosi se njegove tovariše, da naj sporočijo očetu Andreju Celan, posestniku v Cirkovcah. — Pogreša se Franc S t o j n š e k, vojak gorskega trdnjavsko-topničarskega polka, vojna pošta štev. 350. Pogreša se že od 4. junija 1915. Kdor kaj ve o njem, naj blagovoli to sporočiti Tereziji Stojnšek, Donačka gora, pošta Rogatec. — Anton F r a n Č i č, od 87. pešpolka, 7. stotnija, vojna pošta štev. 73, se pogreša od začetka decembra 1914. Nahajal se je na ruskem bojišču. T|omaž Petek od 26. domobranskega pešpolka, 5. stotnija, vojna pošta štev. 48, se pogreša od konca decembra 1914. Najha-
jal se jo na ruskem bojišču. Ce kdo kaj ve o obeh piogrešancih, se uljudno prosi za pojasinilo. Naslov: Ivan Petek, Bresnica, Sv. Lenart, pošta Velika Nedelja. — Ivan Prodnik, ki je služil pri 17. peš-polku, 12. stotnija, že ni pisal od mesca junija 1915; njegov brat Ferdinand, ki je bil pri 26. domobranskem pešpolku, in prideljen k pionirskemu oddelku, že ni več nobenega glasu dal od sebe od avgusta 1. 1914. Pojasnil lepo prosi mati Neža Prodnik, Solčava, štev. 17, Štajersko.
11 Kaj ho z ujetnlki-delavci? V pondeljek, dne 28. febr., se je v porotni dvorani mariborske okrožne sodnije vršilo zborovanje županov mariborskega o-kraja radi ujetnikov-delavicev* Zborovanje je vodil g. namestniški tajnik Sima-Gall, ki je tudi pojasnil vse točke novih pogojev glede ujetnikov. Razprave so se med drugimi udeležili tudi poslanec Pišek, Lasbaher, Skof, Girstmayr, Repnik, Galunder in drugi. Izvolila se je deputacija, ki bo cesarskemu namestniku o-sebno predložila želje kmečkega ljudstva glede sprememb novih za kmeta nesprejemljivih določb glede u-jetnikov. Posebno se je naglašalo, da so trde sledeče določbe novih določil: 1. Odškodnina za hrano u-jetnikom se od 1. marca naprej ne bo ;več izplačevala, .2. Ujetnike mora dati delodajalec sam na svoje stroške Ysakih 14 dni zdravniško preiskati in jim v slučaju bolezni dati zdravniško pomoč, 3. Za vsakega ujetnika se mora vložiti kavcij» 30 K. 4. Ujetnikom se mora dajati dnina 15 do 50 vin. na dan. — G. komisar Sima-Gall je dal še sledeča pojasnila: 1. Kdor hoče imeti ujetnike pdd novimi pogoji, mora do 15. marca vplačati kavcijo pri okr. glavarstvu. 2. Delovna doba ni od 6. do 6, ;ure, ampak oel dan, kakor pri domačih delavcih. 3.. Prevažanje ujetnikov ni treba plačati, iker stroške prevažanja iz taborišča in nazaj nosi vojaška uprava. 4. Pri okrajnem glavarstvu se lahko dobi dovoljenje, da sme manjše število ujetnikov posebej spati v hiši posestnika, kjer delajo, in 5i. da jih smejo stražiti domačie nevojaške o-sebe, če se za to dobi uradno dovoljenje.
Skrb za spomladansko setev. Okrajna glavarstva so po naročilu cesarske namjestnije izdala na občine, šolska vodstva in orožnike obširna navodila za spomladno setev, — Kakor izvemo, bo ministrstvo za deželno brambo izdalo prihodnje dni obširna določila glede vojaških dopustov za spomladanska dela na polju.
Prodaja plemenskih volov omejena. Mariborsko okrajno glavarstvo je odredilp, da se plemenski voli in voli za vožnjo brez dovoljenja okrajnega glavarstva ne smejo prodajati. Ta odlok ima namen, da se voli ne prodajajo iz okraja.
*	Nova določila pri zmletvl koruze. Vlada je izdala letos posebna določila pri zmletvi koruze za severne dežele in posebna določila za južne dežele v naši državi in sicer iz vzroka, ker je bila do sedaj koruzna moka v severnih deželah naše države več a-li manj neznana in ljudje niso bili na njo navajeni, dočim je pa v alpskih in sploh v južnih deželah naše države poglavitna hrana prebivalstva. Za severne dežele je določeno, da se bo moralo izmleti iz koruze samo 60 oflst. za zdrob in moko, v. južnih deželah. torej tudi pri nas, pa 70 odstotkov. Pri nas se bo zmlelo iz 1 kg koruze 40 dkg zdroba, 30 dkg moke in 27 dkg moke za živinsko klajo, 3 dkg se pa računajo za razpršenje. Gene bodo od mlina sledeče: 1 kg koruznega zdroba bo sfal 68 vinarjev, moke 42 vin. in moke za klajo tudi 42 vin. Iz koruze se torej ne bo posebej izmlelo nobenih otrobov.
