PoMn) urad MM Cetovec — Vertagspostamt M!! Ktagenturt
tthaja v Celovcu — Erschelnungsod Klagenturt	Posamern) hvod !.M Ml., mesečna naročnina 5 MUngov

Štev 15 M7f)51
PnLodHj/ tedcw M ^o?wo poltjo ž/uo spom/njg/Z r/st/A
d^/, hodo osta/i Me/z^r/s-Ho zapzMw; v zgodou/w/ ^oroš^/L S/ouewceu.
^p07M;'nj^/i ie ^owo M. ;'?? /3. apr/-ta /942, so nac/st/ČM: oh/^stM/L;
nj/Lov: poTMoČHzLi z^če/; wwož;č-"o	z/oč/wsLZ w^črt za /z-
/re/hrfv s/ouews^ega ž/u/j^ wa Roro-W7M — M^črt, L/ so ga po izpof eh: ^^ra^Mega gaa/er'čer;a Rainerja pri-pra-n/ja/; že v ea$a prve repa^/:'^e v ta^oimenovan:^ doTTiofiMS&i/? Lrogih, z/a^^ ti ^oro^em Hennat^MM^K, ^/ /c naifa/ Lot nas/edm^ prvotnega ^eiiMalajjem^a. ^ponnnjaJ: se howo t/r^g/A šreu//m7; žrtev, ;//; je "^e /p<i/stvo t/oprines/o v naentični aonj — vse o J /Sfieejevj^ zn Ročžčja-"OvzA v s^oezjans^z' oMžnz pre/eo PfrsmaMoviZ; v Podpeč/ pr/ Že/eznz ^p/i tja do o^g/av/jenzPz se/sL//) jzz-na^ov; pa vsej? tzstz^, L/ so trpe/z v
Da ne pozabimo!
gestapovs^z/z zaporz/z zn v tajzorzsčz/z twrtz. ^poznznja/z pa se jzozno t:/d/ Wejz onzjz, Li so se nasz/ja apr/z z otožjezn v ro^z ter s svojzzn žzv/je-"jezn po/ož//t teme/je za /m/;še žzv-^jenje v svojzozjz' zn enakopravnosti.
^vojzk žrtev se koroški ^/ovenez' "e spominjamo iz že/je po maščevanja. Spomin nanje nam je sveta do/ž-nost, ker so prav te žrtve ki/e cena, ki smo jo p/ača/i, zia ki v bodoče ta-d/ nas čiovek /akko žive/ krez straka prež/ koz/očnostjo. Za eeno tek žrtev smo st prikori/i č/en 7 t/ržavne po-goz/ke, ki je „ve/iko pismo" nasik pravic, jamstvo okstoja in nemotenega razvoja s/ovenske narot/ne skap-nosti na Roroskem.
Prez/vsem pa okajamo spomin na tez/anje z/ogoz/ke zato, z/a jik nzkz/ar ne ki pozakt/i, ker /e tez/aj, če komo okrani/i živ spomin na takratne grozote, ko aspe/o preprečiti, z/a ki se kaj poz/oknega še kz/aj ponovi/o. Pa naša skrk niti ni neapravičena a/i pretirana. Že enkrat smo z/ožive/z in na /astni koži okčati/i, z/a je /e maj-ken korak oz/ nemškega naciona/izma do nacizma. V zaz/njem časa pa smo f Avstriji zn še posekej na Roroškem čez/a/je pogosteje priča pojavom, ki opozarjajo na nevarnost zopetnega oziv/janja prav tiste mise/nosti, ki je ze enkrat naš/a ate/ešenje v z/očin-skem režima /ašizma.
Letos okkajamo 30-/etnico zmage naz/ jašizmom. Pa ok/etnzca z/aje povoda z/ovo/j, z/a se po/ni kva/ežnostz pok/onimo spomina vsek tistik, ki so se korz'/z, trpe/i in amira/t v /etik ve-/ikega protZ/nšZsr/čnegg koja, v katerem so svokoz/o/jaknt naroz/i s krvjo pisa/i nove zakone mez/naroz/nega sožitja in enakopravnega soz/e/ovanja. Okkajamo pa taz/z 20-/etnico poz/pi-sa avstrijske z/ržavne pogoz/ke in ta ok/etnica nas zavezzzje, z/a zvesto čzz-vamo priz/okztve, ki smo si jik priko-ri/z za visoko ceno ogromnik žrtev, ki smo jik t/oprines/i, ko smo se koroški S/ovenci na strani zaveznikov kori/i za aničenje naciznza zn s tem taz/i za zopetno vzpostavitev z/emokratič-ne repzzk/zke Avstrije.
Ro se v tek z/nek še posekno živo spominjamo trp/jenja in žrtev našega /jaz/stva v pretek/osti, potem naj ko ta spomin kkrati taz/i opozori/o Avstriji, naj končno Zzpo/r:Z svoj z/o/g, ki ji ga na/aga z/ržavna pogoz/ka — teme/j njene svokoz/e in neoz/visnosti/
Poiožaj manjšin v Avstriji
ponovno pred forumom Združenih narodov
Na sedežu OZN v New Yorku se !je prejšnji teden začeta 11. zasedanje tako imenovanega odbora osemnajsterice, to !ie posebnega odbora Združenih nc.rodov, ki se bavi z vprašanji odprave vseh oblik rasne diskriminacije, vključno diskriminacije narodnih manjšin. Med drugim je na dnevnem redu sedanjega zasedanja tega odbora tudi obravnava akcije 29. zasedanja glavne skupščine OZN v zvezi z letnim poročilom komiteja o tem, kako izvajajo konvencije in druge mednarodne instrumente, ki so povezani s položajem narodnih manjšin.
Kakor znano, so lani v tem komiteju obravnavati avstrijsko poročilo o izvajanju konvencij o odpravi vseh oblik diskriminacije in pri tem od avstrijske vlade zahtevali, da mora v prihodnjem poročilu navesti natančne informacije o u res niče varuj u odredb te konvencije, še posebej pa o resničnem položaju slovenske in hrvaške manjšine.
V ..odboru osemnajsterice" je med razpravo o tem, kako so na ionskem zasedanju giavne skupščine sprejeti poročiio tega odbora, jugosiovanski predstavnik Naste Čatovski {ki je prvi podpredsednik odbora) ponovno omenii poiožaj siovenske in hrvaške manjšine v Avstrrji ter opozori), da se ta poio-iaj nenehno siabša. Prav tako je opozori!, da se v Avstriji širijo siie
nacizma in fašizma, v iiustracijo razmer pa je navedei tudi dejavnost koroškega Heimatdiensta. Končno je omenii, da v Avstriji pripravtjajo poseben popis prebi-vaistva ter ugotovit, da s tem nameravajo umetno spremeniti etnični sestav.
Ko smo ob lanskem zasedanju tega odbora zapisali, da je bila Avstrija pred svetovnim forumom obtožena, da vodi diskriminacijsko in asimilacijsko manjšinsko politiko in da s potvarjanjem resnice o položaju manjšin zavaja mednarodno javnost,, so določeni krogi histerično zakričali, da blatimo Avstrijc^.-ter zahtevali celo ukrepe proti našemu listu. Razburjenje je seglo do vladne ravni, kjer so obljubili razčiščenje vprašanja na osnovi uradnega protokola o zasedanju odbora OZN.
Na tako razčisttfev zdaj zaman čakamo že celo leto. Vse kaže, da je zadeva .zaspala". To pa je vsekakor zanimivo in značilno, kajti molk samo še ponovno potrjuje pravilnost našega takratnega poročila; hkraiti pa tiste, ki so se lani delali užaljene ter so kričali po .ukrepih", razkrinkuje kot netilce narodnostne mržnje, kot hujskače proti slovenski narodni skupnosti in njenim pravicam. Ravno to njihovo početje pa najbolj škoduje ugledu Avstrije v svetovni javnosti in pred mednarodnimi forumi!
Opera SNG iz Ljubijane gostuje spet v Ceiovcu
Na povabiio Siovenske prosvetne zveze bo ansambei Opere SNG iz Ljubijane v nedeijo 27. apriia 1975 gostova) v Ceiovcu ter ob 15. uri v Mestnem giedaiišču uprizori!
komično opero Bedriha Smetane
Prodana nevesta
Ljubitetji stovenske operne umetnosti prisrčno vabijeni!
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni Siovenske prosvetne zveze ter eno uro pred predstavo pri biagajni Mestnega g!eda!išča.
S/oucHs^a prosvetna zveza
JUGOSLOVANSK! PREDSEDN!K UTO:
Nikomur ne bomo dovoliti
da bi zmanjševal prispevek Jugoslavije v borbi proti fašizmu
Prejšnji teden je bil jugoslovanski predsednik Tito na obisku v Makedoniji in na Kosovu, kjer je imel vrsto pogovorov z vodilnimi forumi ter z delovnimi kolektivi, medtem ko mu je prištin-ska univerza podelila častni doktorat. Predsednik Tito je imel ob tej priložnosti več pomembnih govorov, v katerih je zavzel stališče k raznim aktualnim problemom.
Tako je v Prištini spregovoril med drugim tudi o vprašanju mednacionalnih odnosov na splošno in posebej v Jugoslaviji. Poudaril je, da je eno velikih vprašanj družbenega razvoja, iz katerega so napredne sile delale izpit, tudi nacionalno vprašanje. .Njegov pomen za razvoj skupnih družbenih odnosov potrjuje tudi sodobni razvoj človeštva. Danes je v večnarodnih skupnostih ali v meddržavnih odnosih družbeni in gospodarski napredek nemogoč brez spoštovanja in uveljavljanja nacionalnih individualnosti in uresničevanja enakopravnosti vseh narodov in narodnosti."
Danes na vseh straneh sveta potrjujejo velikanski pomen boja narodov za njihovo narodno svobodo in enakopravnost ter pomen povezanosti tega boja z revolucionarnimi gibanji in iskanjem poti k socializmu, je dejal predsednik Tito ter naglasil, da je socialistična revolucija v Jugoslaviji pokazala mobilizatorsko in ustvarjalno moč ter dosegla zgodovinsko zmago ravno zaradi tega, ker je narodnoosvobodilnemu boju dala izrazito razredno vsebino. Ravno tako je imela KPJ jasno politiko reševanja nacionalnega vprašanja. „To je bila in ostaja trajna značilnost naše revolucije. Brez pretiravanja lahko rečemo, da so jugoslovanski komunisti s tem, da so povezali vse napredne sile v družbi, storili veliko dejanje tudi v
reševanju nacionalnega vprašanja. Uspelo jim je, da so tukaj na Balkanu, ki je bil znan po zagrizenih nacionalnih spopadih, imperialističnih spletkah in grobem socialnem in nacionalnem zatiranju, ustvarili socialistično skupnost, v kateri živijo narodi in narodnosti Jugoslavije svobodni in popolnoma enakopravni."
Na pogovoru z republiškim političnim aktivom SR Makedonije v Skopju pa je predsednik Tito spregovoril predvsem o 30-letnici zmage nad fašizmom ih pri tem zlasti ostro zavrnil poskuse vseh tistih, ki skušajo zmanjševati prispevek Jugoslavije v borbi proti fašizmu ter podcenjevati narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov. Dejal je, da 30 let po zmagi nad fašizmom nekateri spet podcenjujejo jugoslovansko narodnoosvobodilno vojno, v kateri je padlo 1,700.000 ljudi. Spomnil je, da je bila leta 1941 Jugoslavija edina v Evropi, ki je vzdignila roko proti fašizmu. .Mi smo že jeseni leta 1941 imeli 80.000 vojakov, se pravi partizanov. Dvainštiridesetega smo jih imeli že 300.000. Takoj na začetku leta 1942 smo žačeli ustanavljati redno armado in še prej smo krepili partizanske odrede. Kdo je imel takrat to v Evropi? Nihče!"
Po tridesetih letih pa kljub vsemu temu poskušajo spet podcenjevati boj jugoslovanskih narodov, je dejal predsednik Tito in potem poudaril: .S tem žalijo naše žrtve. Če mi živi ne moremo dokazati, da smo bili mi tisti, ki smo se bojevali, naj govorijo mrtvi, naj govori 1,700.000 ljudi, ki so žrtvovali življenja v tem boju. Po številu žrtev — tukaj ne upoštevam Sovjetske zveze — se lahko samo Poljska, ki je prav tako imela ogromno žrtev, primerja z Jugoslavijo. Danes pa
nam nekateri spet ne priznavajo tega. Čez take reči ne moremo iti molče. Dolžni smo, da v imenu tistih žrtev, ki so padle, govorimo in protestiramo proti temu. Zato moramo tridesetletnico zmage nad fašizmom v naši državi proslaviti tako, kot naš boj tudi zasluži. Ne bomo dovolili, da bi zunaj kdo omalovaževal žrtve, ki so padle pri nas, ne da bi to ostalo brez našega odgovora. Jugoslavija je v minuli vojni na strani zaveznikov dala največ, kar je mogla dati — dala je vsakega desetega človeka. Mar lahko potlej molčimo? Ne moremo!"
Nato je predsednik Tito spomnil na boje za osvoboditev Jugoslavije in omenil, da so se partizani tri leta vojskovali s tistim, kar so uplenili sovražniku. Prvo pomoč so dobili šele pozimi 1943, v glavnem pa je pomoč prihajala leta 1944, in sicer predvsem preko Italije, 1944 in 1945 pa so dobili še težko oborožitev od Sovjetske zveze. Pri osvoboditvi Beograda so v smislu dogovora sodelovale tudi sovjetske in v manjšem obsegu še bolgarske enote, ki pa so potem šle naprej na Madžarsko, medtem ko je jugoslovanska vojska sama osvobajala svojo domovino.
„Mi smo Jugoslavijo naprej osvobajali sami," je poudaril predsednik Tito, .celotno ozemlje od Dalmacije in čez gore do Trsta in avstrijske meje. Na avstrijski meji smo zajeli 250.000 Nemcev — celotno balkansko armado skupaj z njenim komandantom von Lohrom, ki smo ga kasneje ustrelili kot vojnega zločinca. Takšna so torej zgodovinska dejstva in nič drugačna. Vse, kar zdaj počenjajo, da bi spodkopali naš boj — je iz trte izvito. Ne morejo ga spodkopati. Zakaj mi smo še tu, živi in nenehno bomo opozarjali, kaj je resnica, kaj pa tisto, kar nam zdaj podtikajo."
11. april 1975
Sejem „Atpe-Adria" v Ljubijarti
dejavnik širše povezave in sodetovanja
14. mednarodni sejem .Alpe-Adria" v Ljubljani je z letošnjo prireditvijo prerasel prvotno obliko vzorčnega sejma v sejem splošno potrošniškega značaja. S tem je sejem .Alpe-Adria", sprva organiziran zaradi maloobmejnega prometa Slovenije z Avstrijo in Italijo, dobil značaj mednarodnih gospodarskih odnosov v širšem sklopu držav.
Ob otvoritvi letošnje sejemske manitesta-cije 3. t. m. je direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese nakazal tendence bodočega razvoja sejma .Alpe-Adria". Ugotovil je, da spričo vse večjega povezovanja domačega gospodarstva s sosednimi in srednjeevropskimi gospodarstvi, kakor tudi zaradi delovanja tržnih zakonitosti, prvotni koncept maloobmejnega prometa ne ustreza več. Zato bo sejem .Atpe-Adria" v bodoče zajemal širši gospodarski prostor Jugoslavije z vsemi sosednimi državami in ostalimi zainteresiranimi državami v Evropi.
.iredentizem*
A/or^a je tzjava pre6/set/n:&a ^oroš^e-ga deže/?!eg% z/?ora 7č:::/o//a 7:7/:aaa M<2 /TM sej: 79. marec po vo/rtva/f s/až:7a, Ztof smo /a/t&o s/:ša/:, ^pr:7to<7M;ewa so-č/e/ovanja vse/: poztttvn:/? s:7", f ^a/ta ,,7/oro/^a enotna m svo^oc/na", ^ot je podčrta/ govorm'^. 7o<7a to se /<o Joga-ja/o, ^ot :'zj:aja ;'z njegov:/) naJa/jnj;7) ;'z-vajanj, na pod/ag: :zjave, jo je t/a/ /. 7949 deže/r:: g/avar We^emg. 7a^o /:ot ra je namreč 7:7/:an pr: ocen: ne-davn:7? vo/Ztev apora/);/ stavek, <7a je „manj 7:ot en odstotek vo/:7n:7) aprav:*-čencev, me^ ^arer:m: je /:;7a več:na za-pe/jan;7?, g/asova/ za stranjo :redent:-sfov".
V o^ej) pr:mer:7: so Pst:, &: so vo/:7: s/ovens^o /:jto, ena.^o po/:7:'čno ^:s^re-d:7:'ran:. 77oros^: 5/ovenc:, so se orf-/oč:7: za 77oros^o enotno /isto, so potemtakem prot:'avstr:'jsk: e/ement;, dr-žavn: sovražntk:'. N: treka posekej po-adarjat:', da je takšna kategor:zac:ja ene-a vod:7n:k korošk:'k soc;a/:7t:čn:7' prva-ov foda na m/:n ve/:konemšk:k krogov, posekno 77arntner 77e:matd:ensfa, k: aporak/ja podokne termtne :n trd:'tve že vsa /eta svojega okstoja prot: vsem, k: od/očno zaktevajo manjšinsko varstvo v daka 7. č/ena državne pogodke :n zavračajo pr: tem vsakršne ^kompromise" v škodo jasno zapisanik državnik okveznosti repakiike Avstrije.
kakko ki deja/i, da je predsednik 7:7-/ian s takim ravnanjem koij kot kakor-ko/; dragače podpri tristranski sporazam z okema opozicijskima strankama v manjšinski poiitiki, katere namen je čim ko/j omejiti tisto, kar manjšini sodi. 7oda še več. 7o je kkrati pri/ivanje ognja na protijagos/ovansko kampanjo,* /e-to ve/ikonemški krogi že tako razpi-kajejo posekno zato, ker se osrednji organizaciji koroškik 5/ovencev v svojik prizadevanjik okračata tadi na državo, kjer živi matični narod, in to podporo tadi v ce/oti aživata.
