Leto V.
Štev. 45.
Szombathely, 1918. november 10.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki a Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela XXV. po Risalih.
Poberte ob prvim kokoj i zvežte ga vu snopje na požganje, pšenico pa spravite vu moj škegen.
Mataj XIII.
Kokoj se zveže na požganje. Kokoj je nečistost. Svet je nori gratao od razvüzdanosti. Nečistost, vino i pijanstvo je njim vkraj vzelo srce. Kokoj je britek, te je skopost. Što si dosta vküp spravi po krivoj poti, — britko njemi ednok bode imanje.
Pšenica je čista i rudeča. To jé dober krščenik. Od takšega se že vu sve-

tom Pismi pravi : „Moj lübleni je čisti i rudeči.“
Pšenica se vu škegen spravi. Vu nebesa. Tam je vu obilnosti pšenice, vina i olja. Vino je veselje, da bodemo vidili Očo, silje je veselje, da bodemo vidili Sina, olje je veselje na Sv. Dühom.
To je najvekši dar na etom i na drügom sveti. Že vu starom teštamentomi je oča etak blagoslavlo sina: Naj ti da Bog iz rose nebeske, iz mastnosti zemlje obilnost silja, vina i olja.
Bojna.
28. okt. Na taljanskom fronti velko bitje. Grof Andrássy zvünešnji minister je odgovor dao Wilsoni. Spozna pravico Čeho-slovakov i Jugoslovanov. Austrijsko-Vogrsko de se brezi Nemčije tüdi pogajalo.
29. okt. Pri Turnseverini na Donavi francuški štüki strelajo naše vojne ladje (monitore). Na Horvatskom so vöskričali samostojnost Horvatsko. Ob 10. vöri je sabor vküp prišo na zborovanje. Predsednik je izjavo, da je bojna robe — narode slobodne včinila, dala
je zmožnost Horvatom, Srbom i Slovencom, da so vu ednoj državi zjedinijo. — Od nemškoga casara pravijo, da Či pride on hip, vu šterom de na dobro svojega lüdstva slüžilo, či odpove svojoj kroni, edno minuto ne bode čako. — Nemški kardinal Hartman prosi Svetoga Očo, da naj sovražnika preobrne od onoga namena, da bi Nemčijo vničili.
1. nov. Našo jadransko flotto so prek dali hrvatskomi narodnomi sveti. Angleži so zasedli Trst. Zasedejo Slovenske kraje Štajerskoga i Koroskoga. Na Taljanskom fronti ne ga bitja. Že se pogajajo od premirja. Na Oršovo so sovražni letalci bombe metali. — V Budapesti je revolucija vövdarila. Pörgarje, delavci, vojaki so vu svojo oblast spravili Budapest. Ministerski predsednik je grof Mihal Karoly. Po ulicah so kričali. Živio ljüdska vlada.
Austrijski ministerski predsednik Lamaš je izjavo, da smo mi zveze z Nemčijov ne raztrgali. Kda je Austrijsko— Vogrsko ponüdilo Wilsoni, da se je brez Nemčije tüdi pripravno pogajati — to je že nemška vlada odno leto znala, da se mi dele bojüvati ne moremo. — Glasi se čüjejo, da iz taljanskoga bojišča nazaj idejo vojaki, vesi, varaše vužigajo i ropajo. — Što bi si denok to mislo, da tak pridemo.
2. nov. Ministerski predsednik Karolyi je izjavo, da so četam povelje dali, da včasi naj doli denejo orožje. Na dale je pravo, da se je vu dnevaj revolucije dosta čülo od ljüdske vlade, to niha na parlament, naj on odloči. — Andrassy je doli zahvalo svojo čest. Vsaka vlada se sama posebi pogaja s Wilsonom. Tak je on ne potreben več. — Kral je na Švicarsko odpotüvo. — Do 10. nov. de premirje gotovo.
   Dom i svet — Glási.
1. nov. so prinesle novine glas, da so grofa Tisza Ištvana v Budapešti umorili. Znano je bilo, da njegov dom so vsikdar čuvali. Tak i tisti večer je bilo 8 žandarov. Prišlo je 8 vojakov, žandare so razorožili, štirje so šli v hišo vednako k grofi. Naprej so njemi prinesli, da je bojni on kriv, za njegovo volo je telko lüdih mrlo. V črevo so ga strelili. Slednje reči so njemi bile: To se je tak moglo zgoditi, to bi jas lehko naprej znao. † Kühar Rudolf. Oktobra 30. se je  preselo v lepšo domovino diakon Kühar Rudolf v Ižekovcih. Najveselejše vüpanje svoje so v njem zgübili njegovi stariši, pomočnika in dühovnika i dobroga, narodnoga, učenoga dühovnika dobro slovensko ljüdstvo. Dobroga srca, bistre pameti je bio pokojni, zdaj te dni bi mogo biti posvečen i slüžiti prvo sveto mešo. A dober Jezuš ga je k sebi pozvao na večno veselo sveto mešo. S suznimi očmi gledamo za njim, a potolažimo se — lepa düša se je preselila v večnost. Molimo za njega. Pokojni je bio jako dober dijak, gimnazijo je zvršo v Ljubljani, rad je pisao tüdi, kda njemi je li zdravje dovolilo, v Novine i Marijin List. Hvala za vse to naj njemi bodo naše molitve. Naj počiva v miri.