Odprava lesa za puškina kopita. Les za puškina kopita (oreh, češnja in pravi kostanj) se zopet pošilja A. Z. D. na Dunaj. Glede drugega lesa, ki se rabi v raznih artilerijskih delavnicah! in zavodih, n. pr. jesen, mecesen, smreka, hrast in bukev, se pa pripominja: Jesenov in mecesnov les mora biti na tanjšem koncu najmanj 25 cm debel in 2 m dolg. Za izdelovanje ojes se potrebuje kar največ mogoče 41/» m dolgega lesa. Ostale vrste lesa naj se v celih kosih (hlodih) puste,. Vsaka pošiljatev ise mora s potrebnimi podatki naznaniti poveljstvu V. armade, oddelek ;q.
*	Grozdje za cesarja. Ravnateljstvo državnih trtnic v Casli pošlje vsajk dan sveže grozdje v Sen-brun za cesarjevo kosilo. Za cesarja določeno grozdje rase na nalašč za to določenih trtalh, katere goje s posebno skrbjo. Dokler ostanejo grozdi na trti ko dozorevajo, se vsak dan sproti nareže potrebna množina, Pozneje se hranijo v nalašč za to prirejenih s-kladiščih in sicer na neki posebni način. Vsak grozd se odreže s kolikor mogoče dolgim steblom, ki se vtakne v steklenico, da grozd prosto visi navzdol. Tako grozdje ostane celo do marca popolnoma sveže.
.Jajca z več rumenjaki. V amerikanski poljedelski postaji v Maine so se skozi celo vrsto leti že preiskušala jajca od kakih 3000 kokoši, da se dože-ne, koliko rumenjakov vsebujejo. Tekom šestih let se je našlo samo tri slučaje, ko so imela jajca po tri rumenjake. Vsako jajce je bilo, kakor pravi poročilo, od druge mlade kokoši in je bilo vedno prvo jajce do-tične kokoši. Vsak rumenjak je bil prevlečen s posebno kožico, edino beljak in lupina ste bili skupni. A med tem pa, ko rumenjak nalvafdnega jajca tiste kokoši ne tehta mnogo več kot vsak posamezen rumenjak od onih treh rumenjakov, sta beljak in lupina razmeroma mnogo težja, tako da tako nenavadno jajce tehta namesto 50 samo 80 gramov. Jajca z dvema rumenjakoma so ravnotaka. Seveda so taka jajca bolj po-
gosta, kot ona tremi rumenjaki. Izmed 3000 kokoši jili 80% ne znese nobenlih takih jajc in drugih 20% jih znese edino samo v prvi dobi rodovitnosti. Med prvimi jajci jih je bilo potem navadno samo ena ali dve z dvema rumenjakoma. Kot vzrok, da nesejo kokoši taka jajca, se navaja prevelika rodovitnost kokoši. Ako se jajce natančjno preišče, se opazijo tudi razpredelkj, kako jajce tekom 24 ur rase in zori.
Usnje ne poka. Namaži obutev vsakih 14 dni z ricinovim oljem; preden namažeš, izperi raz usnje mažo, ker se sicer ne more napiti olja. Podplati postanejo trpežni in ne pijejo vode, ako namajžeš nove z lanenim oljem. Po maži poka usnje rado, treba je štediti ž njo in ne nanašati je kar na debelo na usnje Za mazanje s pasto ne jemlji nikdar krtačice, ampak platneno krpo. Zdrgni s svileno ali pavolna-to krpo. Kadar prideš domov, se sezuj hitro in skrbi, da se prezrači obutev. Toplota noge in pot razkrajajo usnje. Kdor šepa, naj nabaše pri peti papirja, položi čevelj in obteži pošepano mesto, da se zopet izravna. Prah, blato, posebno ilovtiča, mokrota, škodujejo usnju, treba je torej očistiti in posušiti obutev takoj, ko se sezuješ.
Umiranje na morju. Splošno je razširjeno mnenje, da je smrt potapljajočega se mučna in težavna. Častnik, kS je bil rešen, ko se je že potapljal, je popisal svoja čustva tako: Torpedo je bil zadel ladjo, znašel sem se kmalu zatem v vodi, poleg trupel, katera je premetavala voda. Niso bila še docela mrtva, ali zaprte oči in negibni udje so kazali, da jih je že minila volja življenja. Brez glasu, brez odpora so izginjali drug za drugim v globočini. Do tedaj sem pa mislil tudi jaz, da je umiranje na morju strašno, da se bojuje človek do zadnjega vzdiha z valovi, ki vlečejo človeka va-se. Zdaj vem, da ni lepše in lažje s mrti. Dolge ure so me premetavali valovi, posltal sem brezčuten, želel sem si samo počitka, spanja. Ko je prišla rešitev, mi ni bilo prvi hip niti prav, da so me prebudili iz sna, ki me je ravno zazibava!. Morda je uplivalo pri nas tudi to, da smo čuli že več noči in bili v vednem pričakovanju smrti, ker smo vedeli, da nas zasleduje podvodni čoln, in ni je stvari, ki dene mornarju bolj slabo, kakor to zavratno zalezovanje. Vihre, bifk in morja se ne boji mornar. Skriti sovra-nik-torpedo, ki ga zalezuje in uniči mahoma ladjo, to razbesni mornarja naravnost in mu vzame pogum. — Tako rešeni častnik iz francoske ladje gLeon Gam-betta."
» Velik gozclni požar v Italiji. Milanski listi poročajo iz Brescije, da je v dolini reke Bestino v Gornji Italiji pred nekaterimi dnevi divjal grozen gozdni požar, kateri se je razširil na 12 km, Z velikimi napori se je posrečilo kraj Turano obvarovati pred pogubo. Skoda znaša pol milijona lir.