Operacije z .iredentizmom" so posekno nevarne v časa, ko namerava /tvstr:'ja praznovati 20-/etnico podpisa državne pogodke, s katero je :/o/n7a spet neodvisnost in svokodo. Namenoma poadar-jamo kesedo r/o/n/a, kajti ve/ika večina avstrijskega prekiva/stva je do zadnjega podpira/a nacistični vojaški in aprav-ni stroj. Za neodvisnost in svokodo so se v asodnik dnek — z redkimi avstrijskimi izjemami — kori/i /e koroški S/o-venci. 7a koj je seveda ve/ja/ tadi nji-kovi narodnostni osvokoditvi. Oni so si zares svokodo prikori/i, dragim pa je /a/a ve/ikodašno podarjena po avidev-nosti protikit/erjevskik zaveznikov.
Če kodo v Avstriji okkaja/i tadi 30-/etnico osvokoditve, tj. padca največjega z/a č/oveštva, jašizma, ki na to resnico ve/ja/o pomis/iti. 7o naj ki stori/i posekno tisti, ki znova operirajo z .iredento" in pozaKjajo na /astno, dejansko pro-nacistično .kerrenvo/kovstvo", katerema so do zadnjega s/až:7i.
Srečko Panič
(Večer, Maribor)
Prireditev „A!pe-Adria" bo v bodoče odražata cetovito manifestaciijo sosedskega sodelovanja tako na gospodarskem, kulturnem, športnem In drugih področjih. Gospodarski del pa bo specializiran na posamezne zvrsti odnosno panoge gospodarstva.
Izhajajoč iz takega koncepta je Gospodarsko razstavišče organiziralo letošnji sejem .Alpe-Adria" v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Hrvatske, s celotno trgovinsko mrežo in z vsemi potencialnimi razstavljalci in proizvajalci. Priprave na sejem so se razvijale v smereh:
—	razvijanje vsestranskega gospodarskega sodelovanja, kulturnih in prijateljskih stikov;
—	sklepanje notranjetrgovinskih in zunanjetrgovinskih poslov;
—	strokovno Informiranje potrošnika o novih proizvodih, njih uporabi in možnosti nakupa razstavljenih proizvodov.
Spričo širšega koncepta se letošnji sejem .Alpe-Adria" odlikuje po bogatejši vsebini in po povečanem interesu domačih In tujih razstavljalcev. Od skupno 241 firm iz 11 dr-žav je 116 domačih In 125 Inozemskih. Največ razstavljalcev je iz Italije in Avstrije, sledijo Zahodna Nemčijo, Švica, Anglija, Danska, Francija, Japonska, Nizozemska in Združene države Amerike. S kolektivnimi vzorčnimi razstavami so na sejmu prisotne tudi zbornice štirih italijanskih mest in Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško.
14. sejem .Alpe-Adria", ki se predstavlja
z zahtevnejšim programom kakor dosedanje prireditve, je smiselno razdeljen po skupinah: prehrambeni artikli, oprema za dom, gospodinjstvo in gostinstvo, naredi si sam, kmetijska mehanizacija ter šport, rekreacija, lov in ribolov. Razen eksponatov teh skupin so na sejmu razstavljeni tudi tekstilni In plastični proizvodi, izdelki kemične industrije, avtomobilska oprema, foto kamere in drugi artikli.
Relativno slaba zastopanost avstrijskih firm na sejmu .Alpe-Adria" je simptomatična za neurejeno blagovno menjavo med obmejnimi območji Koroške in Slovenije. Medtem ko je med Jugoslavijo in Italijo meja za obmejni blagovni promet široko odprta in le-tega podrobno urejajo tržaški, go-riški in videmski sporazum, med Avstrijo in Jugoslavijo takih dogovorov ni. Obmejna blagovna menjava med Avstrijo in Jugoslavijo se razvija pretežno le v okviru sejemskih sporazumov, medtem ko sporazum o obmejnem prometu oseb ne ureja tudi obmejnega blagovnega prometa.
Dejstvo, da se blagovna menjava med obmejnimi območji Koroške in Slovenije odvija le v okviru globalnih aranžmajev in da ni višjih oblik sodelovanja, ima svoj odraz tudi na višino globala vrednosti sejemskih menjav: medtem ko znaša odobreni globa! za menjavo blaga z Italijo v okviru sejemskega sporazuma 2400 milijonov lir, je globa! za sejemsko menjavo blaga z Avstrijo obtičal na 20 milijonov šil. v vsako smer.	e/
TELEViZiJSKO PRiČEVAMJE
Dokumenti o drami na Koroškem
Ljubtjanska tetevitija je v tadnjem času dvakrat predvajata dokumentarni fitm . Bog nas varuj revotu-tij in rdeče poplave ", ki se bavi s aktualnimi dogodki na Koro&kem. O tilmu, ki je res prepričljiva podoba današnje ..koroške stvarnosti", je napisala Zorica Tucakovič v tedniku ..Komunist" iiredno dobro oceno, ki jo ponatiskujemo tudi v našem listu.
Niti najtočnejša ustna informacijo niti najizčrpnejše časopisno poročiio ne bi mogii tako piastično predstaviti atmosfero nacistične obnove na avstrijskih tleh, kakor to lahko stori in kar je tudi storila televizija, ko je emitirala dokumentarni film ljubljanskega studia „Bog nas varuj revolucij i,n rdeče poplave". Od začetnega moliva — drame nekega človeka, ki je žrtev nacističnega nasilja — je oddaja prerasio v dramo našega slovenskega življa na Koroškem, izpostavljenega psihozi sovraštva in strahu, grožnjam in oporekanju najosnovnejšim etničnim pravicam in tako postala nedvoumen in najbolj avtentičen dokument o življenju poganjkov fašistične ideo-iogije, ki ji pred tridesetimi leti niso čisto spodrezali korenin. Ali niso mnogi Hitierjevi krvniki, kakor na primer Eichmann, Uspeli pobegniti ravno s tega ozemlja?
Več kot podatki, ki smo jih že vedeli o rušenju partizanskih spomenikov in dvojezičnih napisov, o pritiskih na slovenske otroke pa tudi na njihove starše, ki jim kratijo pravico do dvojezičnega pouka, o vsakodnevnem maltretiranju, več kot smo o vsem tem zvedeti preko tiska, so nam na tem živem traku povedali sami udeleženci nekega razjarjenega zborovanja, ti z mržnjo in zaslepljenostjo iznakaženi obrazi, ta divji vrtinec množice, ta pošastna enoglasnost neke melodije, ki budi spomine na preteklost, to ponorelo odobravanje živi karikaturi na govorniškem odru, ki je z vsemi svojimi gestami in gibi, s pretnjami in s prenapetim zanosom spominjata na avtorja knjige „Mein Kampf".
Sleherni detaji, ki ga je ujelo ostro oko televizijske kamere, sleherni zvok, ki se je vtisnil v občutljivi magnetofonski trak, je vzbujal vtis, kot bi priše! iz tistih davnih, vendar še ne pozabljenih „noči dolgih nožev" . . .
— Pri nas bi morati imeti vsaj majhnega Hitlerja . . .
— Vprašajte Ljubljano, kaj je bilo z drugimi nemškimi mesti, z Mariborom, Ptujem, Celjem . . .
— Naj bodo zadovoljni, da jih pustimo živeti v demokratični Avstriji . . .
— Ne smemo dovoliti, da bi pri nas poveličevali partizanski boj . . .
— Noben mednarodni dogovor nam ne more preprečiti, da ne bi uresničiti svojih teženj . . .
To je samo nekaj iztrganih stavkov, ki so jih izgovarjali ljudje, prežeti s sovraštvom, ljudje, ki jim je v očeh gorel ogenj neutešenega nasilja . . . Edina svetla stran te norosti In slepote je bila ta, da med množico ni bilo veliko mladih ljudi. Neki Slovenec tudi trdi, da vsa nesreča izvira odtod, ker po vojni niso izgnali in uničili vseh nacistov. Mnogi med njimi so ostali tu in živeli naprej kot da se ne bi nič zgodilo. Seveda vsi ti predstavljajo veliko nevarnost tudi za življenjske interese avstrijskega naroda.
Umirjeno in s prizvokom neomahtjivega odpora so v tej oddaji govorili mnogi vidni člani noše slovenske skupnosti na Koroškem In navadni občani, govoriti so doktorji, književniki, učitelji, kmetje, delavci in študenti. Vsi so sklenili vztrajati, braniti svoje eksistenciatne pravice na tej zemlji, ki so jo obdelovali njihovi dedje in očetje, na kateri so se roditi, se borili zanjo in umirali. Vse občudovanje zasluži ta njihova stoičnost, zasluži pa tudi našo skupno skrb in podporo.
Veliko bolj impresivno kakor kakršenkoli festlvai-ski dokumentarni film je ..Bog nos varuj revolucij in rdeče poplave" v gledalcu lahko vzbudil ravno tisto, kar je cilj dokumentarnega filma, to pa je aktiven odnos do dogodkov, o katerih je govoril. Vsebovat je življenjskost in moč, kakor vsak avtentičen dokument, zlasti dokument časa, v katerem živimo, ali ki se ga spominjamo Njegovo moč pa je še povečala zasluga avtorjev, da so ga tako spretno prevedli v jezik televizijskega dokumentarnega filma. Morda njegovi avtorji niso niti slutili, da so ustvarili dragoceno zgodovinsko pričevanje in hkrati nepreten-ciozno, vendar prepričljivo In pretresljivo filmsko de to. Televizija pa je z njim posredovala enega tistih svojih dragocenih trenutkov, zavoljo katerih nam je postala nujno potrebna.
Zahtevamo izpolnitev vseh obveznosti
ki jih naiaga Avstriji čien 7 državne pogodbe
Bratec našega iisfa nam je podat dopis, v katerem opozarja na najnovejšo .ureditev" vprašanja stovenskega uradnega jezika, v kotikor gre za uporabo v stiku s carinik) na meji. Ta ureditev se imenuje Dien:tanwei$ung finančnega ministrstva ter nosi šte-vitko DAZ 223.059/H/74 z dne 20. 1. 197$. S tem duibenim navoditom je bito carint-kom natoženo, da se morajo v diku s potniki, če te ti to zahtevajo, podušiti sioven-$kega jezika, in dcer ne te udno, marveč tud) prt pismen) carinski odprav!.
Kakor znano, so avstrijski državtjant stovenske narodnosti pri prehodu meje doitv-tjati že marsikaj neprijetnega, če so se hoteti posiužiti pravice, kt jim je zajamčena v državni pogodbi in s tem tudi v zvezni ustavi: svojega stovenskega materinega jezika, ki je po čienu 7 dodatno k nemščini priznan kot uradni jezik. S sedanjim siužbenim navoditom, ki ga je posiaio finančno ministrstvo carinskim uradom, na) bi biio to vprašanje urejeno. Bo pa seveda šeie praksa pokazaia, kako daieč je pismena ureditev že prodria tudi tja, kjer morajo besedam siediti dejanja.
Brez dvoma pomeni tudi taka ureditev korak naprej. Vendar pa je vse to še vedno ie poiovična rešitev, ki ne more biti zadovoijiva — ne za neposredno prizadete, avstrijske državfjane siovenske narodnosti; pa tudi ne za državo samo, ki ji mednarodna pogodba naiaga jasne in nedvoumne obveznosti giede stovenskega uradnega jezika. S siužbenim navoditom, ki nikdar in nikjer ni biio javno razgiašeno, to vprašanje ne more biti rešeno. To smo koroški Siovenci povedai) že v zvezi z odtokom urada dežei-ne viade giede siovenščine v upravi, kjer je prav tako šio ie za interno siužbeno navo-diio, o katerem je javnost zvedeia samo po nakijučju.
Gotovo: pozdravijamo vsak korak, ki nas vodi naprej po poti k izbojevanju naših pravic. Toda siejkoprej zahtevamo popotno in giobaino izpoinitev vseh obveznosti, ki jih naiaga Avstriji čien 7 državne pogodbe!
prisfnimi madžarskimi specialitetami.
Povprečna udeležba na posamezni prireditvi graškega sejma znaša okoli 400.000 obiskovalcev; lani spomladi so jih našteti celo 430.000, zafo pa jih je bilo ijeseni — vsled izredno slabega vremena — nekoliko marnj. Zadovoljiv obisk pričakujejo organizatorji sejma tudi letos, medtem ko je uspeh glede števila razstavljalcev že zdaij zagotovljen. Tako bo graški jugovzhodni sejem prihodnji mesec spet za devet dni pomembno zbirališče mednarodnega poslovnega sveta ter širokega kroga interesentov, ki se zanimaljo za najnovejše dosežke domačega in svetovnega gospodarstva. V času, ko tudi v Avstriji začenjamo občutiti resna znamenja gospodarskega zastoja, je taka konfrontacija med ponudbo in povpraševanjem gotovo še posebno zanimiva, potrebna in koristna.
Čeprav se bo letošnja pomladanska prireditev graškega jugovzhodnega sejma začela šele 3. maja (in bo trajala do 11. maja), so priprave že v polnem teku, razstavni prostor, ki obsega več kot 150.000 kvadratnih metrov, pa je bil že v začetku tebruarja v celoti oddan, tako da je uspeh sejemskega dogajanja v Gradcu tudi tokrat zagotovljen.
Glede udeležbe držav oziroma razstavlijalcev se v primerjavi s prejšnjimi sejmi ne bo dosti kaj spremenilo. Tudi na letošnjem spomladanskem sejmu bo poleg Avstrije zastopanih še 41 drugih držav, med katerimi po številu razstavljalcev spet daleč pred vsemi ostalimi vodi Zvezna republika Nemčija (282 razstav-tjalcev). Drugo mesto zavzema — kakor že lani jeseni — italija s 108 razstavljalci pred Jugoslavijo (75), ki že dolga leta spada med glavne udeleženke tako po številu zastopanih podjetij, še zlasti pa po številu obiskovalcev
graškega sejmo, saj jth ob vsaki sejemski prireditvi naštejejo okoli 80.000 in še več, kar predstavlja dobrih 20 odstotkov celotnega obiska.
Skupno se bo letošnjega spomladanskega sejma udetežilo
1973 razstavljalcev, in sicer 1112 iz Avstrije (od tega 28 iz Koroške) ter 861 iz drugih držav. Pretežna večina razstavljalcev odpade na včlanjene in pridružene države EGS, namreč 70,9 "/o vključno Avstrije pa celo 87 %, na vzhodnoevropske države odpade 2,5 %, na ostale evropske in prekomorske države pa 17,9 odstotka razstavljalcev.
Težišča spomladanske prireditve bodo sejem železarstva (edina razstava celotne avstrijske težke industrije); kmetijski sejem
s stroji in napravami za poljedelstvo, sodjerejo <in vinogradništvo; strokovni sejem za gastronomijo z obsežno ponudbo za gostinstvo; nadalje razstava pohištva, tekstilij in usnja, radio in TV, kino in optika, igrače,
otroška higiena, stroji za obdelavo kovin in lesa, transportna vozila, potrebščine za vrt, čolni, šotori itd. Med pomembne manifestacije graškega sejma je treba uvrstiti tudi posebno razstavo z naslovom ,Mednarodno nasvetovanje za dopust", na kateri številne države opozarjajo na svoje turistične zanimivosti in tako vabijo avstrijskega gosta. Prav tako pa spada med privlačnosti na graškem sejmišču .vinski grad* z mednarodno vinsko pokušnjo ter restavracijo s
Graški jugovzhodni sejem
pripravtjen za pomiadansko prjreditev

Vsebina opere „Prodana nevesta"
Operni umetniki Siovenskega narodnega giedatišča iz Ljubijane bodo spet obiskati. Na povabito Siovenske prosvetne zveze bodo v nedeijo 27. apriia ob t$. uri gostova!! v ceiovškem Mestnem gteda-MKu, kjer bodo uprizoriti znano opero češkega skiadateija Bedriha Smetane .Prodana nevesta". Sicer smo to priijubijeno deio iz operne Hterature spoznati že teta 195$, ko je v Cetovcu gostova! operni an-Mmbei SNG iz Maribora. Kijub temu pa nam bo po dvajsetih ietih -Prodana nevesta" spet dobrodoMa in se že vesetimo veiikega kuitur-"o-umetnižkega užitka, ki ga nam bodo podariti operni umetniki iz Ljubijane.
V nastednjem objavtjamo kratko vsebino opere.
Prvo dejanje
Trg z gostilno. Množica praznuje proščenje. Veseije in radost sijeta ljudem iz oči, ie Marinka in njen ijubi Janko se držita čemerno ob strani. Marinka je namreč hči trdnega grun-tarja, ki jo namerava možiti s sinom Petičnega Tobije Mihe, Vaškom. Prav danes naj bi prišla stari in miadi k "jim domov na oglede. Marinka pa je srčno vdana svojemu Janku in mu
obijubi večno zvestobo, čeprav ne ve, od kod in kdo je pravzaprav po rodu. Janko ne izda očetovega imena, pač pa ji potoži, kako ga je po materini smrti oče na mačehino besedo pognal od doma. — Mešetar Kecal iztakne Marinkine starše ter jtm na vsa usta hvali ponujanega ženina Vaška. Rad bi Čimprej sklenil končni ženitveni dogovor. Krušinova oba vprašata hčer za njeno mnenje, n ta odločno odkloni sleherno misel na poroko s komer koli drugim kakor z Jankom. Mati se postavi Marinki ob stran in pravi, da brez hčerinega
privoljenja iz te moke nikakor ne more biti kruha. Kecal pa ima pred očmi kupčijo in procente, zato ne odneha. Marinkinemu očetu svetuje, naj stopi v krčmo na pomenek s starim Tobijo, sam pa bo medtem spregovoril z Jankom, da vidi, kaj bi se dalo pri njem doseči s pametno besedo.