V Kaniži so se navčili slovenski. V Kaniži majo dobre nosé. Črensovski trgovec Tomec Jürij je štirideset let küpüvao pri nikšen veletržci v Kaniži i vsigdar vogrsko pismo dobo od njega. Zdaj ka je naš zunanji minister Ameriki odgovor dao, ka spozna jugoslovansko državo v štere slovenski orság bi tüdi naš slovenski kraj mogo slišiti od Monoštra do Dolnje Lendave, kak voditelje jugoslovanske države to želejo — v vsakih vogrskih novinah se to
2
NOVINE
1918. nov. 10.
lehko prečté — pravim kak se je to razglasilo — so se v Kaniži navčili slovenski. Imenüvani trgovec je dobo iz Kaniže od veletrgovca slovensko pismo.
Kaj je rodila sobočka slavnost? — Zvedili smo, ka so na sobočkoj slavnosti mrsko proti govornikom gučali. Németh državnomi tajniki ekscelenci so kričali, kda je vogrski začno svoj govor „slovenski gučite !“ Drügim govornikom pa „ne nam trebej židovskoga ravnanja“ na Štajari kmet več pravice ma“ — „živio jugoslavija“ itd, Bi hajdi na bitje prišlo, če žandarov ne bi bilo. Od tistimau vsako dete Kriči za Jugoslavijo, naj se Slovenci vsi zdrüžijo. To je sodila sobočka slavnost, nešteti svedoki to posvedočijo. To je pravica ne pa kak je v vogrskih Novinah bilo popisano. Oni so te sad dozorili, ki so slavnost začinjali, nej mi.
V Črnec je spadno. Dogar Jožef 20. dbc. v Črensovcih, kda je v noči domo prišo na sloboščino. Ne je naime znao, ka se most dela i nega prek njega poti. Od spadaja njemi je teško prišlo ali vekše nesreče se je rešo, hvala Bogi. Nad Adrijance — Trnje je zdaj kolna pot v Črensovce.
Wekerle je prepovedo vso vožnjo živeža vu Austrijo. Vu slednjih treh dnevah kakši jezero vagonov sečive i sada,
ka so šteli v Austrijo peljati, doma ostane.
Notarijuške župánije Arad so se k vogrskoj vladi obrnoli s prošnjov, da bi njim dopüstila orožje nositi. Bojijo so naime od vojakov, šteri se domo povrnejo. Že do zdaj so dosta pisem dobili, vu šterih se njim protijo, ar so ženam ne dali podpore, živež so njim po skopoma nihali i delili i ovak grobijansko so ž njimi delali.
Ženske, ugibljite se vojaštva! V „Bogoljubi“ čtemo, ka na talijanskom fronti slüži do desetjezero slovenskih deklin, štere so tam küharice, dvorjenice i med nesramnim vojaštvom vse zapelane, vse v nečistosti. Kaj vala dobra slüžba, da se poštenje, zdravje i predvsem düša zapravi pri njem. Če bi vam što takšo slüžbo ponüjao, Slovenke, z metlov njemi pokažite dveri. Poštene, Marijine hčeri ostanite!
Silna prošnja. Talijanski boj je ščista vničo cerkev sv. Düha v Libušnji na Goriškom. Če što premore kakšo cerkveno obleko ali kakši filer poslati, hvaležno sprejme Širaj Franc, Kurat, Libušnje, p. Kobarid. Goriško. Slovenci, pomagajte Slovencom!
Treznostno gibanje. Na Horvackom i Slovenskom že duga leta delüje drüštvo „Sveta vojska“, štere namen je iz ljübezni do Boga i bližnjega širiti zadr-
žavanje od opojnih pijač, trebiti pijanstvo, trezniti ljüdstvo. Drüštvo je za časa boja malo zaspalo, a zdaj se znova oživlja. Shode je držalo v preteklih mesecah v Djakovi na Horvackom, v Maribori i Veržeji i Ljubljani na Slovenskom. V Ljubljani bo še letos veliki shod. Jako priporačamo glasilo „Svete vojske“! Naročite si je posebno kotrige Marijine sedmere radosti, štere isti cil zvršavate, kak kotrige „svete vojske.“ Glasilo se zove „Zlata Doba“ i se dobi za 4 k. na leto v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35.
Nove bankovce — 25 k. i 200 k. — so vödane.
Horvati so 29. okt. vdrli na Vogrsko v Barč. Ljüdstvo okoli Kaposvara i Pečüha beži. — Tisti den je v Budapešti kakši 30—40 jezer lüdih štelo iti pred palačo hercega Jožefa. Policija je ne püstila. Konjeniki so jahali med ljüdstvo i je s mečami sekali. Na ednok je nikak strelo izmed ljüdstva, zdaj je že policija tüdi streljala: Tri so na smrt bujli, 55 pa ranili.