Praške klohasice „kotouč." Praške klobasice „,kotouč" (hrustavke) so vsakemu obiskovalcu tega ob-moldavskega mesta predobro znane. Te klobasice so sedaj zopet močno obrekovane. Trdi se, da so postale izopet čisto sključene in da so vedno manjšie. Nedavno je prišla neka gospa v trgovino, kjer se prodaja ta praška špecijaliteta. „Kaj stane ta klobasi-ca?", vpraša gospa. — „24 vinarjev", odgovori trgovec. — „Dobro, zavijte mi jo v papir." — „Ali nimate nič papirja seboj, da bi jo zavili. Zavojni papir je zdaj tako silno drag." — „Papir? O da, vzamite to tramvajsko vozno karto, ki jo še imam od poprejšnje vožnje, A ravnajte previdno, da klobasica ne smukne pri luknjici, ki jo je napravil sprevodnik na karti, ven!"
Novo prerokovanje znane pariške vedeževalke madame Thebes objavlja list „Petit Journal." -Mme. Thebes pravi: Konec vojne bo koncem mesca avgusta. V marcu pretresejo Evropo novi dogodki, ki bodo morda povzročili, da prenehajo boji.
Legitimacije za prodajo vojnooskrhnih reči.
Vojnopomožna pisarna, prizadevajoč si na podli kaza ministrstva z dne 20. jan. 1916, zapričeto ; . bo nabira]nja reči za vojnooiskrbne namene izpopolniti in občinstvo primerno ščititi, je. sporazumno z vojnooskrbnim uradom odredila, da morajo vsi, ki prodajajo (razpečavajo) od obeh teh vojnooskrbnih u-radov izdane prodajne reči, ali tudi od posameznih tvrdk v korist oficijelne oskrbe v tržtvo oddane knjige in podobe (slike), imeti legitimacije, obstoječie iz črnih, na zunanji strani vojnooskrbni fnonogram in zlatega cesarskega orla z rudečim križem na prsih i-majoče knjižice, katere izdaja samo vojnopomožni u-rad. Te knjižice obsegajo ime, naslov in svetlopis (fotografijo) imejitelja in označujejo reči, katere prodajati je upravičen, ter napoved cene, odnosno kazoč na oficijelne cenovnike, ki jih mora tudi imeti. Samoumevno ne oproščajo te legitimacije od poprejšnje pridobitve v smislu obrtnega reda, oziroma tiskovnega zakona, potrebnega dovolila in natančnega izpolnjevanja za nabiranje naročil ali naročnikov veljavnih zakonitih določil. Na to se opozarja občinsfvo in vabi, da si naroča vojnooskrbne reči le po osebah ima-jočih predopisane legitimacije, ter da zavrača ali pa ovadi takšne osebe, ki nimajo teh legitimacij. Ker je po novem ukazu nadaljnja prodaja vseh reči v korist posameznih društev ali vojnooskrbnih uradov navezana na dovolilo, kojo je dobiti od oblastva in ker se v slučaju dovoljenja prodajalcem . izdajajo primerne legitimacije, je občinstvu mogoče, podpirati oblastva pri povsem potrebni uredbi tega novega nabiralnega načina
Dopisi
*	Maribor. Od dne 28. februarja nadalje prodaja mariborski mestni magistrat na Rotovškem trgu sveža jajca,- in sicer jajoa najboljše kakovosti komad po 12 v, manjša jajca po 10 v;.
Maribor. Za mariborsko okrajno glavarstvo se je proglasil poostreni pasji zapor.
St. Ilj v Slov. gor. Bralno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 5. marca, v SlOv. domu dve igri: „Oh, ta Polona!" in „[Prisiljen stan je zaničevan." Polovica čistega dobička se podari dobrodelnim vojnim namenom. Začetek po večernicah. Domačini in sosedje, pridite!
*	St. Ilj v Slov. gor. Velik in najlepši gozd cele župnije, ki se nahaja na Scholovem posestvu v Zmrzleku, so začeli sekati. Radajo orjaške bukve in hrasti in smreke. Les se odvaža na železnico. Čudimo se, da gozdarska in pofitična oblast dovoli, da se tako obširni gozd uniči, ko je v 'tuldajšlnji okolici pomanjkanje lesa zelo občutno.
Hoče. Pri g. Rečniku v Spodnji Hoči štev. 72 se bodo cesarski žrebci pripuščali m sicer od dne 1. marca naprej. Žrebci so lepi in težki. Pripuščalo se do zjutraj ob 7. uri in popoldne od 5. uri.
Sv. Barbara v Halozah. V gospodarskem poslopju tukajšnje } osestnice Antonije Obran je izbruhnil požar, ki je uničil omenjeni posestnici gospodarsko poslopje in svinjski hlev. Bližnja poslopja so o-stala nepoškodovana.
*	Kapela pri Radencih. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom je bil GfdlikoVan dober prijatelj našega „Slovenskega Gospodarja" Ciril Lappi, četovo-dja domačega pešpolka, prideljen k sosednjemu čr-novojniškemu pešpolku, in sicer s srebrno ikblajno 2, razreda.
*	Sv. Miklavž pri Ormožu. Umrl je po kratki in mučni bolezni v najlepši, moški dobi, star komaj 47 let, ugleden posestnik Jurij Rižamaln. Rajni je bil skrben gospodar in dolga leta naročnik „¡Slovenskega Gospodarja." Zapušča vdovo s štirimi otroci. Naj v miru počiva!