Drugo dejanje
V gostilni. Fantje in dekleta iz vasi so zbrani pri piru, pesmi in plesu. Janko zapoje pesem v čast svoje ljubljenke, nakar se soba polagoma izprazni. Šele sedaj se upa vanjo Va-šek, ki mu je mati doma naročila, naj gleda, da se bo svoji nevesti Marinki prikupil. Kmalu nato ga Marinka sama iztakne. Vašek je ne pozna, zato mu brž natvezi grozovito storijo o Marinkini nezvestobi in njeni kruti, človeku nevarni naravi, spričo katere bi imel ob njeni strani pravi pekel na zemlji. Vašku je ljubka in dobra .neznanka" takoj všeč in ji da besedo, da ne bo vzel Marinke za ženo. Ko bi nato rad zapeljivko objel, se mu ta izvije in smeje uide. Zaljubljeni bedaček pohiti za njo. — V tem privede Kecal Janka, da bi z njim spregovoril na samem: če bi bil pripravljen odreči se Kru-šinove Marinke, bi mu mešetar izplačal na roko tri sto belih zlatnikov nagrade. Janko, ki o njem nihče ne ve, da je prvi Mihov sin in Vaš-kov polbrat, udari Kecalu v roko, a le pod tem pogojem, da bo Marinko dobil za ženo edino Mihov sin. Mešetar ne sluti skrite ukane, zato vesel skliče priče in ljudi, vpričo katerih Janko slovesno podpiše pogodbo in prejme denar. Navzoči so ogorčeni nad fantom, ki je za nekaj zlatnikov izdal in prodal nevesto.
Tretje dejanje
Trg pred gostilno. Potujoča cirkuška družina pride v vas in priredi kar na trgu za reklamo majhno predstavo. Vašek stika za svojo pobeglo .ljubico", a se brž vname v novem ognju, ko zagleda lepo cirkuško plesalko Esmeraldo. Dekle ga zaprede
v svoje mreže in ga po naročilu cirkuškega ravnatelja pregovori, naj se za večerno predstavo obleče v medvedjo kožo in tako zamenja v vlogi medveda pijanega cirkuškega igralca. Plešoči medved je namreč glavna in najbolj priljubljena točka sporeda. Vašek takoj poizkusi z Esmeraldo in ravnateljem medvedji ples. Pri tem ga najdeta oče in mati, ki ga s Ke-calom iščeta, da bi že končno uredili stvar z ženitvijo. Na splošno začudenje izjavi Vašek odločno, da noče Marinke, temveč tisto lepo .neznanko", ki ga ljubi in ob katere strani ne bo imel pekla. A glej, v tem se že pojavi na prizorišču sama .neznanka", ki seveda ni nihče drugi kot — Marinka. Povedali so ji, da jo je njen Janko prodal za tri sto zlatnikov in je zato v svoji prevarani ljubezni na moč nesrečna. Njena grenka bolečina . se razvije v morje obupa, ko ji Kecal pokaže papir z Jankovim podpisom. Vaška se več ne brani, pač pa si izgovori rok za premislek. V ta namen jo puste samo, a že privihra prešerne volje Janko, da bi ji povedal svojo norčijo. Razžaljeno dekle pa mu ne pusti do besede, temveč izjavi pred ^ roditelji, da bo vzela za moža Mihovega sina. Tedaj šele pride na dan presenečenje: Janko se izda za Mihovega sina in oče mora njegove besede potrditi. Marinka spregleda ljubčkovo zvijačo in pohiti v njegov objem. Nasedlemu Kecalu se vsi porogljivo in iz srca nasmejejo. V tem prilomasti iz cirkusa pobegli medved, sname pred prestrašenimi ljudmi glavo in se pokaže kot — Vašek. Osramočena Jankova mačeha odpelje sina domov, Miha srečen stisne roke vrnivšemu se Janku in blagoslovi mladi par. Janko in Marinka slavita zmago svoje ljubezni.
..PRODANA NEVESTA" Ljubo Koba) v vtogi VaHta
Sporazumevanju met! narodi
s!uži dejavnost Avstrijsko-jugoslovanskega društva
„Avstrijsko-jugostovansko društvo je seveda za izpotnitev čiena 7 državne pogodbe, vendar ni njegova naioga, da bi vpiivato na obiiko izpoinjevanja." Tako je bito ugotovtjeno na nedavni seji vodstva Avstrijsko-jugostovanskega društva za Koroško v Ceiovcu, ko so pod predsedstvom doigoietnega predsednika društva, nekdanjega namestnika dežeinega gtavarja Matthiasa Krassniga razpravijaii o detu v tem ietu.
S svojo dejavnostjo hoče Avstrijsko-jugostovansko društvo prispevati k sporazumevanju med narodi. Zato bo ne giede na sedanje poiitične raziike nadaijevaio s svojimi prizadevanji, ki stužijo boijšemu razumevanju med narodi in pogiobitvi sodeio-vanja med sosednjima državama.
Društvo je tudi za tekoče teto pripravito pester spored prireditev, kot so izteti v Siovenijo, predavanja in razstave, počitniško tetovanje koroških otrok na Jadranu, srečanje novinarjev Koroške in Siovenije, .Večer srečanja" v Vetrinju ob sodeiovanju pevskih in ptesnih skupin obeh dežei in podobno. Za tetošnjo dvajsetietnico obstoja pa pripravtja Avstrijsko-jugosiovansko društvo še poseben iziet v Maribor, in sicer vožnjo s starim vtakom.
na slovensko šolo v Dolini pri Trstu
Fašistični skrajneži na Tržaškem so dolgo vrsto svojih Izzivanj in atentatov obogatili za nov primer: prejšnji teden v noči med petkom in soboto so se znosili nad slovensko nižtjo srednjo šolo v Dolini pri Trstu. V varnem zavetju teme so vdrli v prostore slovenske šole, kjer so pustošili, pred odhodom pa še zapustili svoj .podpis", tako da v tem primeru tudi za oblasti ne bo težko ugotoviti, kje naij iščejo storilce. Na šolskih tablah so namreč v italijanščini izpisali sramotilna gesla proti Slovencem .Vsi Slovenci so svinje", poleg tega pa še povedali ,Tu so bile črne brigade" ter kot .podpis" dodali .W MSI", kar naj pomeni: zmagala bo MSI (neo-tašistična stranka — cp. ured.).
Vsa slovenska in protifašistična javnost je novi primer fašističnega izzivanja najostreje obsodila. Dolinski občinski odbor se je takoj sestal na posebni seji in sprejel resolucijo, v kateri obsoja ponovni izzivalni napad (ašisfov na Slovence in njihovo ustanovo. Organe javne varnosti je občinski odbor pozval, da strogo ukrepajo; hkrati pa je pozval prebivalstvo, da se enotno združi proti takim primerom nestrpnosti.
Posebno izjavo je v zvezi z na-
padom na slovensko šolo sprejel tudi izvršni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze v Trstu, ki je prav tako pozval odgovorne varnostne in sodne oblasti, da ukrepajo z vso odločnostjo ter izsledijo in strogo kaznujejo fašistične napadalce, pa tudi njihove mandatarje, ki jih glede na to, da so v šolskih prostorih pustili znak svoje pripadnosti, vsaj tokrat ne bi smelo biti težko izslediti. Predvsem pa poziva SKGZ upravne organe in politične sile na oblasti, naj z doslednim in aktivnim protifašizmom za vselej onemogočijo fašistično dejavnost, naperjeno proti demokratičnim pridobitvam in proti slovenski narodnostni skupnosti, ki je — kot je že bila v času dvajsetletne črne strahovlade — v teh krajih spet prva žrtev fašizma.
Ob ponovnem fašističnem atentatu na stovensko huiturno-izobraže-vaino ustanovo bratom na Tržaškem izražamo potno sotidarnost tudi koroški Siovenci, ki smo prav tako izpostavijeni izzivainim napadom nacionalističnih in neonacističnih skrajnežev. V boju proti tem pojavom je potrebna združitev vseh demokratičnih in protifašističnih sit, ki ravno v teh dneh praznujejo 30-tetnico zmage nad fašizmom.

IONE SVETiNA	274
V	mestu je pokalo vso noč. Bliskova skupina je s pomočjo domačih aktivistov že do polnoči polovila velik del najnevarnejših vojnih zločincev. Zvozili so jih na obalo 'n jih strpali v staro barkačo, kjer naj bi počakali dne, ko bodo osvobojeni zapori. Ze proti jutru pa so pritisnili "Proti njim Nemci, ki so se iz obalnih utrdb umikali v mesto. Zdaj so imeli sovražnika na dveh stroneh. Pokalo je iz vseh voglov, iz hišnih in kletnih lin, in nenadoma je nastala nevarnost, da bodo Nemci osvobodili ujete. Nič več ni bilo časa, da bi jih premestili kam drugam ...
Bradat mornariški oficir od odreda je predlagal, da skrijejo v strojnico tempirano mino ter nato spuste ladjo brez posadke na morje, med nemške vojne ladje in čolne, ki so bruhali topovski ogenj na mestno obrobje, od koder so skušale vdreti v mesto brigade.
V	preblisku rumeno zelene svetlobe, ki se je rpzlivala Pa gladini morja, je zaplula temna ladja s polomljenimi jambori v zaliv. V njenem razdrapanem trebuhu so godli stroji, med poki granat so se slišali kriki izpod palubja.
.Noj gredo k hudiču!" je reke) Blisk, ki je videl v zadnjih mesecih dosti gorja. Morje je bilo kot razlita nafta. Ladja je orala naprej v zaliv in nenadomo so jo obkrožili hitri bojni nemški motorni čolni kot morski psi bolno ribo. Nekaj svetlečih se rafalov iz težkih strojnic je usekalo po pločevini. Preden so se Nemci zavedeli, za kaj gre, je bruh- i
nila v nebo strahovita eksplozija. Blisk je videl, kako se je vzpel kljun in vzkipelo morije. Velikanski črn vrtinec je požrl odsluženo morsko škatlo s tovorom vred ...
14
Svet neznanega je neskončen, naše znanje je samo trepetajoč plamen v očesu teme. Prihodnost je vedno zastrta — iz preteklosti polzi skozi razpoko sedanjosti, ki je samo črta ločnica. Večna igra z nenehnim menjavanjem vlog ... Tok reke, v katere gladini nastajajo in ugašajo slike .. . Tok je dogajanje, ki vodi k cilju, je razmišlja) Primož in prelagal Šarca z ramena na rame.
Zdaj so se bližali tej mejni črti neznanega z rahlo tesnobo v srcu.
Mračilo se je In kolona se je pomikala skozi redko borovje proti cesti. Le-ta se je kot bel trak nenadoma zalomila navzdol, na točki, kjer so upali, da bodo zagledali morje. Na pohodu so bili že ves popoldan. Čez Kras so šli v glavnem po stezoh in skozi gozdove. Izogibati so se sovražnim kolonam in vsakemu spopadu. Zjutraj jih je našel posebni kurir korpusnega štaba. Komandant Tarzan je prebral kratko, šifrirano pismo:
,V mraku se po možnosti brez boja vtihotapite v Trst. Napadite cilje v skladu z nalogo VE-3. Povežite se z majorjem Greifom. Delujte po načrtu in brezpogojno obdržite zasedene objekte. Podpolkovnik Borštnar."
Podobno nalogo sta dobila jurišni bataljon 30. divizije in brigada Vojske državne varnosti.
V štabu so bili vznemirjeni. Kapetan Veljko in poročnik Boris sta sklicala bataljon in objasnila borcem njihovo zadnjo bojno nalogo. Govorila sta kratko, svečano in jasno, tako kot se spodobi pred jurišači, ki niso marali dolgih političnih govoranc in frazarjenja. Preden so odšli, so
očistili orožje in se oskrbeli z municijo iz skrivališč, kar je je kdo mogel nositi s seboj. Sicer pa so bili prepričani, da bodo dosti streliva tudi zaplenili.
Tarzan jih je še enkrat opomnil, na kaj vse naj pazijo pri pouličnih bojih, ki jih enota ni bila vajena.
Med potjo so se dvakrat izognili Nemcem. Samo streljaj nad cesto, ki je držala v Vipavo, pa so morali čakati celo uro: mimo njih se je valila brigada četnikov kot čreda kosmatih in smrdljivih živali. Mirno so morali gledati dolgo kolono vojakov, pomešano s oivilisti, ženskami, otroki in starci, ki so jih pobrali kot talce po kraških vaseh. Štab se je zedinil, da ne bo streljal nanje, zakaj bolje je, da četniki uidejo kamorkoli, ko da bi zavoljo njih na pragu svobode pade) en sam naš človek.
Vojko je hodil pred Primožem. Rad bi se bil kaj pogovarja! z njim, toda Tarzan je zaukazal strogo tišino. Čim bolj so se bližali Trstu, tem bolj je naraščala napetost. Z brzostrelkami v rokah so prečkali cesto. Pol enote je bilo že v grmovju na nasprotni strani, ko jo je presekalo ostro brnenje motorja. Izza ovinka je pridrvel motor s prikolico. Vozil ga je nemški podoficir s čelado, v prikolici pa je sedel višji oficir SS. Ne da bi kdo ukazal, so z obeh strani ceste užgali po njih z brzostrelkami. Oficirju je takoj omahnila glava. Voznik pa se je v hipu prilepil no balanco in kot puščica švignit mimo. Z blazno hitrostjo je prevozil ves ognjeni lok in jim živ izginil izpred oči.
Morda so tako negotovo streljati zato, da ne bi spet prišlo do pomote. Pred dvema dnevoma so dobiti vesti, da bo prišla od Trsta čez Kras avtokotona četnikov. V osebnem avtomobilu da se bo najbrž pripeljal štab. Čakali so jih v požganem Komnu. Že proti jutru je v zasedo Zvonetove čete zapeljat osebni avto. Prerešetali so ga. Prepozno so ugotovili pomoto: na Kras se je pripeljal pomočnik šefa korpusnega obveščevalnega centra kapetan Marjan s svo-

Pevski zbor „Podjurta" sodeloval na reviji „Primorska poje" in gostoval v Nabrežini
Združenje pevskih zborov Primorske in Slovenska prosvetna zveza v Trstu sta letos že šestič po vrsti organizirali pevsko revijo „ Primorska poje". V času od 9. marca do 10. aprila letos so organizirali osem koncertov v obeh predelih Primorske in sicer v Cerknem, Postojni, Korošcih, Kopru, Prvačini, Komnu, Trstu in Gorici. Na teh pevskih koncertih se je srečalo skupno 72 pevskih zborov s skupno nad 1500 pevk in pevcev z območja Primorske. Letos pa sta prireditelja povabila tudi pevski zbor s Koroške in sicer mešani pevski zbor ^Podjuna" s Pliberka.
Pevski zbor „Podjuna" je pod vodstvom Ota Wutteja nastopil na koncertu v Kulturnem domu v Trstu in to preteklo soboto. Na tem koncertu je sodelovalo deset zelo kvalitetnih pevskih zborov. Kljub temu pa je naš zbor dostojno zastopal Koroško. Zapel je štiri koroške narodne jaesmi, katere je zbor za to priložnost se posebej izpilil, kar se je dobro obrestovalo, saj je pri občinstvu, kot tudi pri pevcih ostalih zborov, bil navdušeno sprejet. V Trstu se je prvič kot solist predstavil Marjan Krajnc, ki je doživeto in s čistim glasom interpretiral Lisičjakovo Pesem od rojstva.
nih in partizanskih pesmi.
Mešani pevski zbor „Podjuna", ki deluje v okviru Slovenskega prosvetnega društva „Edinost" v Pliberku, je v nedeljo bil gost Slovenskega prosvetnega društva „Igo Gruden" v Nabrežini, kjer je nastopil s samostojnim koncertom. Čeprav je nastop bil v zgodnjih popoldanskih urah in je slabo vreme branilo na pot, je dvorana bila nabito polna. Tako je številnemu občinstvu predsednik SPD „Edinost" Joško Hudi predstavil mladi zbor ter povedal, da je kljub hudemu nacionalnemu pritisku razveseljivo, da kulturno delo na Koroškem raste. Dobrodošlico gostom pa je izrekel predsednik domačega društva Stanko Devetak, ki je izrazil zadovoljstvo nad obiskom gostov s Koroške. Poleg pevskega zbora, ki je tudi v Nabrežini bil toplo sprejet, sta še nastopila pisateljica Anita Hudi in pesnik Andrej Kokot, ki
sta brala iz svojih de! in pri občinstvu našla dober odmev.
Tako je gostovanje pevskega zbora ^Podjuna" v Trstu in Nabrežini bilo nadvse uspešno, zlasti za pevce, ker jim je ta obisk gotovo dal pobudo za nadaljnje delo. Posebno v družabnem delu tako v Trstu, zlasti pa v Nabrežini je vzdušje bilo nadvse prisrčno. Slovenska pesem je donela iz grl pevcev gostov in domačinov. Besede prijateljstva in zahvale pa so spregovorili še predsednik zbora Herman Grm, in Joško Hudi. Posebno razveseljive pa so bile besede župana iz Nabrežine dr. Draga Legiše, ki je našim pevkam in pevcem izrazil svojo solidarnost v boju koroških Slovencev za svoj narodni obstoj. Ob slovesu je našim pevcem predsednik Devetak izročil spominsko darilo — delo domačega slikarja. Joško Hudi pa je pevski zbor iz Nabrežine povabil, da pride na gostovanje v Pliberk.
Čahorče — Kotmara vas
Globoko je odjeknila žalostna vest, da je v nedeljo 30. marca po dolgi težki bolezni umrl Mirko Čimžar p. d. Obrit iz Čahorč. V torek 1. aprila smo ga ob ogromni udeležbi pogrebcev spremili na zadnji poti na kofmirško pokopališče.
Drugi de! srečanja so posvetili tržaškemu skladatelju Ubaldu Vrabcu, ki letos slavi svoj 70. življenjski jubilej. Pevski zbori so peli skladbe jubilanta, ki sodi med najboljše slovenske sodobne skladatelje. Tako je bil tržaški koncert še posebno doživetje, saj so poslušalci imeli priložnost spoznati del glasbenega dela tega velikega pevca Primorske.