Či mo seno mogli kama na državni račun peljati na železnico, od 15 kilometrov više se od vsakoga kiiometra na eden meterski cent 50 filerov zračuna za vožnjo.
Na čast sv. Števani Karolyi, opravite, dragi Slovenci, do 8. dec. vsaki den 1 Očanaš i 1 Zdravomarijo naj nam sprosi od Bl. Dev. Marije, naše Patrone mir i pravice.
Sv. obhajilo francozke dece. Foch, francozki prednji general je ne samo po imeni, nego tüdi v djanji dober katoličanec. Sv. mešo poslüša, hodi k spovedi i k sv. obhajili. Francozka deca, naj mu veselje spravi, v jezerih i jezerih trumah hodi v njegov namen k sv. prešiščavanji. — I naša?
Patron letalcov. Angležki letalci so si za Patrona sv. Mihala nadangela zvolili, Letos na Mihalje so meli prvo pobožnost njemi na čast, štere se je vdeležo tüdi Bonre, londonski nadbiskup, kardinal.
Med blažene se spiše Gaminade Jožef, nastavitel drüžbe Marijinih bratov. Preiskava se je začela v Rimi.
Cerkvene novice. Kaj so zgübili misijoni za časa boja? Svoje misijone je moglo povrčti 2200 dühovnikov, 1500 redovnih bratov, 2000 redovnic i misijonark. Spadnolo je 400 dühovnikov i dvejezere bratov redovnih. — Dar sv. oče. Sveti oča so obljübili, kda so ešče v Bologni bili nadbiskup, ka za ostanke sv. Patronija, Patrona Bologne, novo trugo dajo narsediti. To obljübo so zdaj spunili i lepo drvo küpili za telo svetnikovo. — Čüdno oz-
dravljenje — v Einsiedelni na Švicarskom, v svetoznanoj romarskoj Marijinoj cerkvi je neki čonklavi romar med sv. mešov baselskoga püšpeka Stanimlera nanagloma ozdravo. — Za naraščaj dühovnikov se je v Austriji osnovalo drüštvo i čeravno je komaj sedem mesecov staro, vendar že 50 dijakom da strošek i drüge podpore, šteri se za dühovnike včijo.
V imeni Bl. D. Marije prosim bogatce, naj pošlejo nej meni ali komi drügomi na hasek, Mogo jedino njenomi Listi šteri se zdaj štampa, malo vekšo podporo. Več jezer koron je stroškov. Vsi dohodki na Novine ido. Marija 1. tiste prosi štere je blagoslovila z zemelskimi dari. Ne odvržite njene prošnje dragi bogatini! Črensovci, Cserföld, Zalam. Klekl Jožef vp. pl.
Dari. Na misijone z Satahovec: M. Kozar 40 k, M. Jablanovec 20 k, žena Števana Kumina 20 k, A. Novak 1 k, žena Petra Čergöli 1 k, F. Pisnjak 1 k, Tr. Bencak 1 k, žena Franca Serec 1 k, Ivan Rüžič 2 k, F. Serec 2 k, Fer. Pertoci 2 k, Ivan Kumin 2 k, M. Rüžič 1 k, I. Gutman 1 k, L. Martinec 1 k, Jula Čergöli 2 k, Tr. Ketiš 2 k, J. Serec 2 k, I. Laposa 1 k. — Na Novine: A Erjavec 1 k, I. Rüžič 2 k, Št. Duric —.40 k, J. Serec 2 k, M. Žöks 1 k, Fer. Pertoci 2 k, A. Žitek 1 k, I. Lapoši 2 k, J. Kumin 1 k, A. Novak 2 k, P. Čergöli 2 k, A. Franko 2 k, M. Jablanovec 1 k, žena Fr. Serec 2 k, T. Bencak 2 k, I. Kumin 2 k, A. Martinec 1 k, A. Dündek 1 k, J. Major 1 k, L. Martinec 1 k, M. Kozár 10 k, I. Gutman 1 k, J. Čergöli 1 k.
Vse zaman.
Trudna moja misel blodi krog po sveti, nikak do cilja ne more dospeti; išče, brat moj, grob tvoj.
Hribi, polje, travnik, log, šumeča struga, znak mi dajo, gde tvoja
prhne truga?
Vse je zaman, to znam.	R. J.
Na noge, bratje !
Strašno temna, puna ropa noč, rodica v nébo upijočih grehov, vretina neznosnih krivd, mačeha slabotnim, že odhaja, zarja vstaja.
Bratje, zdaj na noge! Spanja čas je mino, noč odhaja, zarja vstaja.
Vse se gible, vse pozdravla, lepi den, li vi bi spali?
Narod čaka vaše delo, prosi:
Dajte mi pomoč! Zato bratje, hajd na noge, že odhaja noč.	R. J.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomdában  Szombathelyen.