*	Sv. Lovrenc v Slov. gor. Neusmiljena smrt je pokončala mlado življenje. Nenasitljiva koščenka je zadela s svojim morilnim orožjem dobrega, pridnega, mladega Janeza Puh iz svetovnoznane obitelji Puhove. Bil je čvrst, močan in zdrav ter rastel ka>-kor roža. Njegov duh je razodeval nenavadno nadar r]enost Puhovega rodu. Bil je veselo upanje vdoveli materi in sestram. Lep vzgled je dajal vsem družbenikom Marijine družbe, ker je svojo nebeško mater goreče častil s pogostim prejemanjem sv. zakramentov. Ni še dopolnil 16. leta, a že ga je uničila stara nevoščljivka in sovražnica življenja. Dragi Janez! Ko smo dne 11. febr. stali ob ranem tvojem grobu z žalostjo v srcu in s solzami v očeh, so nas tolažile svete besede, ki so se uresničile nad teboj: Ker je bil Bogu vš|eč ga je ljubil, ker je med , grešniki čednostno živel, ga je vzel k sebi." Počivaj v miru in za nas pri Bogu prosi, da se vidimo v nebesih!
*	Makole. Naša župnija Šteje šest občin: Jelo-vec, Makole, Sv. Ana, Dešno, Pečke, Stopno in Sta-tenberg. V teh občinah živji okoli 3000 duš, Izmed njih je bilo doslej na vojsko poklicanih nekaj malo manj kot 400 mladeniče v in mož. Kolikor se je dalo dognati, jih je doslej od teh" 400 blizu do 30 smrt storilo za vero, dom in cesarja. Z<a naše padle junake smo imeli dne 16. febr. slovesne zadušnice s črno odpevano sv. mašo in nazadnje turobni mrtvaški od-pev „libera," Ganljivo je bilo gledati cerkefr blizu da polno pobožnega ljudstva in mnogo sv. obhajil, katera so se darovala za blage pokojne naše vojake-ju-nake.
*	Celje. Dne 28. febr. je umrl v Gradcu tukajšnji čevljarski mojster in hišni posestnik Jožef Pre-log, doma iz Ljutomera, v starosti 48 let. Rajni je bil blagega in mirnega značaja. N. v m. p.!
*	St. Ilj pri Velenju. V nedeljo, dne 5. sušica, ob 3. uri popoldne, se vrši' pri g. Ivanu Tanjšek, v gostilniških prostorih, gledališka prelistava „Tri sestre" v prid ranjenim in bolnim vojakom. Pričakuje se obilne udeležbe.
*	Trbovlje. Dramatični odsek „Orla" v 'Trbovljah priredi v nedeljo, dne 5. marca, v prostorih trboveljskega Društvenega doma Čarobno burko „Re-poštev." Začetek točno ob 4. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen Rudečemu križu.. K_pbilni ufdeležbi vabi uljudno odbor.
*	Rajhenburg. Dne Si marca, na pustno nedeljo, priredi naše izobraževalno društvo zanimivo in poučljivo gledališko igro „Svojeglavna Minka." Ker je čisti dobiček namenjen v podporo nesrečnih vojakov, ki so v vojski oslepeli, vabimo k prav obilni u-deležbi.
* Sv. Peter v Medvedovem selu, V nedeljo, 5* marca, popoldne po večernicah, priredi naše izobraževalno Siruštvo zelo zanimivo poučno-zabavno zborovanje s prizori, deklamacijami in petjem v proslavo naših junakov na bojnem polju. Udje in prijatelji društva, vsi na zborovanje!
Zadnja poroiila došla v četrtek, 2. marca.
Najnovejše avstrijsko uradno porodilo
Dunaj, 1. marca.
Uradno se razglaša:
Položaj je povsod nespremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: I. Hofer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin. 1. marca.
Francosko bojišče.
Delovanje artilerije je bilo tudi včeraj na mnogih delih bojne črte zelo živahno, posebno na sovražni strani.. Na mnogih mestih je zasledoval sovražnik seveda samo namene, da bi varal;, nasprotno si je pa dozdevno prizadeval v ozemlju reke 'Yser, v Sampanji, kakor tudi metí Mozo in Mozelo, da bi nam resno škodoval. A svojega namena, ni dosegel. V zračnem boju je bil premagan angleški dvokrov-nik; zrakoplovci so ujeti. Dva francosjlca dvokrovni-ka so naši obrambni topovi sestrelili in sicer enega pri Vazeponinu, severozahodno ocl Sofesona, zrakoplove! so ujeti; drugega pa tik južnozahodno od Sch issona., zrakoplovci so najbrž mrtvi.
Zrakoplov, ki ga sita vodila rezervni poročnik Kiihl in opazovalec rezervni poročnik Haiber, je ustavil z metanjem bomb vojaški vlak na progi Besan-con—Jussefy íq je na izstopivšo moštvo iz strojne puške uspešno streljal.
Rusko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Ped .o or ski boj se je začel.
Avstrija in Nemčija sta naznanili že sredi' mesca februarja, vsem nepristranskim državiam, da se bo s 1. marcem začel zopet boj podmorskih čolnov v polnem obsegu in da se bodo napadale tudi vse oborožene trgovske ladje. In res! Pri Havru (ob francoski obali) so podmorski čolni potopili dve francoski pomožni križarki in pri izlivu T|emze (ob angleški obali) oboroženo angleško križarko. V Sredozemskem morju so podmorski čoln? potopili francosko pomožno križarko „{La Provence", ki je vozila 1800 mož za Solun; rešilo se je le 696 mož.