Letošnje pevsko srečanje .Primorska poje" je potekalo v znamenju tridesetletnice osvoboditve izpod fašističnega jarma. Zato je tudi mnogo zborov izvajalo spored revolucionar-
Siovensko prosvetno društvo .Radiše" vabi na burko v dveh dejanjih
STROGO ZAUPNO
v nedeljo 13. apriia 1975 ob 14.30 uri v dvorani pri cerkvi na Radišah. Nastopa .Oder 73" — Dramska sekctja SPD .Edinost" v Piiberku.
Režija: Anita Hudi
Prisrčno vabijenit
OtfBor
Mirka Čimžarja poznamo kott zvestega pripadnika slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki je skoro vse svoje življenje posvetil boju za pravice slovenskega ljudstva na Koroškem. Prav zaradi tega je moral v najtežjem času koroških Slovencev — v času nacifašizma — v izseljeništvo, kjer je delil usodo številnih koroških Slovencev kot trpin v nemških taboriščih. Po osvoboditvi, ko se je z družino vrnil na svoj opustošenj dom, se je takoj lotil obnove svojega posestva in se vključil v gospodarsko in kulturno obnovo po nacistih uničenih slovenskih organizacij.
Že od mladih let je bi! navdušen kmet, čebelar, prosvetaš in zadružnik. Na zadružnem področju se je odlikoval kot izredno sposoben poslovodja domače slovenske blagovne zadruge v Kotmari vasi. Tudi na čebelarskem področju je bil aktiven kot tajnik čebelarskega društva v Kotmari vasi, kjer je za zasluge za čebelarstvo od Zveze čebelarjev dežele Koroške, teta 1968 preijel zlato kolajno. Na prosvetnem področju pa ga poznamo kot navdušenega pevca in igralca. Se in še bi lahko naštevali njegove vrline, ki prepričljivo izpričujejo, da je bil zelo mnogostranski in razgledan in kot tak povsod spoštovan in priljubljen. Najlepši dokaz njegove priljubljenosti pa je bit vsekakor pogreb, katerega se je udeležilo ogromno pogrebcev iz bližnje in daljne okolice in cela vrsta bivših izseljencev, ki so prišli iz vseh treh dolin, da se poslovijo od svojega bivšega sotrpina. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer se je ob odprtem grobu poslovit od svojega sotovariša in se mu zahvalil za vsa prizadevanja v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Naš domači pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Gorjanci", pa mu je na domu in ob odprtem grobu zapel pretresljivo podane žalostinke in se tako dostojno poslovil od svojega bivšega scpevca in prosve-taša.
Pokojnega Mirka Čimžarja bomo ohranili v lepem spominu, ženi, sinu Erihu in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje.
Slovensko prosvetno društvo .Vinko Potjanec" v Skocijanu Siovensko prosvetno društvo .Danica" v Št. Vidu v Podjuni
vabita
na
spominsko svečanost
ob 30-ietnici smrti Mičejevih in Ročičjakovih in drugih žrtev fašizma v občini Škocijan.
V nedeijo 13. apriia 1975 ob 10.30 uri v Škocijanu.
Svečanost se prične z mašo ter poiaganjem vencev v škocijanski farni cerkvi oz. pokopaiišču, konča pa v farni dvorani v Škocijanu, kjer bodo sodeiovaii pevski zbori domačih in okoiiških Sio-venskih prosvetnih društev.
Spominska govora bosta imeia dr. foško Tischier in dr. Franci Zwitter.
S števitnim obiskom se bomo pokioniii rojakom, ki so dati svoja iivijenja v boju proti nasiiju — za boijše živijenje v svobodi in enakopravnosti.
Prirediteija
Umrl je Boris Trampuž
Pretres/g	žg/ost7!g vest, tfg je
ne^dčg^ovgMo KTTirf	BorolB/rM
.SVovfMcew c/oBro pozngm BorA Trg7HBMŽ-Čoz. Od /efg 7937 pg do /etg 7963 je M generg/?!; Bo7;zg/ 5P7ČJ f Ce/ovcM. V teB /et/B srno g% spozng/: Bot ve/ZBegg pnjgje/jg Bo-rolB/B S/ovencev :'w Borcg zg njlBcoe 7?rgHce. Njegcog Mengdng swr: wgs je težBo pr:'zgde/g, sgj w!o z njun zgrrB/B Mepozg^Hegg tovgrAg. BorA TrgTMpMŽ je K77!?'/	63. /ftM stgrost/.
M je reuoJKeloTMr, drHŽBeMo77o/:dč-?!/ 77! Hd7.'<r7d df/gvec. Že pred voj7?o je sode/ovgj v 7?gpred7?iA 07*ggrdzg-c/;gB. Zgrgd! /zBašen; v rMpTTt/rAB g/-
ODSTOP?
Siišaii smo, da je okrajni nadzornik Rudi Vouk odstopi) kot tajnik Kiuba siovenskih občinskih odbornikov. Menda se je za ta korak odtočit v zvezi z nedavno kiavzuro KEL (na kateri je Rudi Vouk kan-' didirai na sedmem mestu).
BgM;ZB, je po zgsedB; /KgodgHje 7M-dg/jeug/ woje de/o v orggTdzgc/j/ OsvoBodl/ne /ro77te. Po owoBot/AH pg je oprgidjg/ 770777er77/?72e do/Ž7!Oid 77g repgBBIBeTT! rnHAtr^g. TVgfo je M HceBo7!zg/ 7:g geTicrg/neTM Bo77zw-/g;w p BrgAdg-o;', 7!gdg/je ge7!erg/rd seBreigr /;;^B/;g7:sBe MTMverze H gerte-7*g/rd ^OT!z;d <o Ce/ovcK. Po UT-rdfp; v 6/ofe7!?'jo je M podp7-ed$cd77:T BoTTM-dje ZzvrHegg ivetg zg rne/Ag vprg-Hg7?jg ter poTnočrAB seBretgrjg /zvr?-77egg roefg. Žgd/ijg štAZ /etg je M ge77erg/7M Bo7?Zg/ 5PP/ v TrStK. BorA TrgrrrpMŽ je /d/ tore; oBrog deset /et Bonzg/ 7!g ozeTrdjK s/over^Begg Zg77iejs?fg, ZgtO MgjBo/j oBČgt/7770 7!je-gcoo ZzgM/70 zg7?!ejs^Z 5/ove7:cZ v Avstr/;:' 7tg/ZjZ. Ne TMzgdnje je treBg 07?7e77ZtZ, dg je B// BorA PrgTV^gž 77?ed drMgZrrr tgdZ orgg::/zge/;sB/ vod-jg svetovno Z7!g7?egg ,,5/oveTtsBegg oBtetg".
V toreB S7770 se od drggegg 770B0;-777'Bg pOs/ovZ/Z 77g ZjgB/jg7!sBe777 poBo-pg/Ačc 77g Žg/gB. Svojcem ZzrcBgmo g/oBoBo sožg/je.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t.
jlmi obveščevalci. Šofer je bil ubil, Marjan pa je dobil v nogo enajst krogel. Tudi njegova spremljevalca sta bila nekajkrat preluknjana.
Vsi iz sebe so nadaljevali pot. Prej so še obvezali skozi ramo ranjenega komandirja Zvoneta. V splošnem pokanju ni nihče videt, kdo ga je ustrelil. Po nensreči ali hote? Bilo je vse mogoče.
Skozi prosojni mrak se je zalesketalo morje. Obstali so za nekaj časa, da so se ga nagledali. Slovensko morje, od katerega jih že stoletja odrivajo tuljci!
Šli so naprej. Ognili so se hriba, poraslega z borovci. V bledo nebo so molele dolge črne cevi obalnih topov. Slišali so nemško govorico in škripanje peska pod koraki straž. Po skritih stezah so se spuščali navzdol po pobočju. Pod nljimi so utripale luči predmestja: Barkovije. Morje je bilo sedaj podobno raztopljenemu svincu. Kmalu so prišli do prvih hiš. Ta del je bil naseljen izključno s Slovenci. Dobili so nove vodnike. V mestu je pokalo in vrelo kot v kotlu. Med ogenj mitraljezov so sekale eksplozije ...
.Greif je začel vstajo," je deijal Tarzan in ustavil bataljon. Klel je, ker na dogovorjenem mestu ni bilo človeka, ki bi jih vodiil v središče mesta. Čakati so, kot bi ždeli na razbeljeni plošči.
Ko človek slej ali prej dajame, da se z njim svet ne začne in da se z njegovim koncem nič na svetu ne neha razen njega samega, se zdrzne. Laže umreš za neki skupen cilj naroda, ki mu pripadaš, si je dejal Vojko in si otrl potne roke, v katerih je pestoval ostrostrelsko puško. Strah ga je bito velikega mesta, sivih zidov z mnogimi okni, ki so kot grozeče oči zrla nanje. Strah ga je bilo kleti, bunkerjev in neznanih pasti. Vedel je, da prav tako čutijo tudi drugi. Če brigadam 30. divizije .in IV. armadi ne uspe streti odpora Nemcev na obrobju mesta in če del sovražne grupacije, ki se bori vzhodno od mesta, vdre nazaj v me-
sto, zanje ne bo rešitve. Žrtvovani bodo do zadnjega . . .
Večina borcev ni mislila na to možnost. Pravzaprav je ni nitii dojela. Vojko in Primož pa sta si bila edina, da bo tako. Tudi Boris, Tarzan in Veljko so vedeli, kaj v vsakem boju pomeni prvi val. Po navadi je to pot v smrt, da zmagajo drugi. Toda šli bodo, pa naj se zgodi karkoli. Kot vedno tudi zdaj, zadnjikrat. ..
Neznano je vdiralo vanje z neba, z motja in zemlje ter se zgoščalo v tesnobo in strah. Naposled so le prišli domačini z vestmi, da Greitovi bataljoni uspešno razoro-žujejo Nemce in da napadajo že kolodvor. Dobilii so nove vodnike, Tržačane, ki so poznali mesto kot svoj žep.
Primož je vedel, da mora biti človek na vse velike stvari pripravljen, zbran. Toda kljub temu so strah premagali šele potem, ko so brez strela prišli v prve predmestne ulice in se navadili hiš. Bodrile so jih bele dekliške roke, ki so jim mahale v pozdrav, in slovenske zastave, ki so se z dekleti vred pojavljale po oknih.
Med potjo v središče mesta so se nekajkrat srečali s skupinami razbeglih nemških vojakov. Tistim, ki so dvignili roke, so samo pobrali orožje in jih pustili, da so odtavali v noč, druge pa so pobili in jih pustili ležati na ulici.
V neki ulici, kjer so se vrstile sive kasarne, jih je sprejel močan ogenj iz avtomatskega orožja. Zasedli so zgradbe v okolici in udarili. Stekla so zažvenketala, zadonele so zamolkle eksplozije ročnih granat. Po nekajurnem streljanju se je posrečilo minercu, da je privlekel vrečo plastika k vogalnemu bunkerju. Eksplozija je bunker razbila in zavilo zgradbo v dim.
Poročnik Tarzan je hotel brezpogojno zavzeti kasarno, da bi se čez dan lahko držali v njej. Notri je zaslutil hrano, municijo in pijačo.
Šele okoli polnoči je bombašem uspelo vdreti v trinadstropno stavbo in zasuti kletni prostor z bombami, kjer
so se utrdili najnevarnejši strelci. Potem se je nad vrati v prvem nastropju prižgala luč. Skozi okno je zapiapolala bela zastava — vojaška rjuha.
Tarzan se je potem pogajal z nemškimi in italijanskimi oficirji o vdaji. V kasarni je bila enota Nemcev in Guardia civica, pripravljena za posebne namene. Takoj ko je sovražnik sprejel pogoje splošne vdaje, so po vsej kasarni zagorele luči, iz oken pa je zaplapolalo še več belih rjuh.
,Lahko da je katera od teh rjuh usrana", je rekei Nande, ko so z brzostrelkami v rokah rinili čez cesto k vratom, ki so se odprla na stežaj. Široko se je zarežal, ko je zagledal sovražnike z dvignjenimi rokami. Spomnil se je, kako so italijani kapitulirali na Dolenjskem in kako so jih razoroževali okoli Dolenje vasi. Prav tako so čebljali sedaj ko takrat. "Partizani buono, buono! Tito buono, buono!"
"Ali jih slišiš, Primož?" se je napihoval Nande. .Sedaj smo buono, buono! Če bi te pa dobiti pred nekaj dnevi, bi te napojili z ricinusom in te mimogrede skrajšali za glavo!"
Vdrli so v poslopje. Črnolasi italijani živih oči so vreti kot mravlje iz sob in pridno zlagali na kupe orožje. Zagotavljali so, da so jih Nemci nasilno mobilizirali v Guardio civico. Predno so vzklikali gesla, ki naj bi do zob oborožene jurišače spravila v dobro voljo: Evviva comunismo, evviva liberta! Evviva Tito!"
Boris, Vojko in drugi, ki so zna!i nemški, so se lotili Nemcev. Ti so teže prenesli poraz. Eden poveljujočih oficirjev, slok stotnik, plavolasec, severnjak, je z žalostnim obrazom odpenjal pas in vrgel na mizo pištolo, ko da je ne bo nikdar več prijel v roke. Zvedavo je pasel oči po mladih, do zob oboroženih fantih, ki se po urejenosti niso prav nič razlikovali od njihove elitne vojske.
Medtem ko je del borcev naježil zavzeto kasarno s
PevsAr; Poncerf „Mež;šPj7? Pnapov" v ŽeJezni izredno dobro uspe7
Slovensko prosvetno društvo -Zarja" v Železni Kopti je imelo v nedeljo 6. aprila v farni dvorani izredno dobro uspe! pevski koncert, na katerem je prvič gostova! moški pevski zbor .Mežiški knapje" iz znanega industrijskega kraja Mežica na Koroškem v Sloveniji.
Moški zbor ..Mežiški knopje" nam je zapet celo vrsto ljudskih in umetnih pesmi, za katere je bil nagrajen z navdušenim aplavzom. Zbor šteje v popolni sestavi 34 članov, ki so v pretežni večini rudarji, °li kakor jim domačini pravijo nknapi" in po teh .knopih" ima zbor tudi svoje ime. Namen tega zbora, ki pripada Delavsko prosvetnemu društvu Svoboda Mežica, jo v tem, da goji narodno in umetno pesem in s tem prispeva h kre-Pifvi glasbene kulture in zbliževanja med ljudmi.
Številne poslušalce, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, je
v imenu društva pozdravil predsednik SPD .Zarja" Peter Kuhar. Tako je med drugim dejal, da je Železni Kapli najbližja sosednja občina Mežica, katero loči od Kaple Peca in Olševa. Tudi v preteklih časih je vladalo med Mežičani in Kcpelčani najboljše sožitje, ko so se med sebctj obiskovali kmetje in knapje preko znane planine Luže. Prav posebno dobre stike pa so skovali v narodnoosvobodilni borbi, ko je kapelški prosvetni delavec in komandant I. koroškega bataljona Franc Pasterk - Lenart prav v Mežici v borbi padel in tako. žrtvoval svojo srčno kri za osvoboditev izpod fašističnega jarma. Franc Pasterk - Lenart je bi) po vojni proglašen za narodnega heroja. Prav ta dejstva so odločilna, da med Kcrpelčani in Mežičani vladajo danes najboljši medsebojni odnosi. S temi besedami je tovariš Kuhar zaključil svoj pozdravni na-
Oder 73 je uprizori! agentsko komedijo,,Strogo zaupno"
Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pliberku je na velikonočni ponedeljek 31. marca ponovno vabilo na prireditev. Tokrat je igralska skupina .Oder 73" v farni dvorani uprizorila Marca Camo-tettija agentsko komedijo .Strogo zaupno". Tudi tokrat je režijo prevzela voditeljica skupine Anita Hudi, ki je spet izbrala zahtevno igro, tako za igralce, kakor tudi za publiko. Kulise sta ustvarila Lojz Mesner in Jože Krasnik, slikarska dela pa sta zelo dobro napravila Albert Krajger in Stanko Sadjak.
Kot v agentskih filmih, se je tudi tukaj dogajanje podobno odvijalo. Francoska agentka Jeanette Bonnet (Zalka Mesner) ima zaupno nalogo, da preda pudrnico svojemu francoskemu kolegu, v kateri je skrit mikrofilm in glava miniaturnega reaktorja. Za to predajo so zvedeli Rusi in Amerikanci, ki so poslati svoje agente v Grand hotel kopališče, kjer naij bi bila izvedena strogo zaupna predaja. Da bi ruskih in ameriških agentov ne prepoznali, se ruska agenta Pavlov (Feliks Buchwa!d) in Babušin (Jože Krasnik) preoblečeta v kapucina, njuna ameriška poklicna kolega Tom (Fran Kuežnik) in Jerry (Lojz Mesner) pa v ženske. Tako se začne lov na pudrnico. Agentka Bonnet alias Beatrice Barras srečno preda pudrnico receptorju (Tine Lesjak), ki je njena prava zveza in se tudi srečno zaljubi v svojega šefa agenta Bertranda (Matevž Nachbar), pri čemer je njen menežer Robert (Štefan Hudi) vlekel za krcjši konec. Kot večno lačni spremljevalec Bertranda pa je reševal situacije Bernard (Emil Krištof).
Agentska komedija Marca Camolettija .Strogo zaupno" je posrečena parodija o agentski dejavnosti, kjer nobeden ne ve, kdo je kdo, kjer večno lovijo mikrofilme in iznajdbe in kjer ne veš, kdo je pravzaprav dobil ali izgubil bitko. Igralski skupini in njeni režiserki je čudovito uspelo pokazati to zmešnjavo in lov na način, ki je skozi dve uri nepretrgoma zabaval gledalce. Smeha kar ni hotelo biti konca.
Igralski skupini in režiserki Aniti Hudi moramo izreči vso pohvalo za dobro pripravljeno uprizoritev in upamo, da jo bodo pokazali tudi po drugih krajih Koroške.
govor. Ko je nato nastopil moški zbor .Mežiški knapje", smo že pri prvih akordih zaznali, c!a imamo pred seboj kakovosten pevski zbor z visoko glasbeno kulturno stopnjo. Pri petju smo občutili močno medsebojno povezavo med zborom in zborovodjem Tonetom Škerjancem, tako da je bilo slišati in videti ta zbor pravi kulturni užitek, ki smo ga nagradili z dolgotrajnim in navdušenim aplavzom. Naše ljudstvo je bilo tako navdušeno, da so morali dodati še eno borbeno pesem, katerih danes ža! le malo slišimo na Koroškem.
Povezovalne besede med posameznimi pesmimi je izvrstno izvajala Ljuba Vončinova, ki je tako dala pevskemu koncertu izvrstno zaokroženo celoto. Kot posebnost lahko smatramo tudi to, da je med mežiškimi .knopi" pel (solo) tudi župan Marijan Vončina iz Mežice, kar samo potrjuje, da mora biti zelo ljudski človek, kar je danes v praksi že velika redkost.
Po končanem koncertu sta člana otroške folklorne skupine izročila šopek cvetic, tovariš Kuhar pa se je zahvali! mežiškim gostom za uspeti pevski nastop, poslušalcem pa za številni obisk, da so kljub neurju prišli in napolnili dvorano.
Funkcionar .Mežiških knapov" je nato kapelške prosvetaše povabil na proiiobisk v Mežico. Po koncertu je bilo v gostilni pri We!tzerja družabno razpoloženje, kjer so prosve-taši z obeh strani meje skovali celo vrsto novih poznanstev.
Sfovensko prosvetno društvo .Edinost" v Pfiberku vabi na spevoigro
VASOVALC!
ki bo v nedeijo 13. apriia 1975 ob 20.00 uri v dvorani Schwarii v Piiberku. Nastopa SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni.
Sodefuje trio .Korotan" s pevci SPD .Danica".
Ne zamudite edinstvene predstave, ki bo popoinoma zado-voijiia prijateije smeha in petja.
Prisrčno vabijeni!
Pričujoča pomiad nudi fotoamaterjem spet obiiico motivov, zato razpisuje Siovenski tiimski kiub Ceiovec
NAGRADNO TEKMOVANJE V FOTOGRAF! RANJU
Veijajo nasiednja pravita:
1.	Sodeiuje iahko vsak; skupina A do 20. ieta starosti, skupina B od 20. ieta naprej. Vsak iahko odda do 5 siik
2.	Fotografirajo naj se pomiadanski motivi južne Koroške
3.	Siike so iahko črno-beie, barvne aii pa diapozitivi. Siike naj imajo veiikost 9x13 cm, diapozitivi pa 5x5 cm
4.	Deia bo ocenjevaia posebna strokovna komisija (za vsako skupino posebej)
5.	Najboijša deia bodo primerno nagrajena
6.	Siike pošijite do 22. junija 1975 na nasiov: Siovenski fiimski kiub, 9020 Ceiovec-Kiagenfurt, Gasometergasse 10
Vabimo vse fotoamaterje k sodeiovanju
Nov obmejni gorski preiaz preko Karnijskih A!p?
Pred tremi meseci smo poročali v našem listu, da so pred božičem dali v promet avtocesto skozi predor Kač-jak (Katschbergtunnel). Sedaj je cesta skozi predor že nad tri mesece v prometu. Strokovnjaki oziroma graditelji so zelo zadovoljni z rezultati, saj je ta doba treh mesecev bila preizkusni kamen funkcionalnosti vseh varnostnih naprav v predoru. Glavni problemi, ki sc pojavljajo v predorih — vidljivost in strupeni plini — so bili odlično rešeni. Ventilatorska naprava, ki vsrkava strupeni ogljikov monoksid in dovaja sveži zrak, se je izredno dobro obnesla, tako da so graditelji prepričani, da se bo ta priprava prav tako dobro obnesla tudi v nekoliko daljšem (okrog 1 km) Turskem predoru, katerega bodo dali v promet 21. junija t. 1., isto velja tudi za razsvetljavo.
Pred nedavnim je gradbeni minister Moser v parlamentu izjavil, da bo treba zgraditi skupno še 208 km južne avtoceste, predno bo gotova. Ob primerni finančni podpori, bi južna avtocesta lahko bila zgrajena že v desetih letih, vendar bi bilo v tem roku še nekaj cestnih odsekov, ki bi bili samo enosmerni. Minister Moser ni izključil možnosti, da bi preko Pake in višavja Wechsel pobirali mitnino. Ljudem, katerim je čas zelo dragocen, mitnina ne bi pomenila posebne obremenitve.
Tudi cesto na Mokrine (Nafšfeld) že leta popravljajo oziroma moJer-nizirajo. Ta cesta povezuje Ziljsko dolino z znanim zimskošportnim središčem na Mokrinah, kjer je tudi obmejni gorsTti prehod v sosednjo Italijo. Pozimi je cesta preko Mokrin v Italijo zaprta, samo poleti je možen mejni prehod preko tega prelaza.
Pred nedavnim je koroški deželni glavar Wagner prezidentu pokrajine Furlanije-Julijske Benečije Comelliju in finančnemu ministru Androschu stavil pismeno zahtevo, da bi mejni prehod med Avstrijo in Italijo na Mokrinah bil odprt tudi pozimi, ker bi to zelo koristilo pospeševanju zimskega turizma na tem področju Koroške. V zvezi z mejnim prehodom bi bilo potrebno seveda uvesti tudi obmejno carinsko službo tudi pozimi, tako da bodo^Mokrine israle podobno vlogo kot Ploče (Piockenpafš) v Karnijskih Alpah ter Koren, Ljubelj in Jezersko v Karavankah.
ČEST!TAMO
Na biotehniški fakuiteti v Ljubljani je 3. apriia dipiomira! Wieser Feiik: i: Siovenjega Piajberka. Ob tej pri-iiki mu iskreno čestita Kiub zamej-skih študentov iz Ljubtjane. Čestitkam se pridružujemo.
Siovensko prosvetno društvo .Biika" v Biičovsu vabi na
ST!LN! KONCERT ..ROŽANSKE LJUDSKE PESM!"
v nedeijo 13. apriia 1975 ob 19.30 uri pri Mikiavžu v Biičovsu. Nastopa mešani pevski zbor .Rož" iz Št. Jakoba v Rožu.
Zaradi neurja je koncert minuto nedeijo odpadei.
Vsi prisrčno vabijeni!
Ot%or
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: t
svojimi in zaplenjenimi mitraljezi, so drugi v spremstvu ujetnikov preiskovali zgradbo.
.Diši po naftalinu kasarne in po mizeriji redne vojske," se je namrščil Votjko ob misli, da bo treba gozdove zamenjati s kasarnami.
Z Borisom sta velela nemškemu naredniku, da jih vodi po stavbi. Obstali so pred zaprtimi vrati enega izmed nemških poveljnikov. Na poziv, naj odpre, ker so se vsi v kasarni že vdali, ni nihče odgovoril. Poročnik Boris je ukazal nemškim ujetnikom, naj s silo vdrejo noter, medtem ko je on čakal z naperjeno pištolo. Vrata so zahreščala in padla s tečajev. Narednik ije prižgal luč. Vsi so ostrmeli. Nemški major ije ležat čez mizo, kot bi spal. V rokah je drža! pištolo. Glava mu je slonela na pismu, ki ga je napisa! samo do polovice. Iz prestreljenih senc Ije na belo ploskev papirja curljala kri in se zlivata s črnilom. Dvignili so ga in položili na posteljo.
.Škoda zanj!" je spokorniško mrmral narednik, mu sklenil roke in obvezal glavo s povojem, da je zaprl režeča usta.
Voijko se je sklonit nad papir in prebral zadnji stavek:
.Kadar ni več poti naprej in ni vrnitve nazalj, je smrt rešitev, življenje pa je norost. .."
.Ni bil fanatik; zelo dober človek je bit," je govoril narednik, ki se je prvo uro ujetništva kar dobro počutil.
Po cesti so prihrumeli kamioni z nemškim vojaštvom. Na čelu je vozila avtoblinda in streljala z mitraljezom na vse strani. Kolona ije drvela tako naglo, da je samo zadnji kamion zagorel s svetlim plamenom in kot kresnica izginil med sivimi ulicami.
Ranjence, med katerimi je bil tudi komandir Zvone, so namestiti v ambulantne sobe.
.Hudiči, prinesite kaj za pod zob! Pa tudi žeja me!" se je Zvone pritoževal Halini, ko ga je obvezovala.
Minerec, Tobakara in kuhar Nande so z intendantom Matijasom vdrli v kleti, kjer so bila skladišča. Po dolgem hodniku so se vrstile sobane s policami. Moka, riž, sodi olja in margarine, mast, fižol in kruh — vsega je bilo v izobilju. Kot bi se Nemci nameravali bojevati še eno leto.
Medtem ko je Nande strastno otipaval vreče in lovil v nos vonjave, je Matijas hitel naprej. Z veselim krikom je naznanil, da je staknil oficirsko skladišče. Tu so se vrstile v nedogled steklenice najboljših vin, ob steni so čemeli sodčki žganja in ruma, v kotu pa so počivati velikanski kolobarji kot beton trdega parmezana.
Matijas je zgrabil za steklenico šomponjca. Minerec, ki je šel za njim kot senca, mu je brž pomagal odpirati z bajonetom. Počilo je. Zamašek je odletel v strop in penasta tekočina jima je brizgnila v obraz.
.šifela smaka!" je kriknit Matijas 'In nagnil, da so mu pene napolnile vsa usta in grlo.
Duh po vinu je privabil tudi druge. Kmalu sta bila tu tudi Tobakara in Nande. Minerec je mimogrede poloka! steklenico šampanjca. Lačen je bil in zamikal ga je še sir. Dregnil je vanj z bajonetom. Odkrhnil ga je ravno toliko, da je pokusil in dobil slo po njem.
Duh po odkritih dobrotah se je dvignil iz kleti v pritličje in še više. Dobri nosovi so zaslutili pojedino. Pri mitraljezih so ostali samo strelci, vse drugo pa je na-vrelo dol.
Veliki kolobarji sira so jim delati preglavice. Nekaj časa so kot miši vrtali vanj z bajoneti. Potem se je Toka-kara znašel in privlekel iz skladišča kramp. Kot bi vse življenje delal na cesti, je zamahnil in odkrehnll kos. Potem pa je kar kopa).
.Daj še zame!" so vpili drug čez drugega. Kopal jim
je sir, dokler mu oči ni zalit pot. Potem so prišli še drugi s krampi. Tako je bi! odprt nenavaden rudnik ...
Steklenice in kosi sira so romali na tekočem traku k tistim, ki so zdržali pri oknih. Nekateri so kar obležali v kleti okoli Matijasa. Le-ta je sedel na vreči sladkorja in pel:
.Šifela svoboda slovenskega roda, šifeli partisani, vsi junaki znani..."
Končno so prijetne vonjave vznemirile tudi Tarzana. Klet, je pomislil, ko je videl, da polovica moštva ni na položajih. Odvihral je k vratom oficirskega skladišča in zavpil na ves glas:
.Kaj se tu dogajal?"
Nihče ga ni ime! za mar. Iz kota mu je Matijas pomahal s steklenico in vzkliknil: .Naj šifi komandant Tarsan!"
.Živijo Tarzan!" so zarjuli okajeni fantje.
Tarzan je pobesnel. Mar ne prostavljajo prezgodaj? Saj so okoli njih Nemci in na obrobju mesta spet tolče artilerijo...
.Hudiči! Sami smo sredi Trsta, pa se ga naberete kot krave!"
Ker ga ni nihče slišal, je dvignil brzostrelko in užgal z rafalom prek glav po vrsti steklenic na polici. Po betonskih tleh so zažvenketale črepinje.
.Podgartarjt hudičevi! Marš ven, vsi na potožaje! Tja vam bomo prinesti vsega!"
Ostrmeli so. Tarzanovega steklenega pogleda so se bali. Vsak s svojim kosom sira in kakšno skrito steklenico so se odmajali ven. Samo Matijas se je pijano režal in obsedel na sladkorju, ker ni mogel stati.
Tarzan ga je ozmerjal. Potem je postavil stražo in prepovedal vstop v skladišča. Nandetu, ki je bi) edini še trezen, je naročil, naj pripravi obrok hrane iz konzerv in kruha — za vsak primer, če bi jih Nemci vrgli iz kasarne.
" —Štev. 15 (1705)


11. april 1975
Preudarna prehrana
Grde otroške navade
„7Vg<; A/Zšo šc vcJno scs% p^/ec/"
„7*on^ Z/n<2 že 72 /er, poscJn v ^ot/2 /M grZ-ze no/ne/"
„Z.e ^<2^o /<Z oJv^JZ/Z otrobi! /<?// grJZ// n<2-MJ/" s)/rnsM)c;o s/^rsZ.
A/cJ grJe nnv^Jc prZs/cf^/no sesanje prria, gr/zenje Modrov, sa/nozaJovo/jevanje, seveJa p g /Z/) je se /nnogo več...
5tarsZ že/e na ta^ a/Z Jrng nač/n oJfaJZ:/ otrobe fe// navaJ. Aforr/% jZ/n v we^arerZA prZvrerZ/) nspe, najfee^rar ya ra nai/aJa ZzgZne, j/ojavZ pa se Jraga ...
PrZ vse// prZ/nerZ// grJ/Z/ navaJ se /nora/no zaveJar/, Ja yo to /e sZ/Mpfo/nZ raznZ// častve-nZ// /Motenj/
PZr/nZčnZ gZ//Z prZ raznZ// navaJa/z otroka po-to/ažZjo, ne^aterZ /na postanejo ze/o prZjetnZ, JragZ pa ga spo/nZnjajo na JetZns/ta /era. ?'e navaJe se navaJno /nanZjesrZrajo o// ža/ostZ, ota/M/jeMOJtZ a/Z //o/eznZ. A/noge starse preJ-vse/n vzMemZrja prZ otro/ta „sesanje pa/ca". V največ prZ/nerZZ/ otro^ sesa zarat/Z tega, /ter ne&aj pogreša. — Sesanje pa/ca Z/nenaje/no ra-J/ — nat/a/jevanje t/ojenč^ove JejavnostZ. A/atere vet/o, Ja začne otro^ sesatZ prst, Jrag preJmet a/Z pa zahteva JaJo. VenJar pogosto prav v ten: oMo/zja posvečajo otroka prema/o pozornostZ. Otro^ je pre/ntro oJstav/jen Zn nZčesar ne Jo//Z v zamenjavo,- torej pogreša ne&aj, ^ar je zanj ze/o važno. Največkrat Ja mat/ otroka nekaj karvastZk kock, Zn s tem naj se Zgra ves popo/Jne, Ja ko ona /akko v mZra oprav/ja/a svoja Je/a. 7*oJa naš ma/ček se ko nekaj časa Zgra/ — nato pa ko prZče/ g/eJatZ v zrak Zn sesatZ pa/ec.
So prZmerZ, ko otrok sesa pa/ec, ker je /ačen, trajen, /akko pa zato, ker so starš/ pretZrano strog/ Zn otrok žZvZ v napetem JražZnskem ozračja. Sesanja ne komo oJpravZ/Z s krZča-njem, nZtZ s kaznovanjem. Porre//no je poZtkatZ vzroke Zn jZk oJpravZtZ.
Starše ze/o vznemZrja taJZ „grZzenje nok-tov". ZanZmZva je agotovZtev, Ja se tega na-vaJno /otZjo starejšZ otrocZ, kZ so nervoznZ Zn jZzZčno s/akše razvZtZ, anemZčnZ ZtJ. Ti se ZzreJ-no kZtro atraJZjo, kZtro jokajo, so razJraž-/jZvZ Zn včasZk taJZ k/jakova/nZ. Najmanjša ča-stvena reakcZja včasZk povzroča žZvčno napetost, sprošča pa se v tem, Ja prZčenja otrok grZstZ nokte a/Z s prstom zavZjatZ /ase.
Živčna napetost nastane taJZ v prZmerZk, ko se otrok prZ ZgrZ ne more razžZvetZ. N tej na-vaJZ se ko mora/ zateč/ otrok, kZ ŽZvZ poJ pretZrano strogZm naJzorstvom, a/Z pa kojaz/jZv otrok.
PoJoken pomen Zrna taJZ samozaJovo/je-vanje v JetZnstva. Pej navaJZ ne prZpZsajemo seksaa/nega pomena, to je /e sreJstvo, s kate-rZm koče otrok JosečZ naJomestZ/o za nekaj, kar pogreša.- zaJovo/jZtev. Otrok onanZra Zz Jo/gočasja, atrajenostZ, zanemarjenost/ ZtJ. Važen je vzgojni vp/Zv staršev. Ne kaže na-p/kovat/ s/taac/je, ker k/ se otrok še ko/j skon-centr/ra/ na svoja Jejanja. Najko/je je, če je zapos/en, če zanj skrk/mo Zn če smo častveno navezan/. /zreJno škoj/j/vo je, če otroka v takem pr/mera straš/mo, češ ,amr/ koš", .mozeg se tZ ko posašZ/" ZtJ. Otrok veraje v grožnje, ker ne /oč/ janrasriČMOsri oJ rea/nega sveta. Grožnje pot/skajo otroka v napetost, skrk, kar vse pos/akša po/ožaj.
Prok/em samozaJovo/jevanja se ponovno po-
Delovni in življenjski ritem zahteva temeljilo spremembo dosedanjih navad v prehrani; sposobnost za delo in dobro počutje sta pretežno odvisna od pravilnega prehranjevanja.
ZAJTRK — ODSKOČNA DESKA
V NOV) DAN
Tako naj bi bilo, a kakšen !je pogosto zajtrk v resnici? Stoje požirek kave, v eno roko torbo, v drugo kos peciva ali s surovim maslom namazanega kruha — in brž skozi vrata. Morda še grižljaj po stopnicah grede in v strahu, da ne bi zamudili. Takšen začetek dneva ne more biti bolij napačen. Zjutraj potrebuje telo solidno podlago. Morda nismo jedli 10 ur, čeprav je telo potrebovalo energijo, srce, pijača, in žleze so delali tudi ponoči in telesna temperatura je ostala konstantna.