Severnoameriške države nameravajo zastopati stališče, da podmorski čolni ne morejo napadati trgovskih ladij, ki so obordžene samo za obrambo. A vlada se še posvetuje, ker pričakuje od Nemčije še nekih pojasnil.
Bolgarski car obolel.
Bolgarski car Ferdinand je na Dunaju obolel na prehlajenju sopil. Moral je v posteljo.
Proti ministru „neodrešencev"
Na zborovanju italijanske republikanske stranke so hudo napadali ministra „neodrešencev" Barzi-laja, ki je, čeprav, sam republikanec, postal kraljev, minister ter osmešil celo stranko. Odrekli so mu pravico, da bi smel nastopati kot strankin zastopnik* Stranka je sklenila, začeti v Južni Italiji, kjer so tla sedaj najbolj pripravna, z algitacijo za ljudovlado.
Nemčija prepove žganje.
Ker potrebuje Nemčija veliko špirita v različnih- podjetjih, je prepovedala izdelovanje pitnega žganja,____
* Prihodnja petkova „Straža" prinese obširni seznam padlih, ranjenih in ujetih naših domačih' polkov. _
Listnica uredništva,
Viničarks iz Slov. goric: Pojdite še enkrat k obč. arada in zahtevajte, da se vam napravi prešnja za vzdrževalno podporo, saj je izSla pred kratkim naredba, da imajo tndi nezakonske matere in očimi pravico do podpore Za sina, ki je padel, pa zahtevajte pokojninsko podporo in se sklicujte pri tem na cesarsko naredbo z dne 12. jnnija 1916. Občina vam naj napravi prošijo n» okrajno glavarstvo.
2. marca 1916.
afiflVBNSHISOSíODII.
Stran ¡k
Koledar za slovenske rojake i» leto 1916 i« letos gotovi najboljši in časa najbolj pr.meren koledar. Krasi ga lepa slika »v «arjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne s» vojake na bojišču. Razvem tega te ta koledar poduči o podpor»!, družin, o penzijah vdov M s^ot, o penzijah invalidov itd. Ote konco ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi po* nor in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenski* vojaštvom že čez 16.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen to jakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, ki ga gotovo naroče in g* iefcko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnin* 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribora, Koroška cesta 5.
tatomU**® stavite.
Trst, dne 23. februarja 1916: 3 40 3 " 60 57 Dunaj, dne i6 februarja 1916: 6 8fi 11 2 i 7
Konj, (ko'>ila") lf> '/4 velik, se prod; za 600 K. Kodj jr brsz pogreika in dobro vozi. Prodajf-lee: Mlekar-na B-tnhard. Maribor, Koroška cesta 10	132
čevljarski u-jeoec, kateri se je že bil itje učil lahko vstopi takoj. Tegethotova olica št 80. Maribor. Tudi te. k se s prej tre, ki se hoče začeti učit, samo od p >šienih ljudi. Mojster mu preskibi vse 126
Išče ac mijhna stanavanie z vitom in njivo v rajsm najrajše na Sp. Štajerskem. Še ljubše kaka gostilna tudi na račun, kjerkcli. Ponudbe sprejema s prijainosti npra-ništvo Slov. Gospodarja ped šifro „Dvoic-žiino,"	124
Krajaikega učasca, « dežele, pn te tih star;š*v sprejme pr.d ogod-aimi pogoji. Fr Dermn'. krojaški mojster v Mariboru, P.arrhcfgas-e ét. 1.	133
Krava na prodaj mlada, od dru. gw?a teleta, breja, zadnjega marca bo povrgla. Proda jo Jarij Fregl v Fiamu 134.	126
Demar najdea 15. jan 1916 na cesti iz Mozirja v Gorenje. V mozirski cerkvi bilo že trikrat naznanjeno	133
Več mizarskih pomočnikov in 2 učenca sprejme misargka delavnica n stroji J G Repifi, NUe.a ari Cel u. Stanovanje in h;ana ▼ hiši
TrgrtvsKi pamiitelk 21 let star) vojaščine prost, želetuinars.ka in špacerijake stroki, govori Bioven» sko, nemško in ogrsko, želi mesto. Naslov ,vri upravi S;or Gosp. p, d Ogrsko žt. ;84.L
Išče se nima stanovanja z 2 sobami, pripadkt in nekaj zemlje za 2 . i 4 oseiie s i aprilom ali 1 majem t. 1 Poamdbe oa ta list pod StaooTa jje št. 119 "
Krojaški po? efinik in učenec se
sprejmet': v stalno delo pri G .tipam Krebel kr j;a.;ki isojstes, 81o-venjgradic.	104
V!nl5ar, ki viaogradaiška dela dobro razume, -a takoj sprejm« za lepo vino^radno posestvo pri iUugom. Viničar si lahko na posestvu redi 2—3 kyave in 6 svin , Ponudbe pod „L 1197'' anoučno pisarno Kienreich, Gradec, Sackstrasse 4	3 3!