Porabljene energije ne moremo nadomestiti z daljšim spanjem, z nezadostnim zajtrkom, použitim v naglici, ali celo s poživilom. Nasprotno, pravilen je tisti zajtrk, ki vsebuje 25 do 30 odstotkov potrebnih dnevnih kalorij in ki ga v miru použijemo. Če vsebuje malica nadaljnjih 5 do 10 odstotkov potrebnih kalorij, tedaj zadostuje za kosilo 30 do 35 odstotkov kalorij. Želodec obvarujemo pred preveliko obremenitvijo, ohrani-
Drobni nasveti
#	Suho kožo moramo negovati z mastno kremo. To je čisto res, dokler je količina kreme zmerna. Vsako pretiravanje pa privede do atrofije žlez, ki skrbijo za prirodno mastno kožo. Za suho kožo so priporočljivejši razni lotioni, ki oživljajo kožno tkivo in pospešujejo delovanje žlez.
#	Okno v sobi naj bo odprto poieti in pozimi. Nedvomno pustimo poleti okno v spalnici širom odprto vso noč, če pa puščamo okno odprto tudi pozimi, silimo organizem v boj za potrebno temperaturo, kar pa je brezpomembno trošenje energije. Dovolj je, če pozimi sobo čez dan dobro prezračimo.
jav/ja v pa/*erreri, ^jer pa po/eg osta/iZ/ vzrokov nastopa še jizio/oš^i Zn psZ/nčnZ. NacaJno ji/z spre/n/ja janraz/ja eror/čne vse/nne. V te/n oMoZ/ja je naj/m/je, Ja /n/aJosmi^a zapos/i-/no s jizZčnZ/nZ aktivnostmi.
ZaveJa/Z se /nora/no, Ja v č/oveške/n živ-/jenja /grajo važno v/ogo navaJe, kater/k s/no se navze/Z v precejšnj/ /nerZ že v zgoJnjZ /n/a-JostZ. PrZ pr/Jok/vanja navaj /grajo oJ/očZ/no v/ogo ta JZ starš/. Starš/ na/nreč pogosto Jopa-ščajo, Ja se nj/kovi otrocZ zaveJno a/Z neza-veJno oprZ/nejo s/ak/k navaJ.
mo pa dobro prebavo in prijetno počutje.
Priljubljene navade težko opuščamo. Kdor se je odvadil zajtrkovati, ne občuti zjutraj nobenega teka^ Zato se mora z majhnimi in stopnjevanimi količinami spet privaditi nanj, morda tako, da popije kozarec sadnega soka, brž ko vstane. Čas za zajtrk moramo vnesti v svoj dnevni načrt.
MED ZAJTRKOM )N VEČERJO
Ljudje, ki fizično delajo, porabijo do dopoldanskega odmora dosti energije, zato jo morajo nadomestiti z malico. Zai to skrbijo predvsem maščobe in ogljikovi hidrati.
Umski delavec potrebuje med glavnimi obroki osvežitev, malica pa mora biti lahko prebavljiva: mleko, jogurt, sadje ali sadni sok, malo črnega ali rženega kruha. Čim večji je duševni napor, tem skrbneje mora biti sestavljena malica. Možgani potrebujejo fosfor, tega pa jim dajejo z beljakovinami bogata živila, posebno mlečna.
Mladostniki potrebujejo za gradnjo telesa dodatna hranila. To ve vsaka mati. Zmeraj pa ne upoštevamo, da gre tu predvsem za beljakovine, ki so v mleku, siru, skuti, mesu, jajcu, ribah, pa tudi v kruhu. Zlasti ne bi smeli pozabiti na sadje.
Težja in dolgotrajnejša gospodinjska opravila terjajo prav tako polurni počitek z malico kot delo v proizvodnji. Mimogrede pou-žiti grižljaji ne morejo povrniti moči in povečati delovne sposobnosti.
Otroci in stari ljudje potrebujejo dosti beljakovin. Tudi zanje so največjega pomena mleko, skuta, sir. K temu še nepogrešljivi vitamini v obliki sadja, paradižnika, sokov in podobno.
VEČERJA — P)KA NA )
Vsa hranila, ki so manjkala v dnevnem jedilniku, naj dopolni večerja. Morda so to: živalske beljakovine, vitamini, rudninske soli, snovi v sledeh? Večerja mora vsebovati 25 do 30 odstotkov dnevnih kaloraj (kosilo z malico 35—40 odst.). Ribe, nemastno meso, mleko, skuta, sir z malo maščobe in jajčne jedi lahko dopolnijo pomanjkanje beljakovin: solate, presna zelenjava ali sadje, sladek jabolčnik pa morebitno pomanjkanje po vitaminih, rudninskih soleh in drugih snoveh. Za pestro hraino so utrujeni ljudje, ki se vračajo domov, posebno hvaležni. Monotonost duši užitek.
V nekaterih gospodinstvih ne jedo zvečer nič toplega). Ne gre za .toplo" in .hladno", temveč za pravilno izbiro jedi. Če le v vsakem desetem gospodinjstvu pride zvečer na mizo sveže sadje ali kompot, klobasa, ribe, mleko, skuta ali sir, potem bi veljalo pomisliti na izboljšave in dopolnitve. Svežina in dobro počutje naslednjega dne sta zelo odvisna od tega, kako končamo dan.
Poskusite!
Ciganske Z?ržo/f
Potrebujemo 4 do 5 govejih bržot, 2 i!ici maščobe, 2 čebuti, i!ičko rdeče paprike, 5 dkg suhe sianine, so!, 25 dkg sveie paprike, 25 dkg paradižnika, 50 dkg krompirja, kis!o smetano.
Poto!čene bržoie poso!imo in opečemo na vroči maščobi. Nato brio!e odstranimo, na isti maščobi zarumenimo čebu!o, dodamo rdečo papriko, sesek!ja-no s!anino, in na večje krh!je zrezano papriko. Prilijemo maio vode, domamo opečene brioie in pokrito dušimo. Ko je meso na po! mehko, pridenemo droban, o!up!jen krompir in proti koncu !ahko serviramo kis!o smetano.
Potrebujemo 10 dkg margarine, 5 jajca, 50 dkg skute, 8 do 10 dkg pšeničnega zdroba, pribiiino 10 dkg be!e moke, so!, maščobo in drobtine za zabe!o.
Penasto umešani margarini dodamo ce!o jajce in zdrobljeno skuto, primešamo zdrob, moko in so!. Maso pustimo počivati 10 minut, nato obiikujemo manjše cmoke in jih kuhamo v s!anem kropu 8 do 10 minut. Odcejene cmoke zabe!imo s praženimi drobtinami.
1 kg svinjskih zarebrnic, 1 ž!ica gorčice, 2 narezani čebu!i, po! gomo!ja ze!ene, tovorov !ist, so!, I do 5 ž!ičke jedi!nega škroba, paradižnikova mezga, poper.
Meso operemo, obrišemo in ga premažemo z gorčico. V kozico za pečenje vtijemo pribtižno po! !itra vre!e vode, damo vanjo čebuto, ze!eno in tovorov !ist, na to pa potožimo meso. Pečemo ga v vroči pečici prib!ižno po!drugo uro, da postane svet!o rjavo; vmes ga pridno ob!ivamo. Tik preden vzamemo meso iz pečice, ga prelijemo s tremi osminkami !itra močno soijene vroče vode. Osnovo razredčimo, pret!ačimo in zgostimo z jedi!nim škrobom, ki smo ga zmešati z mrz!o vodo. Jed začinimo s paradižnikovo mezgo, poprom in so!jo. Ponudimo jo !ahko s kuhanim rižem, testeninami, s!anim krompirjem in z raznimi vrstami ze!enjave.
Cmoki so imenitna reč
Cmoki so srednjeevropska posebnost. Zelo verjetno je domovina cmokov Češka. Tam menda poznajo največ vrst cmokov in Čehi so tudi najbolj neutrudni jedci te poslastice. Poleg krepkih krompirjevih cmokov, rahlih kvašenih cmokov in lahkih žemeljnih cmokov s pikantno ali sladko prilogo je še celo število sladkih cmokov z dišečimi in trpkimi nadevi, ki jih moramo prištevati že k sladicam. Nekaj pa imajo vsi cmoki skupnega: okrogli so ali vsaj okroglasti.
Nekaj osnovnih pravil za cmoke:
#	Testo ne sme biti ne pretekoče ne prelep-Ijivo, mora se ločiti od sklede.
#	Cmoke vedno vržemo v vroč krop in jih kuhamo toliko časa, kot to zahteva recept.
#	Po pravilih bi morali napraviti preizkusni cmok in ga skuhati. Če je testo premehko ali pretrdo, ga lahko predelamo in popravimo.
^ Vse vrste cmokov niso že kuhane, če priplavajo cmoki na površino. Preden vzamemo cmoke iz vode, najprej kakšnega prerežemo in ugotovimo, ali je dobro skuhan. Kuhani cmoki so znotraj rahli in suhi.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Preden pa je zapustil klet, ga je zamikal šampanjec. Matijas mu )je pomolil v staniol zavito steklenico. Tarzan jo je jezno odmašil. Tudi ntjemu 'je blažena tekočina s penečim se curkom umila obraz.
.Daj šel" je zavpil, ko je bila steklenica prazna.
Deli bitaljona z domačimi vodniki so prodirali naprej po uticah. Do jutra so zgnali v kasarno štiristo raz-oroženih Nemcev Iz raznih postojank v mestu.
Dva borca med Ijurišači sta znala angleški. Zato sta v angleščini pozivata Nemce k predaji. Omenjala sta jim, da so tu deli novozelandske padalske divizije. Na) angleški poziv se je takoj pokazala bela zastava in vdali so se brez strela.
Naslednji dan so dobili vesti, da vdirajo v mesto brigade 30. divizije in IV. armade. Z njimi je dobil zvezo kurir, ki ga !je pošiljal kapetan Bavec, komandant divizije. Major Čanči pa je z deli svojih enot napadal nemške utrdbe na Opčinah.
Po obrobju skalnih vzpetin okoli mesta so grmeli topovi, kot bi orjaška kladiva razbijala stari svet v atome. Odgovarjale so obalne baterije in topovi z vojnih ladij. Artilerijska brigada IV. armade je bila razporejena v loku okoli mesto. Z ognjenim navalom Ije tolkla pas utrdb, v katerih se Nemci niso hoteli vdati. Čakali so Angleže.
Vojko, Primož in Travnikarjev so z vodom borcev prodirali globlje v mesto. Šli so skozi predel, kjer ni bilo sovražnika. Bilo jim je ukazano, da zavzamejo tiskarno. Hodili so oddaljeni po deset metrov vsaksebi obakrat) ulice, da so se ščitili. Vsa okna so bilo zaprta, z visokih stavb ni visela nobena zastava. Bili so v Italijanskem delu mesta, kjer jih očitno niso bili prav nič veseli.
Nenadoma se je v šestem nadstropju desetnadstrop-
ne stavbe odprlo okno. Zagledali so v črno napravljeno žensko, ki je ihtavo vpila:
.Evviva Duce! Evviva Italia! Non vogliamo banditi!"
Preden so se zavedeli, se je žensko spet pokazala in spustila nanje neka)) rdečih paradajzeric. Vrgli so se po tleh. Klijub temu so eksplozije oškropile neka) borcev. Mi-nerec Ije zaklel in obesil nemško ročno granato na kljuko zaklenjenih vrat. Eksplozija jih je pahnila s tečatjev. Medtem ko je vod z avtomatskim ognjem razbil vsa okna hiše, iz katere so bili napadeni, so Minerec, Tobakara in drugi vdrli po stopnicah navzgor. Še preden so prišli do nadstropja, se Ije ženska pojavila na vrhu hiše. Njen vreščeči glas se 'je razlegel po vsej ulici:
,Morte a voi, schiavi! Banditi sloveni! Evviva (ascismo! Evviva Italia!"
Razvila je italijansko zastavo in se — še preden jo je Vojko utegnil dobiti v daljnogled na puški — pognala v globino. Po zraku je letela kot bomba. Črno krilo 'je za-vihralo kot zastava obupa in se pomešalo z zeleno, beto in rdečo barvo. Z votlim pokom se je lobanja srečala z betonom umazane ulice. Ob padcu se je sploščila kot žaba, ki jo povozi avto. Kri je brizgnila vse do zidov na drugi strani ulice ...
„Tu nas ne čakajo vsi z veseljem, kot smo mislili," je rekel Primož.
„Kje neki! Tu ne žive le delavci. Tu je usidrana italijanska buržoazija, ki je obogatela s trgovino. Niti najmanj ji ni do tega, da bi z nami delila svoj dobiček ali se ga celo odpovedala," je menil Vojko.
Minerec se je vrnil s tremi Ujetniki. Čakali so z dvignjenimi rokami pri vratih, tam, kjer jih sploh niso pričakovali. Biti so fašisti, ki jih je streljanje vrg!o iz varnih gnezd — mislili so, da je namenjeno njim. Zvezali so jim roke in jih [ vzeli s seboj.
15
Naslednjega dne so bataljoni komande mesta, oboroženi z zaplenjenim orožjem, zavzeli skoraj vse glavne točke v mestu in se borili z Nemci, ki se niso hoteli vdati. Major Greit je ugotovil, da je nujna pomoč brigad. Z Bliskom sta sedla na motor in se odpeljala skozi predmestja proti položajem ene izmed brigad IV. armade. V vasi pred mestom, v kateri ni bilo nobene vojske, ju je ustavil ženski vrišč. Prerinila sta se skozi množico razjarjenih žensk, ki so vreščale druga čez drugo.
Sredi klobčiča sta zagledala možakarja srednjih let. Bil je krvav ko Kristus. Komaj se je pobral na koleno, že so ga ženske s krepelci spet pobile na tla in teptale po njem. Polomile so mu že vse prste in vpile:
„Tu imaš za našo požgano hišo..."
,Tu imaš za mojega mrtvega moža .. .!"
,To pa za mojo hčer .. .1"
Kadar je omahnil kot mrtev, mu je katera pljusnila v obraz vedro vode, da se je spet osvesti!. Lasje so mu viseti na oči, podplate s krvjo. Ko je zagledal Bliska in Greita, je zajavkal skozi krvava usta: „Par!igiano! Ustrelite mel*
Major Greif, ki mu nikoli ni bilo do takšnega ravnanja z ljudmi — ravnal se je po preprostem načelu: kdor zasluži strel, naj ga dobi brez mučenja — je zavpil na ženske, naj se razidejo. Blisk pa je potegnil iz toka pištolo.
Med ženskami je završalo. Nenadoma sta bila obkoljena. Ozmerjale so ju, češ kaj se le vtikata v njihov obračun. Povedale so, da so same ujele tega fašista, ki se je dolga leta potikal po tržaškem predmestju in Istri, strahoval ljudi in vodil Nemce.
,Če je tako, pa na(j dobi, kar je iskal," je sklenil Greif. Pustila sta ženske, da opravijo svaje.
(JVgJu/jcMnjf v prZ//oJnjZ stcw/^Z)<
BRANKO HOFMAN
Danes in še mnogo dni
Prenehata je z delom in prisluško-vata. Nekaj je bito. Po prstih, ne-shsno ko senca, se je premaknila naprej. Nič. Zmotila se je. Skrb pa ji R* dala miru. Uprla se je v jadra njenega razpetega materinstva in jo gna-la naprej, k otroški posteljici. Otrok je spal. Imel je ribje okrogla, na pol odprta usteča. Zelena okenska zave-^ je bila spuščena. Varovala je otroka pred svetlimi brazdami sonca, ki ^ je zibkalo onstran, na modrem va-'ovju neba, med čermi oblakov.
Vrnila se je k pomivanju posode ^ prežavo, živalsko hojo.
. Popoldansko delo, koj po kosilu, jo je zmeraj izmučilo. Ni bila navadna utrujenost, bila je živčna prenapetost. Čutila je, kako lije vanjo s hudourniško silo nejevolja; ob zapornicah njene potrpežljivosti je rasla ko voda in se gostila v žabjo peno razdraženosti. Potem je tako prežava, vsa navzven, zaslišala glasbo. V sosednji sobi je tiho igral radio. Bilo je ko plivkanje vode nekje daleč, neopredeljeno, podobno visokemu intervalu tišine, ki jo slušni živec spreminja v zvok.
Nekaj časa je prisluškovala. A dol-go ni vzdržala. Tu je sedel mož v naslonjaču, s hrbtom proti njej. Ni se obrnil. Čutil je njeno prisotnost, a z nobenim gibom se ni izdal, da ve, da Je za njim.
Zmeraj je bilo tako: čeprav je ni shsal, čeprav je ni mogel slišati, kadar Jo bila na primer na stopnišču, opoldan, ko se je vračala z dela, je skoraj mneraj vedel za vsak njen korak, j-rav zanesljivo je vedel, da se moti, ko je sam sebi dejal: prihaja, odprla Jo vrata, zdaj išče ključ, pri spodnji stopnici stoji, vzpenja se . .. Zanes-!j'vo je vedel, da je vse to res, da se Re moti. Čutil je. Bilo je, kot bi bila Povezana z radijskimi valovi: po jakosti valovnih sunkov je meril daljavo. Zanesljivo je vedel.
Mož v naslonjaču je imel glavo yrzeno nazaj, vznak. Pošev mu je !e-2ala, kakor glava Kristusa na križu, *o bolj naravno. Na obrazu ista ne-gibnost. Le okrog ustnic ni imel tistih ostrih potez, ki jih je začrtala revna, s trpko mistiko obremenjena fantazija^ tistega, ki je oblikoval Kristusa. Mož se je smehljal. Nenavaden, komaj opredeljen smeh. Kakor v zadregi. A vendar več. Bil je smehljaj človeka, zaverovanega v svojo skrivnost. Z očmi navznoter, k skrivni zibki svoje prikrivane in zatajevane sreče.
Zena za moževim hrbtom je rekla:
..Ugasni radio. Otroka bo zbudil."
Videla je, kako je sunkoma dvignil glavo. A še zmeraj se je smehljal. Videti je bilo, kot bi še ležala nad njim, nenadoma vzdramljena, sanjska perut spanca. Potem je začutil v njenem glasu razdraženost in šepetaje ji je rekel:
„Kar ugasi ga. Pozabil sem, da 'gra."
kakor vojak na straži, ki mu predpisi ne dovoljujejo, da bi jo obrnil.
„Zunaj sije sonce, kajne?" je vprašal mož.
„Sije."
„Čutim ga."
„Utruja!" je rekla žena. „V kosti se vleže! vsa zbita sem prišla domov."
Mož je čutil, da se mu hoče tako, posredno, opravičiti za prejšnjo grobost in da bi ne potrgal te tanke nitke njunega sporazumevanja, je rekel:
„Šel bi z vama na sprehod, ampak zdaj, ko je še tako majhen, imaš dovolj opravka z njim. Z menoj bi imela skrb več."
„Sam veš, da ..." Umolknila je, ker je čutila, da ne more prikriti drhtenja v glasu.
.Potem, potem bom šel, ko bo tako velik, da me bo on lahko vodil."
Žena je molčala. In vznemiril se je, kot bi električni tok udaril vanj:
„Je kaj navzkriž?"
„Kaj bi naj bilo?"
„Je morda bolan?"
„Če bi bil, bi ti povedala," je rekla z ubitim glasom.
„Čemu potem sloniš tako negibno ob oknu?"
..Počivam. Rekla sem ti, da sem utrujena."
Njen odgovor ga ni do kraja pomiril. Dvomljivec v njem se je oglašal naprej.
„Odnesi ga k zdravniku."
„Pravim ti, da je otrok zdrav."
.Ampak dopoldne, ko si bila v službi, in sem ga zibkal, tu, v na-
DOM!SL!CE
#	Življenjski standard je tisto, kar moramo imeti, ker imajo tudi drugi.
#	Zvito je kazati zagrenjenost, kadar za to ni nobenega razioga, in ne kazati je, kadar je zanjo na pretek povodov.
#	Nenehen nasmešek pogosteje odkriva iepe zobe kot dober značaj.
#	Pijanci so pivci, k) so zapiti svojo voijo.
#	Ženska pamet je v njeni iepoti, iepota moia je v njegovi pameti.
#	Vpiiv je moč, za katero misiite, da jo imate, dokier je ne pričnete uporabijati.
#	Največkrat je vzrok sovraštva zavest o lastni nemoči.
slonjaču, se mi ni zdel čisto pravšen ..."
„Zakaj?"
„Tipal je."
„Tipal?" se je delala žena, kot bi ne razumela, čeprav je po zvoku ujela, kam meri.
„Pe! sem mu. Tako kot mu večkrat pojem. In s prstom sem ga ščegetal pod brado. On pa je tipal naokrog, po naslonjaču, po prsih, se smejal in mi vtikal ročico pod pazduho."
„In kaj bi hotel ti?"
„Tako je bilo, kot bi iskal mojo roko, ki ga je ščegetala pod brado. Tipal je za njo, pa je ni našel."
„Molči!"
Žena je zakričala. Mož v naslonjaču, ki ga je bila ena sama pre-žavost, je slišal, kako je naslonila glavo na šipo. In z razbolelo ihto je kar naprej grebel po žerjavici lastnih dvomov:
„Nisi mi odgovorila."
„Sto in stokrat si me že vprašal," je rekla ubito.
„In kaj potem?"
„To utruja."
Slišal je šum njenega krila in potem korake. Sprehodila se je po sobi. Mož v naslonjaču pa je ostal negiben.
In ko je nekajkrat šla po sobi gor in dol, in videla, da v moževem obrazu še zmeraj čemi prežavost in da prisluškuje s svojim priostrenim sluhom njeni hoji, se je zbrala. Stopila je k naslanjaču in mu položila roko na ramo, da bi ga pomirila. Potem je, sklonjena nadenj, nad njegovo negibno glavo, ki je strmela v prazno, rekla:
.Sem ti povedala, kako je bilo včeraj na sprehodu?"
„Ne," je dahnil mož v pričakovanju.
„V parku sem sedela in ker je bilo toplo, sem ga dvignila iz vozička. In ko sem ga takole v naročju zib-kala, je nenadoma dvignil ročico. Najprej nisem opazila. A ko je začel brcati z nogami — sam veš, kakšne debelušne nogice ima — in na ves glas kričati, sem postala pozorna nanj. In veš, kam je kazal z ročico?"
„No?" je rekel mož neučakano.
.Kazal je na vejico španskega bezga. Bil je rdeč, na pol razcvel cvet. Sama sem ga spregledala, on pa ga je našel. In sploh: najraje ima rdečo barvo. Prav bojim se obleči rdečo bluzo. Kadar koli jo imam na sebi, je ves neugnan. Vso me obtipa in smeje se in kriči in potem jo hoče vtakniti v usta, da sem vsa slinasta in pomečkana. Zmeraj sem v zadregi, saj veš, da ne morem vsakomur razlagati, kako je najin otrok ves nor na rdečo barvo. In ljudje si lahko vse mogoče mislijo ... Morda, morda je tudi tebe zato otipaval po prsih."
„Ampak jaz nimam rdeče srajce."
,,Oh, norček, imaš pa zeleno. Saj ti pravim, da je ves nor na barve."
,,In kako je bilo s tistim rdečim cvetom španskega bezga?"
Anekdote
ylwg/eš^: t/ržat?wT in p/Mfe/j	DZsr^e/Z, U je da/ raz-
g/as/f/ ^ra/jZco VZ^torZjo za cesarZco /ndZje, je ^/ja/* par/aMeMtar-nZm oprav^oM! še naše/ čas za pZsanje romanov.
,,Aadar že/Zm pre/*rafZ /ep ro?7MH," je deja/, ,, ro/Man, U mZ je všeč, U' ga saw MapZše??!."
Vo/taZre je Zme/ najbrž posebne raz/oge, da M Z mara/ odvet-MZ^ov. OZ* MeU prZ/oŽHOsfZ, so se pomen^ova/Z o pravda/? Z?! odvemZ^Z/?, je deja/.*
"Dvakrat v zZv/jenja /d &wa/a prZše/ na /?o/?e?? — prvZč, &o sem ne^o pravdo Zzga/d/ Z?! dragZč, Z?o sem r?e^o pravdo do/d/."
A/ex'a??dre Damas m/ajšZ je v g/eda/Zšča opazZ/, Z?a/?o je neU g/eda/ec zaspa/ oZ? aprZzorZtvZ $OK??:etovfg3 de/a. Damas pokaže avtorja tega g/eda/ca Z?t v ša/Z pravZ.*
"VZdZš tZstega reveža, U spZ? 7*o je pos/edZca vtZsa, U ga je tvoje de/o napravZ/o nanj."
Nas/edttjega dne so v Zstem g/eda/Zšča Zgra/Z Damasovo komedijo. Damas je sta/ oZ? v/?oda v parter m g/eda/ po dvora?:/. V tem treaatka ga nekdo potrep/ja po ram/. Za ?:jZm je sta/ Joamet Z?: ma škodože/j?:o kaza/ ?M č/oveka, kZ je neda/eč od ?:jZja mZrno spa/.
"Pog/ej, drag/ Damas, tadZ oZ? tvojZk komedZja/? se /akko s/adko spZ."
Da??:asov sZ?: pa me?:Z.'
.Motiš se, prZjate/j, to je sZ?:oč?:jZ g/eda/ec, kZ se še ?tZ zZ?adZ//"
5/Zkar 7'ra?:<yaZ//o C?*f??:o7M sZ je s prZjate/jem og/edova/ s/Zkar-sko razstavo. Pr/š/a sta do s/Zke vp/Zv?:ega j/i^rjg-pro/Morja, kZ ga je Zme/ Cre??:o?M kado v že/odca. 5/Zka je predstav/ja/a dečka s psom Z?: pro/esor;a vdam časopZsZ so pZsa/Z o ?:jej kot o ve/ZkZ mojstrov/?:/. PrZjate/j je z ma/ce z/oZm/m ?:ame?:om vpraša/ Cremo?:o, kaj me?:Z o s/Zk/. Cre??:o?M je odgovor//.*
,,Tako se m/ zd/, kot da je psa ?:as/Zka/ otrok, otroka pa — pes."
,,Nič," je rekla žena.
,,Lahko bi ga utrgala. Za spomin."
,,Danes ga bom. Prinesla ti ga bova s sprehoda."
Mož v naslonjaču jo je prijel za roko in jo nekajkrat molče pogladil. Bil je odgovor, topel, zaupljiv, posreden, v kakršnem se izraža moška sreča. Bila je hvaležnost. Ta gib in stik ženine roke je bil namenjen vsemu, kar mu je poklonila z razgovorom. Hvaležnost do španskega bezga. Do rdeče bluze, ki jo mečka in slini otrok. Do otrokovega kričanja. Do debelušnih nožič. Bila je hvaležnost.
Za njegovim hrbtom je stala žena. Gledala je čez negibno glavo moža. Stiskala je veke, mukoma, z naporom, braneč se pred nalivom sonca, ki je padal čez zelen jez pomladi, zunaj na vrtu.
Nekaj časa je bilo vse tiho v sobi, le muha se je zaletavala v šipo. Bila sta drug ob drugem. Žena je gledala čez glavo moža. Mož v naslonjaču je čutil ženino roko na rami: vdano, negibno, skoraj brez teže, kot belega metulja.
Potem je v kuhinji, ob spuščeni
zavesi, zajokal otrok.
Ta nenadni otroški glas je kot kamen vznemiril tih, globok tolmun njunih sanj. Površina je vzvalovala: žena je planila k vratom. S komolcem je sunila v polico, visečo na steni, in zbila vazo s suhimi rožami po tleh. Ni se zmenila za udarec in ne za črepinje. Stekla je k otroški posteljici in vzela otroka v naročje.
Mož v naslonjaču se je trdo oprl ob naslonjač in vstal. Potem je odšel s tipajočo Z?ojo s/epca proti polici. Sklonil se je in počasi, previdno pobiral med črepinjami suho cvetje. Nežno kakor sanje: cvet za cvetom.
Žena si je medtem, držeč otroka v naročju, s privajenimi gibi odpenjala bluzo. In ko je sedela ob spuščeni zavesi, ki je varovala otroka pred svetlimi brazdami sonca, zibkajočega se onstran, na modrem valovju neba, med čermi vetra, je z blagim materinskim gibom ponudila otroku zdravo, polno dojko.
In ker je otrok ni našel, je z drugo roko primaknila njegovo s/epo g/%t?ico k sebi. Tako danes in še mnogo dni.
"Samo nase misliš."
Te besede, pa tišina, so ga do kraja vzdramile. Slišal je, kako je žena ugasila radio in stopila k oknu. Vedel je, da se naslanja na okensko polico in si podpira glavo. To je bila njena drža; zmeraj, kadar se je spoprijemala sama s seboj, brez besed, v tišini, z nemo govorico očitanja.
In v tej tišini je mož zaslišal brenkanje muhe na oknu, šum kril, drsajoče noge na steklu in tope, enakomerne udarce njenega telesa. Muha se je zaletavala v šipo: vztrajno, z nepopustljivim trmežem, do kraja zaslepljena nad podobo pomladi, ki je dihala zeleno sapo zunaj, na vrtu, in Se naprej, čez travnike in gozd, do obzorja. To brenčanje pa žena, negibna ob oknu, sta kanili v moža kapljo temnega žolča. Z občutkom krivde je rekel:
"Vem, da mislim samo nase. Vse drugo leži na tvojih ramenih."
"Zaradi otroka sem rekla."
,,Lepega dne ti bo vsega dovolj."
,,Oh, nikar ne govori tega, saj veš, da nisem mislila tako."
"Spi?" je vprašal mož.
"Spi."
,,In ko se bo zbudil, ga boš peljala na sprehod?"
,,Bom. Tako kot vsak dan."
"Tako kot vsak dan," je rekel mož zamišljeno. Zdaj je sedel togo vzravnan v naslonjaču, z glavo proti oknu,
"Moje drago dekle," je ljubeznivo rekel John J. Malone, znameniti pravnik, ,sem vaš odvetnik. Lahko mi zaupate."
Prestrašena mlada ženska je dvignila oči lešnikove barve, zasenčene s črnimi trepalnicami, nato pa je ypet povesila glavo.
"In zc^oomnile si," je nadaljeval Malone, "da je navzoči doktor Cramer vaš psihiater. Njemu ste se že izpovedali . .. delno."
Dekle ni dvignilo glave. Bila je zelo majhna, ljubka, z obrazom kot srce in z rjavimi, nakodranimi lasmi.
Postavi) jo bom pred poroto, je pomisli) Malone, z dobrim motivom, pa bo vse v redu.
Doktor Cramer jo je potrepljal po rami, da bi jo ohrabril. Bi) je lep možakar, visok, z osivelimi lasmi.
"No, draga maja," je rekel. "Razložite Ma-lonu, kalj se je zgodilo, kako in zakaj. Tukaj sva zato, da bi vam pomagala."
"Navsezadnje," je povzel Malone, "nočeva vas spraviti za vse življenje v ječo." "Ali," je nadaljeval z namerno brutalnostjo, .na električni stol." Nato se je zasmejal in spremenil ton. "Nikar se ne vznemirjajte. Do danes še nobene stranke nisem izgubil."
Dekle ga je pogledala in spregovorila. "Da, gospod Malone. Ustrelila sem moža. Morala sem to storiti."
"Upam, da tega niste povedali na policiji," je kriknil odvetnik. Bil je videti zelo vznemirjen.
.Doslej še nikomur nisem tega povedala. Ustrelila sem ga z njegovim revolverjem. Na skrivaj sem mu ga vzela in se nekaj tednov vadila v streljanju."
Matonu je šel srh po telesu. Kazalo je, da gre za izgubljen primer. "Hočete reči," je
Kolobarji dima
vprašal, ,da tega niste storiti v afektu. Kot nekaj, kar se zgodi ... kar toko?"
Vnovič je povesita glavo. .Umor sem skrbno pripravila, gospod Malone. Morala sem to storiti, razumete ... morala ..."
..Ampak zakaj?" je vprašal Malone.
.Sicer bi bila znorela," je preprosto odgovorila.
No, to je že nekaj ... za razumevajočo poroto. "Ampak zakalj?" Ije vprašal Malone.
"Puhal je kolobarje dima skozi nos," je rekla in izgubila zavest.
Odvetnik je poklical paznika, nato pa je s hripavim glasom reke) doktorju Cramerju: .To je vse, kar sem hotel izvedeti."
Uro pozneje je Malone v gostilni predlaga) Cramerju: .Spiljva še po en kozarček. Oba sva ga potrebna. Bil bi vam zelo hvaležen za strokovno razlago."
Psihiater je dvignil kozarček in vzdihnil. .Pred nekaj tedni me je prvič obiskala. Bila je podobna prestrašenemu otroku. Njena edina težava so bili kolobarji dima, ki jih je puhal njen mož. Potrudil sem se, da bi jo razvedril."
Malone si je prižgal že drugo cigaro in rekel:
"Nadaljujte."
.Vprašal sem jo, ali je puhal četverokotne kolobarje. Odkimala je. Vprašat sem jo, ali je puhal trikotne kolobarje. Spet je odkimala."
Malone se je razburil.
.Ni porote na svetu, ki bi jo obsodila," je rekel. .Povejte do konca."
"Vprašal sem jo, ali je puhal trapezoidne kolobarje. Odkimila je, nato pa je zajokala. Rekla je, Doktor Cramer, puhal je navadne kolobarje dima. Ampak puhal jih je skozi nos."
Zdravnik je prekinil pripoved, da bi si prižgal cigareto.
.Poskušal sem jo pomiriti. Rekel sem ji: Drago dekle, nimate prav nobenega razloga za razburjanje. Na svetu živi na stotine, na tisoče moških, ki puhajo kolobarje dima skozi nos."
Odvetnik je prikimal, .Strinjam se z vami."
.Potem seje še bolj vznemirila." Doktor Cramer je vnovič vzdihnil. .Rekla je: Da, vem. Mogoče so na svetu moški, ki kadijo in puhajo kolobarje dima skozi nos. Ampak moj mož sploh ne kadi."
Potovanje v Mauthausen
ob 30-!etnici zmage nad fašizmom
V teh dneh obhajamo 30-lefnico zloma nacizma in $ tem tudi osvoboditev pfeživeiih zapornikov. Bi) je to veiik dan, ki ga nihče, ki je to doživet, ne bo pozabit. Bit je to za nas vse, posebno pa za one, ki so biti zaprti, začetek novega iivtjenja.
Zato čutimo v sebi potrebo, da se v teh dneh spomnimo vseh tistih, ki niso imeti sreče, da bi dočakati ta dan. Vseh taborišč groze in smrti ne moremo obiskati, Hi pa bomo v nekdanje KZ-taboriiče
MAUTHAUSEN
Zveza avstrijskega odporniškega gibanja in borcev proti fašizmu (KZ-Ver-band) prireja izlet v Mauthausen z naslednjim sporedom:
Sobota 3. 5. 1975:
14.30 ogled taborišča;
16.15 zbor nekdanjih KZ-larjev na „Apellptatz", nato polaganje vencev, iailostinke;
17.00 zbori posameznih narodov pri svojih barakah, Avstrijci pri baraki 9.
Nedelja 4. 5. 1975:
9.30 maša, nato prireditve raznih narodov;
11.15 zbiranje pri nekdanji bolniški baraki;
11.30 polaganje vencev, nato slavnostni govor zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagetija.
Za prevoz skrbi podjetje Štefan S1ENČN1K, Dobrta vas. Odhod v soboto 3. maja ob 4.30 uri iz Zetezne Kapte, ob 4.40 iz Žitare vasi, ob 4.50 iz Dobrte vasi, ob 5.00 iz Vetikovca in ob 5.30 iz Cetovca (kolodvor).