Pridna, poštena učenka, ki j« zmožna slovenščine in Demščine f besedi ia pisavi, se sprejme pri hrani in popolni oskrbi. Ivan Beraa, Celje Gosposka ulica 6. 116 b
Oznanila
Amerikanafeih divjakov od Rip. Portalis in Raj. Mont-kola, zelo •iobro vkoroainjfne, ima na prodaj Matevž 8tr»šek, sadjar in trtničar pri 8v Erai (v Jerčinu), pošta PriBtava, 8p. 8tai. Priporoča se vinogradnikem v nakupovanje svoja šs ne iziopano za'ogo tr' (čez 40 tisoč komadov). Dem radi hudega vojnega čas* prav po nizki ceni, (pL dogovoru pum.»no ali ustmeno). Pričakuje se obilne na ročitve Matevž S:rašek. 103
Krepkefli kovaškega ofonoa 3 polno hrano »prejme Janez Novaček, kovaški mojster v Maribora, Lend-gasse 7.	113
Pridan uieneo, ki ima vese-je do ¡ievijarstvA, sa takoj sprejme. Vpraša se v čevljarski ohrti Ivan Perna, Celje, Goipoika ulica 6. 116 a
inpim dobro naravno sllvovki ?osJati se more vzorec naprej in uavesti ceno na moj naslov: Jos. 3ever, Danaj VII Liniengasse 3S.
Je.ega, 21 ir.esecev starega, proda Ol;a C-rjak, Artiče pri Brežicah 8p. Štajersko.	68
Kislo »eije
kupuje trgovina P o s c h Maribor, Koroška cesta 20	108
Sp e;mem u5*noa takoj za krojaško jbrt Frinc Motoh, irojaški raojgte?, Celje.	118
Zant«IJ!v hišnik oziroma hisinji se sprejme v dobra hišo » Mariioru. Ponudbe na upravnišlv lista pod
Hišnik, A S. šrev, 76".
„Solzna Avstrija;'
Izd-1 sem zopet dve novi krasni bojni pemi I A atriji v pozdrav, in II. Pltkajoda mati Kdor mi t ošlje za 25 vin. nerih neporabljenih znamk in pa svoj natan~en naslov, pošljem mn takoj te dve ¡>ejmi. Tudi »rijšmh 10 pera je še Da razpolag :. Torsj vseh 12 pestri1 stene saao eno krono in 0 vin. Ns breuplačna naročila ss ne m rrm ozirat:! Nsročujr. se pri Matiju Belec pri Sv B-lfenku v Slov. gor. pri Ptuju. Štaj, 117
Č«3n& dr ¿insk, hlia, z razgledom visoko pritliina s 3 soba ¡ni in 2 kuhinjami in lepim vrtom. Cena 13.600 K. Mariaor, Ko/ner-gasse 8.	9i
Ucemem
sprejme takoj Franjo Duchek sve-čar, Maribor Viktringhofgasge. 92
V nlčar s« takoj sprejme 3-6 de lavsk h moči Ludvik Zabakošsk, Maribor, Edmnud Schmiedga^se
št. 9.	b8
Ur¡a le sksra a.»va hiša ob državni cesti Trst-Dunaj, zidana, z opeke krita, studenec in lep vrt, rodovitna in solčna njiva in travnik t sadnim drevjem (več oralov), pripravno za rokodelca, obrtnika ali penzionista, se proda. Cena 13.000 kron. Rabi se le do 6000 K, ostalo lahko ostane. Hiša je v prometnem kraju, pet minut od farne cerkve; do ene železniške postaje 20 minut do druge pol ure. Pismena vprašanja pod „Državna .»ata"' pod št. 689. na upravniš-tvo.
Zidarji
sa staino in zimsko delo se spr^ mejo za vojaške stavbe v Ljubljani. Sprejmejo se tudi
iesa«*|i
stalno delo. Za potovanje se potrebni uradno izdani potni listi, Stavbenik Julij Giaser, Maribor, tíellinghof. — Kupi se tudi vsak* nnožina stavbenega is razaaego 'ga po najboljših cenah. 68C
Kupim
vsako množino k-j«tan;e ia drv do meter dolgih po 98 kron za meterxlaft<°o poBtavijeao na bližnjo pestajo. Ravno tako hrastova drva do meter dolga po 56 kron za ¡neterklaftro. ¿a ctl vajon se potrebuje p«t meterklafier. Oonudbe za cele vagone sprejtma Rudolf 8 taro vaš aik, Konjice. (8taj.)