Stroški za vožnjo so piačani, zato udeteženci prispevajo te šit. 480.— za večerjo, prenočišče in zajtrk.
Prijave sprejema do 16. aprita 1975
AVTOPODJETJE ŠTEFAN S!ENČN!K
9141 DOBRLA VAS - TEL. (0 42 36) 219
ŠPORTNI VESTNIK
^ Munchen 75
V 1. detu SP prednost za Sovjetsko zvezo
28. povojno svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine A v Munchenu je v prvem delu bilo brez presenečenj. V olimpijski športni dvorani sta favorita Sovjetska zveza in Češkoslovaška bolj ali manj zlahka odpravila s svojimi nasprotniki. Češkoslovaška je premagala najprej Poljsko s 5:0 (1:0, 3:0, 1:0), nato Švedsko s 5:2 (2:0, 0:0, 3:2) in Ameriko z 8:3 (3:3, 3:0, 2:0). 13-kratni svetovni prvak Sovjetska zveza je v prvih dveh tekmah prejel kar 9 zadetkov, kar je kazalo na slabo obrambo. Dobil je gole proti Ameriki (10:5) in Finski (8:4), Poljake pa je odpravil s 13:2 (3:0, 7:0, 3:2). Zanimivo je, da so Poljaki prav proti svetovnemu prvaku dosegli svoje prve zadetke svetovnega prvenstva. Tudi v spopadu hokejskih velesil med Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško je izpadla senzacija. V igri, ki je trpela zaradi prevelike borbenosti in zaradi odločilnega karakterja, ki jo je imela igra, so sovjetski hokejisti premagali enakovrednega nasprotnika s 5:2 (0:1, 3:0, 2:1). Čehoslovaki, ki so na turnirju Izvestija dvakrat porazili svetovnega prvaka, se tokrat pred nasprotnikovimi vrati niso znajdli in so kljub vodstvu 1:0 v prvi tretjini bili naposled odločno premagani.
Če govorimo o majhnem presenečenju, potem naj omenimo ameriško hokejsko reprezentanco, ki je s svojo hitro igro poživila munchensko SP. Ameriška reprezentanca si je nastop v skupini A priborila na lanskoletnem B turnirju v Ljubljani, kjer je zmagala brez poraza. Kljub temu, da pomeni nastop Amerike veliko pridobitev SP, pa bo v vprašanju obstoja v skupini A igrala taista reprezentanca veliko vlogo. Obstanek bodo odločile tekme s Poljsko, zgodi pa se lahko seveda brez nadaljnega, da bo v drugem delu SP v Dusseldorfu ena od obeh ogroženih reprezentanc poskrbela za .veliko senzacijo".
Takole so se končale ostale igre:
Poljska — Švedska 1:10 (0:7, 0:0, 0:3), Amerika — Finska 4:7 (1:3, 1:2, 2:2), Amerika — Švedska 0:7 (0:3, 0:0, 0:4), Poljska — Finska 2:5 (0:1, 1:2, 1:2) in Finska — Švedska 0:1 (0:0, 0:0, 0:1).
Drugi del svetovnega prvenstva bo v Dusseldorfu in ima naslednji program:
12.	4. Poljska — ČSSR,
Amerika — Sovjetska zveza,
13.	4. Švedska — Poljska,
Finska — Amerika,
14.	4. ČSSR — Švedska,
Sovjetska zveza — Finska,
15.	4. Amerika — ČSSR,
Poljska — Sovjetska zveza,
16.	4. Švedska — Amerika,
Finska — Poljska,
17.	4. Sovjetska zveza — ČSSR,
Švedska — Finska,
18.	4. Amerika — Poljska,
19.	4. ČSSR — Finska,
Sovjetska zveza — Švedska.
^ Stipančič premaga! svetovnega prvaka
Na velikem namiznoteniškem turnirju „Top-Twelve-Europe" na Dunaju, kjer je nastopilo 12 najboljših namiznoteniških igralcev v Evropi, sta Kjell Johansson pri moških in Ann Christin Hellman pri ženskah poskrbela za popolno zmagoslavje švedske odprave. Nekdanji evropski prvak Johansson je zmagal turnir z desetimi zmagami in le enim porazom sigurno pred jugoslovanskim vicešampionom Stipančičem (8 zmag : 3 poraze). Svetovni prvak Ištvan jonyer je sicer bil edini, ki je premagat švedskega mojstra, pa se je vendar s tremi porazi moral zadovoljiti s 3. mestom. Na Dunaju so vsi z zanimanjem pričakovali izid nove naklade svetovnoprvenstvenega finala med Madžarom Jonyeru in Jugoslovanom Stipančičem. Tokrat se je jugoslovanski vicešampion oddolžil za poraz in Madžara premagal 3:1 (21:14, 11:21, 21:19, 21:17). Mesta za prvo trojico so bila razporejena sledeče: 4. Šurbek (Jug) 7:4; 5. Bengtsson (Sve) 7:4; 6. Orlowski (ČSSR) 5:6; 7. Secretin (Fra) 5:6; 8. Kunz (ČSSR) 5:6; 9. Sarhojan (SZ) 4:7; 10. Gergely (Madž) 3:8; 11. Strokatov (SZ) 3:8; 12. Boerszei (Madž) 1:10.
Pri ženskah so se za Hellmannovo uvrstile po vrsti Hendriksen (ZRN), Lottaler (Madž), Alexandru (Rom), Antonjan (SZ), Grofova (SZ), Fjedorova (SZ), Magos (Madž), Silhanova (ČSSR), Wetzel (ZRN) in Hirschmuller (ZRN).
RADiO CELOVEC
SOBOTA, 12. 4.: 6.00 Jutranja telovodba — S.10 Družinski obzornik — 9.00 V žarišču — 10.30 Lepa domovina — 11.05 Zeleni magazin — 13.30 Radijski svetovalec — 14.00 Voščila — 15.30 Petje in glasba iz Celovca — 16.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popol-dne — 18.30 Kulturni magazin — 20.05 Vaša številka, prosim! — 22.10 šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 1!. 4.: 6.10 igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Brezskrbno nedeljsko jutro — 10.30 „Kralj žeparjev" — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.15
		A V S T R ! J A 1
a		SOBOTA, 12. 4.: 16.30 Rdeči avtobus — 17.00 Risati, slikati, oblikovati — 17.30
Pustolovščine v mavrični dežeii — 17.55
Otrokom za lahko noč — 18.00 Prizma — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.56 šport — 20.15 Na tekočem traku — 21.45 Pan-optika — 22.05 Totem.
NEDELJA. 1!. 4.: 16.30 Oddaja z miško — 17.00 Listamo v slikanici — 17.20 Sosedje — 17.30 Vik) in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18.30 Glasbene šale — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Kraj dejanja — 21.45 Pogovor — 22 35 Poročila.
PONEDELJEK. T4. 4.: 9 30 Oddaja za predšolske otroke — 10.00 Friderika von Barring — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Ml — 18.50 Preged sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport —
20.00	Ponedeljski šport — 20.45 Ljudje s farme Shiloh
—	21.45 Poročila.
TOREK, 15. 4.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Michael Iz Lonne-berga — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Šport — 19.30 čas v sliki, kultura In šport — 20.00 Panorama — 21.00 Teror v neki ameriški jetnišnlci — 22.30 Poročila.
SREDA, 16. 4.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	šolska oddaja — 17.00 Začarani vrt — 17.30 Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Naslednji, prosim! — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda
^ Zadru petič uspe!o
Pred dobrim tednom se je končalo v jugoslovanskih dvoranah 31. jugoslovansko košarkarsko prvenstvo. Naziv državnega prvaka je osvojila košarkarska ekipa Zadra, mojstrska lovorika pa je že peta, odkar igrajo Zadrčani v najvišji košarkarski ligi. Zadrčani so v 26 tekmah izgubili le eno prvenstveno tekmo in so z naskokom 6 točk sigurno zmagali pred ugoplastiko. Končna lestvica zvezne košar-arske lige je tale: 1. Zadar (50), 2. Jugo-plastika iz Splita (44), 3. Partizan, Beograd (38), 4. Crvena zvezda, Beograd (36), 5. Ra-botnički iz Skopja (26), 6. Olimpija Ljubljana (24), 7. Bosna iz Sarajeva (22), 8. Borac (22), 9. Radnički FOB (22), 10. Lokomotiva Zagreb (22), 11. Beograd (16), 12. Metalac iz Valjeva (16), 13. Vojvodina (14) in 14. Istra-vino iz Reke (10).
Iz Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščita — 16.00 „Grad Manicor" igra — 17.05 Vesetite se iivtjenja — 18.15 Ljudske viže — 19.00 Nedetjski šport — 19.30 Veseio zaigrano — 20.05 Avstrijska rat!ye — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 14. 4.: 6.00 Jutronja tetovadba — 8.05 Oddaja za starejše tjudi — 9.05 Šotska oddaja — 9.30 Avstrijska narodna gtasba — 10.00 Zadovoljni z gtasbo — 11.05 !z deiete, za dežeto — 14.30 Z zvenečo gtasbo — 16.00 „čudeina dežeta gtasba" —
16.45	„Gostitna coprnic" — 17.10 Kaj radi stišimc — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva —
19.45	Mati zabavni orkester studia Satzburg — 20.05
—	19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Šport — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Teteobjekti.v — 21.00 Svet knjige — 21.30 Ob strani. Skeč — 21.45 Vojna in mir.
ČETRTEK, 17. 4.: 9.30 Oddaja za predšotske otroke
—	10.00 Šotska oddaja — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Jerome in tsabette — 1<8.25 Mt — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Sejem za iznajdbe — 21.00 Zaključni boj — 22.15 Poročita.
PETEK, 18. 4.: 9.30 Oddaja za predšotske otroke —
10.00	šotska oddaja — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Družina Kremenčkovih — 18.25 Mt — 18.45 Oddaja združenja industriatcev — 18.50 Pregted sporeda —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.20 Šport — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Komunisti v Evropi — 20.50 Pridem s konca sveta.
		A V S T R t J A 2
H		SOBOTA, T2. 4.: 16 00 Friderika von Barring — 17.35 Svetovno prvenstvo v
hokeju — Potjska : ČSSR — 18.30 Nanga Porbat s Hermannom Buhtom — 20.00 Galerija — 20.15 Fitmi z bitetsi — 21.45 čas v stiki in šport — 22.05 S. p. v hokeju- — ZDA : SZ.
NEDELJA, 15. 4.: 16.15 S. p. v hokeju — Potjska : Švedska — 18.30 Ce sacre grand pere — 20.00 Encikto-pedija. Znanstveno knjiga — 20.15 Egmont. Žatoigra Johann Wotfgang von Goethe ja — 22.55 Čas v stiki in šport.
PONEDELJEK, 14. 4.: 16.15 S. p. v hokeju — ČSSR : švedska — 18.25 Novo v znanosti — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Grand Cancon — 19.45 Mož, ki ni nikogar umorit — 20.00 Vojna in mir — 20.45 čas v stiki in šport — 22.30 S. p. v hokeju — SZ : Finska.
TOREK, 15. 4.: 16 15 S. p. v hokeju — ZDA : ČSSR — 18.25 Angteščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Po-ročito odprave iz Botivije — 19.45 Mož, ki ni nikogar umori! — 20.00 Stotetje kirurgov — 21.00 čas v stiki in kuttura — 21.30 šport — 21.40 S. p. v hokeju — Potjska : SZ.
SREDA, 16. 4.: 16.15 S. p. v hokeju — švedska : ZDA —- 18.25 Francoščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Pri iskanju raja — 20.00 tn vedno stretjajo rozbojniki
—	21.45 čas v stiki in kuttura — 22.15 šport — 22.25 Hokej — Finska : Potjska.
ČETRTEK, 17. 4.: 16.15 S. p. v hokeju — SZ : ČSSR — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Odprava v kratjestvo živati — 19.45 Mož, ki ni nikogar umori! — 20.00 Družina Kremenčkovih na tedu — 21.00 Čas v stiki tn kuttura — 21.30 šport — 21.40 Traiter — 22.10 S. p. v hokeju — švedska : Finska.
PETEK, 18. 4.: 17.55 Fizika za vse — 18.25 Nemščina
—	18.50 Pregted sporeda — 19.00 Gtasba pod por-tugatskim nebom — 19.45 Zgodbe o Gustavu in družini Frčiich — 20.00 Arsene Lupin — 20.50 čas v stiki in kuttura — 21.20 šport — 21.30 S. p. v hokeju — ZDA : Potjska.
„Grad Manicor" igra — 21.05 Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
TOREK, 15. 4.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Dunajska tjudska gtasba — 10.00 Zadovotjen z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 14.30 Veseto zaigrano — 14.45 tz tjudskega živtjer.ja — 16.00 potovanje v Khotan" — 16.45 „Gostitna coprnic" — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.56 Oddaja detavske zbornice -*
18.00	Dežetni razgtedi — 19.06 Pesnikovanje v narečju v okviru dunajske tjudske gtasbe — 20.05 Kaj radi stišimo — 21.10 tz koroškega gtasbenega živ-tjenja — 22.10 šport.
SREDA, 16. 4.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Avstrijska tjudska gtasba — 10.00 Zadovoljni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 16.00 Za potrošnike — 16.46 „Gostitna coprnic" — 17.10 V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 19.07 Avstrijska zborovska gtasba — 19.30 Za prijatetja ptanin — 20.05 Soi-nograška srečanja — 21.30 Skoro perfektni umor 22.10 Šport.
ČETRTEK, 17. 4.: 6.00 Jutranja tetovodba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 Šotska oddaja — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto —
14.45	Koroške šege in navade — 16.30 Za ženo -**
16.45	„Gosti!na coprnic" — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 19.07 !graj<? avstrijske pihatne godbe — 20.05 Lovska oddaja —
21.00	Humbert Fink diskutira — 22.10 Šport.
PETEK, 18. 4.: 6.00 Jutranja tetovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šotska oddaja — 9.30 Ljubezenske pesmi in ptesi — 10.00 Zadovotjni z gtasbo — 11.05 tz dežete, za dežeto — 14.30 Pridite ir* pojte — 14.45 Koroški avtorji: Michaet Guttenbrun-ner — 16.15 Za mtadino — 17.10 Za konec tedna -** 17.56 Oddaja združenja industriatcev — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.07 Dunaj, metodija mesta — 19.45 Hug<* Strasserjev orkester — 20.05 Orkestrski koncert — 21.44 Maurice Ravet: Dva komada iz „Miroir-ov" —* 22.10 Šport.
Slovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Pliberku vabi na
SKIOPTIČNO PREDAVANJE VZHODNA AFRtKA v četrtek 24. aprila 197$ ob 20. uri v novem hotelu Breznik v Pliberku. Predavatelj: dr. Joško Buch PrfsrČKo
SEJEM PLEMENSKE ŽtVtNE V torek 1$. aprila ob 11.00 uri bo v Lienzu sejem plemenske živine, za katerega je prijavtjenih: 20 bikov pinc-gavske in simodolske pasme, $0 krav In telic pincgavske pasme, $0 krav in telic simodolske pesme, 10 krav in telic sivorjave pasme.
		JUGOSLAVIJA
K		SOBOTA, 12. 4.: 9.30 šotska oddaja — 16.10 625 — ponovitev — 16.40 Košarka
— 18.15 Obzornik — 18.30 Mozaik —
18.35 Otroški spored — 17.15 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 17.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 Gledališče v hiši — 20.30 Vaš šlager sezone — 21.40 Moda za vas — 21.55 Dnevnik — 22.10 Barvna propagandna oddaja — 22.15 Pešaki.
NEDELJA, 1S. 4.: 8.55 Poročila — 7.00 17 trenutkov pomladi — 10.15 Otroška matineja — 11.10 Mozaik — 11.15 Kmetijska oddaja — 12.00 Poročila — 18.50 Moda za vas — 18.22 Vesoije 1727 — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 17.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.05 Utonilo je sonce — 20.45 Kratek film — 20.55 Uveljavljanje narodne samobitnosti — 21.25 športni pregled — 22.00 Dnevnik.
PONEDELJEK. 14. 4.: 8.10 šolska oddaja — 16.15 Hokej ČSSR : švedska — 18.25 čevtjar in njegovi pomočniki — 18.40 Osnove dietne prehrane — 17.00 Odločamo — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.05 Zbogom, Thomas — 21.40 Kuiturne diagonate — 22.10 Dnevnik.
TOREK. 15. 4.: 8.10 šolska oddaja — 18.35 Madžarski dnevnik — 17.30 Veverica in Indijanček — 17.40 Spoznavajmo glasbo — 18.00 Obzornik — 18.15 Tu-tankhamon — 18.40 Mozaik — 18.45 Ne prezrite —
17.10	Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.05 Diagonale — 20.55 Barvna propagandna oddaja — 21 00 Brata Lautensack — 21.50 Dnevnik.
SREDA. 16. 4.: 8 10 šolska oddaja — 16.20 Viking Viki — 16.45 Mozaik — 16.50 Nogomet Irska : Jugoslavija — 18.45 Fest 75 — 17.15 Barvna risanko — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.05 Film tedna: Pesem na prelazu — 21.35 Miniature — 21.50 Dnevnik.
ČETRTEK. 17. 4.: 8.10 šolska oddaja — 16.15 Hokej SZ : ČSSR — 18.30 Barvna risanka — 18.40 Zaspanka Andreja — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20.05 17 trenutkov pomladi — 21.15 Kam in kako no oddih — 21.25 Četrtkovi razgledi — 21.55 Dnevnik.
PETEK. IS. 4.: 8.10 šolska oddaja — 16.55 Madžor ski dnevnik — 17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik —
18.10	Ansambel Francija Miheliča — 18.35 Mozaik — 18.40 Spoznavajmo otrokov svet — 17.10 Barvna risanka — 17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 17.50 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Bumerang — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 625 — 22.10 Dnevnik.
Izdajatelj, založnik tn lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 7021 Klagenturt — Celovec, Gasometergasse 10. tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec — Borovlje