fiuDOLF ?EVEC trgovec v Mozirja kupi vač vagonov krompirjater jabolk, vsako nmožiud mr^iM. anhih gob. Cene po dogovora. 748
JRAVA
50% cenejša:
Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna 6 kg poskusna vreča K 12'60 franke po povzetju. Pol kilogram vele-prima najfinejši čaj K 2'50. 50 komadov različnih lepih pohladnic 1 K oddaja A. Sapir», eksposv kave in čaj» Tis»»bo?daa 485, Ogrska. _
plačam, ako Vua *mx.-í: )6aaa, bradavice, t trat dneh brez boi-viio ne izji-icjo s korenino vred Bla bs.i-limom. Lonček z garaoeljtkj% pismotn 1 K, 8 lončki 2'Sd, 6 lot-á-cov 4 50. S«meay, KoUc« Sawa) I Poatf»«h. 14, «ko.	i >5
Vozni red na progah južne železnice za Maribor
Veljavno od 15. februarja 1916 do preklica»
Odhod Maribor—Dunaj				Odhod Maribor—Trs		t		Odhod Maribor -		-Celovec				Maribor—Budimpešta						
Brzovls	tki	Osebni vlaki		Brzovlaki | | Osebni vlaki				Brzovlaki	Osebni vlaki					Brzovlaki		Osebni vlaki				
3-15|	2-44	5-23| 9'47 | 1*02 ¡ 6"37|| 8'05|		3'03| |	2'28 | | 5-40| 813 | 8 82||			1 1	3 80|¡10-15	7-52|	5-05,			| 3 03, |		| 7.45	8'13	1-15	7'35|	
I	)ohoc	l v Gradec		I	)ohod y Celje			Dohod y Sp. Dravograd						1	)ohod	na	Pragersko			
| 4'24|	8 61 | |	7'09 | 11-81 j 2-4-9 | 8'16|! 10—S		| 4-3711	419 | | 7-85 ¡1005 |ll'10|			||4-54||ll'54| 9-34|			725			¡8 19,¡ ||			8'43	—	8 35 |	
E	►ohod na Dunaj			Dohod y Ljubljano				Dohod v Celovec							Dóhod		T I	t«]		
| 9'10	¡815,||	1-55 | 7'05| — | — | 5-85|		{ 6'20	6'15 | jlO-ll ¡12 33 | 2'll|j			j | 6 37 | 1'64		11-19,¡ l0-09¡					3.59, |	11 8-41 | 9'63		230	906,	
Odhod Dunaj—Maribor				Ij ubij ana—Mar ibor				Celovec—Maribor						Ptuj -Maribor						
19 32| ¡8-45| | |		0'3(|j — | — | 9 - | 1-20		1211^	ll'26||l2-16|¡4-34|¡ S il ¡			jjio iol 2'30		7-54,	1				11-56|¡	||5 41,	7'35	1107	534	
1	)oho(	i y Gradec		j	)ohod y Celje			Dohod v Sp. Dravograd						]	)ohod na Pragersko					
11'44|	1-04 | 15-22J | 7-27 | 8'57 | 4'15 | 8'00			j 1-6811	114 | | 3-03| j 7-08 | 5 40 ¡			|l2'21|| | |ll-47 ¡ 4-32 | 9'3?|							12-15,|	|| 6 12	802	I"	6'01|	
Dohod		y Maribor		Dohod y Maribor				Dohoc	i v Maribor					Dohod v Maribor						
| 2'63|	2 20 11	7 39 | 9-56 | 12-30] 7'06||ll'09|		| 3 07|	2'36 | | 4-59| | 9-09J | 7'41| |		| 2-4211 |		1-28 ¡6-10| ¡11-18,						1-20,|"	|| 6 57	9-09	12-10	7'41,	
* Številke pri katerih je črta, pomenijo nočni čaB.
t^mmm^m^m^^smm^^m^u	twwtmwmmmmmmi.	mm^smimmimm^mu aasaiiMfflr^M^	rijiMiMWMHWwii.... .
9	_ ■	%
m	iti m
tu posojilni
rttsSsfrovttPB s^cžrtififf w,	lavoie
Obrestuje lirmniip»
4' L L
«d --va vloga d» dneva Bentüi dsvek pciojihte sama.
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastav» vrednostnih listin pod zeto ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačne, stranka plača le koieke.
sa stranke vsak delavnik $d 9. d« 12. are dopoldne.
»Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
Rmsfiti hiši (HaM nPrl fomtmm
tía Ü
^ ."> ^ a» ^	*
j Kmeflca
ililáiSI lil
rcgistrovaria zadruga, z ¡neomejeno zavedo.
Ptuju
wstaaeKíe-.-.iW-jc
Uradne ure
ob» tftrit Kteflo, vssk petek is vsak sejmaki dan od 8. <fo 13. tue in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are dopoldne. Vpto&rje in izplačajo se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dop.
Hranilne vlage
obrestuje po 4 »/»'/o, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in iadnjcgn pred dvigom. Nevzdignjeue obresti se koncem junija m decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ca-ie obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago co strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuja. mmmh »—i * ni...................¡
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5 na vknjižbo in P° 6 V, %, na menice po 6%, na zastavo rrednostefla listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji
Prevzamejo se dolgovi pri dragih uvodih is sseehmfcih, prošnje na Bodnijo za vknjižbo ia izbris vknjižb« éÉB posojilnica brezplačno, stranka plača samo kolek* ifc
»L
'wwtóí'í^iSSSi
anufakturno trgovino J. FAULAND y Ptuju senajbolj prip
I ■ w .					
					
immm i--»
-.Jt..
Povabilo
k XVIII rednemu občneir u zboru
i
Vzajentne za^arovalrife zoper cge* j | na Ljubnem
na dan 12. marca 1916 ob 12 uri 'opoldan v & društveni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Pregled in odobrenje računa za 1. 1915.
2.	Volitev računskih preglednikov.
3.	Raznoterosti.	i
Ako bi se ob določenem času ne sešlo zadostno število društvenikov, vrši se isti eno uro poineje ravnotam in z istim dnevnim redom, ter je sklepčen pri vsakem številu došlih društvenikov. 125 K polnoštevilni udeležbi uljudno vabi odbor. ;
Mesečni oarofc sn vseh pet srsék osar. 'Jobitmh listov samo & kron
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice t Jartnini
ki se bo vršil dne 12. marca 1916 ob uri gg|4 popoldne v gostilni g. Cvilak-a.^.
.	DNEVNI R EP:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva, b
2.	Odobritev rač. zaključka za 1. 1915.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Slučajnosti. ffS
Ako bi ta občni zbor" ne bil sklepčen, se vrši 1 uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število članov.	128
j Opravilna številka: E^ 2723/15-9.
Dražbeni oklic.
in to nemudoma sleme,
( . ^čke av8Crijaktf.a Redečega križa
i t. «r»i'ko ogrskega Rudečega križa s ^——. ' — 1 srečko budim počta neke bazilike
1 Jobitni iist 3% zemlj. srečk i« 1 1880
1 dobštni list 4% ogrske fcip. srečk iz 1.1884
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 K
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do
41)00 frankov popolnoma sasfenl.
Pojasnila in igralci načrt pošilja brespiažiie	484
= Srečkovno zastopstvo 15. Ljubljana. —»
Pozor kmetovalci!
f' i Ne zamudite takojšni nakup zanesljivih in kaljivih semen, na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner. ki se dobijo pri domači tvrdki
46 ivan Ravnikar, Celje.
„mmj*
alpski zeliSčni liniment. Najboljše, bolečino utehujoče sredstv® za vin
Dne 29. marca 1916 predp. ob 10. uri bo pri tem sodišču, v i; b; št. 27 na podstavi s sklepom z dne 21. februarja 1916 E 2723/15-8 odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Vurmft, vi. štev. 5, označba nepremečnin kmetsko posestvo v Vurmatu, z zidano hišo št. 17, z gospodarskem poslopjem in s stiskalnico, z vrti, njivami, travniki, pašniki, gozdi in s pritiklinami v v obsegu skupaj 139601 m2, cenilna vrednost 5996 K 46 v (s pritiklinami vred), najmanjši po-nudek 3997 K 64 v vadij 599 K 64 v. ffe
Prevžitne pravice Margarete Resch iz kupne pogodbe z dne 24. marca 1900 in najemnište pravice Jakoba Ofič iz najemninske pogodbe z dne 17. marca 1900 se morajo prevzeti brez zaračura na največji ponudek.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd IV. 130	dne 21. februarja 1916.
•, ./C ';• •-'••■ ::<yj/
S
iJfTi *>.*»» ■
Za vse izraze sočutja, ki so mi došli povcdom smrti mojega soproga
Franc-eta Bračko,
ki ga je Vsegamogočci dne 22 februarja t. 1. sprevidenega s tolažili sv. vere v 70 letu svoje starosti poklical po plačilo v nebesa, se tem potom iskreno zahvaljujem, kakor tudi vsem drugim, ki so ga spremljali na zadnji poti, posebno čč. braslovški dnhovščini.
Priporočam ga veem njegovim znancem in prijateljem v molitev in blag spomin.
Cecilija Bračko roj. Brenk.
kanje
m
Mestna lekarna „pri c. k. orlu'
Friderik Prull.
o
leluunuur w Maribora, Glavni trs. irntver? ?o
1001 domače pijafe
irfiveSajofte, slastno In 2e jo gaseč« si lahko vsakdo sam napravi s majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, ja* bolčnlk, grenadlneo. maSnovec, mii< katnl hrafioveo, poprovi matovoc, pe aaarančeveo, prvimieveo, višnjevea, Neuspeh iakljnčen. ©s iomača pijača m lahko pije polett hladna, pozimi tudi vre= «a namesto roma in Bganja. Sestavine a natančnim aave> r-iiom stanejo K 4.50 tranko po povsetjn. Na pet takih por* cij dam eno aasfcm;. Za ekonomije, tvornicii, več}a gospa daretva, delavnice Ud., neprecenljiva vrednosti, ker to <it iavca sveži in ne opijani in njegov t, delacmeSnosS sdš m trpi.	S&S
Jan. Orolioh, Engel-Drogerie Brno 637, Moravsko
, N()Vi Pridigar'4 \ ¡f1*' krasno vezan, se
L_3 dobi v prodajalni Tiskarne
sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k. P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni naročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote SemffSj po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	4»
Naznanjam, da sem odprl
odvetniško pisarno
v Cel j i na ringu št. 9.
Ivan Erhartif,
sodni svetnik v p.
DEÜABJ
1
a
draginj» je vedno večja, laslnšek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotov» 10 K m dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor, Zaslužek je pripraven za moške in ženske.
mm. Ilirska Bistrica ICra»isko.	«*
mmmmummmmmmmmmmmmmm
Julij MeiftI je daroval dne 13 februarja t 1. 22.000 kilogramov marmelade v znesku K 30.800*— in to samo za naše vc jake-ranjenee; s tem vred je dala ta svet nno-znana tvrdka Meinl K 240.000'— to je v besedah dve* stoštiridesettisoi kron; za naše vojake.
rr-'t ki.

EINL - o v e
svetovdo znane res najboljše Zfiaiie kSLtfe še po stari ceni dobite le v domači trgovini
Alojzija Vršič=a v Ljutomeru.
Pri Vršiču ne bo kava dražja in je tudi nikoli ne bo zmanjkalo.
Po pošti po 5 kilogramov razpošiljam va\ dan, Imam tudi dovolj Franckove kave na razpolago, kakor tudi vsega druzega najboljšega blaga.	m
Izdajatelj ln založnik: Katoliško ttekovno druétvo.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sr. Cirila v Mariboru.