LETO I. ŠTEVILKA
15
Po zadnjih krvavih porazih je komunistično vodstvo znova skuSalo zbrati komunistične tolpe. Kjer se jim je to delno posrečilo, kakor v šoitanjskem področju ali juinozahodno od 2užemberka. jim domobranske skupine prizadevajo nove udarce. Boji se nadaljujejo in komunistične tolpe bodo uničene. Med njimi kraljujeta nezadovoljstvo in lakota. Številni pnbeimk: pripovedujejo, kako politkomisarji in poveljniki niti s strahovanjem in z najstrožjimi kaznimi ne morejo več obvladati tolp. Kjer koli sovražnik poskuia nastopiti, ga slovenski domobranci preženo. Ti nastopi se nenehno nadaljujejo iz domobranskih oporišč, kjer prebivalstvo uživa pod varstvom slovenskega domobranstva mir in opravlja svoja dela.
Nach den letzten blutigen Niederlagen versucht die kom-mumstische Fllhrung lmmer wieder dle zorsprengien Banden-gruppen zusammenzufassen. Aber \vo dies auch geschleht. \vie etwa im Sch6nstelner Cebtct oder sUdwestlich Seisen-berg, bereitet ihnen dle Landeswehr grofje Verlutte Die KSmpfe dauern an und hald werden dir Bandlten vernlchtet sein. Es herrscht Unzufriedenheit und Hunger unter ihnrn. Zahlreiche Cberlkufer erzShlen. daO die Polltkommissare und Kommandanten selbst unter Androhung der harteslen Stra-Jen die Zersetzung der Gruppen nlch* verhlndern kOnnen. Wo »teh auch der Keind fesuusetzen versucht, vvird er durch die Einsittze unserer Landesvvehr vertrleben. Diese Elnsatie aber erfolgen von den slcheren StUtzpunkten au», wo das bUrgerllche Leben der Einwohner geschUtzt und dal der Landeswehr seinen normalen Cang geht



m


1. Izvidnica hiti po sledeh v snegu za komunističnimi skupinami. Ein Spahtrupp verfolgt die Spuren und erkundet die Stellung der Banditen.
I. Vedno ožji in ožji postaja obroč okrog sovražnikovega gnezda. Immer enger schlieOt sich der King um das Bandennest.
3.	Težki minometalci morajo pomagati pri uničenju utrjenih komu-— nlstičnih postojank.
Zur Vernichtung der befestigten Bandensteliung werden die schweren Granatwerfer nachgezogen.
4.	Minometalci podpirajo s svojim ognjem domobrance v prvih vrstah.
Ein Granatwerfer ist In Stellung gegangen und unterstOtzt mit seinem Feuer die vorgehenden Kameraden.
5.	Izvidnice se vračajo s pesmijo v svoje oporišče.
Von der Streife zurtick, riickt der Zug mit Gesang in den StOtz-punkt ein.
8. Kuharji so medtem že pripravili kosilo.
Die Koche haben indessen das Mittagessen bereitet.
7.	Pred razhodom domobranci še za poj o veselo podoknico.
Vor der Unterkunft wird schnell noch ein frohes Laed ausge-stimmt.
8.	Kmalu potem pa že hite k razdeljevanju kosila. Und dann triu alles zum Essenlassen an.
9.	Po napornih pohodih je potreben počitek. Tako lahko domobranci spet kmalu hite v akcije in v boj — vedno sveži in čili.
Ein Ruhetag zwischen den EinsStzen gibt Entspannung und neue Kraft lilr neuen Kampf.	Foto PavIovčič
%6nwdhamki
Vojak sprejema svoj »vsakdanji kruh« navadno v skritem kotičku. Zato skoraj ne opazimo, koliko truda zahteva domobranska oskrba. Intendanca ni le razdeljevanje živil, temveč tudi skrbno zbiranje — od zrna do peke in kruha. K »vsakdanjemu kruhu« spadajo tudi druge življenjske potrebščine, ki jih mora vojak redno dobiti. Mnogo ovir Je treba premostiti, da dobi sleherni vojak, kar potrebuje: svoj »vsakdanji kruh«.
ffenn der Soldat sein tžgliches Brot erhilt, ist be-reits ein Vorgang abgeschlossen. der sich meistens nicht vor den Augen der Offentlichkeit abspielt. Von de- Sicherstellung der Emte. dem Transport und Ver-mahlen des Getreides. Zubereiten des Teiges, bis zum fertigen Brot ist ein langer Weg. den der Intendant zu ebr.en hat. Aber zum »tSglichen Brot« gehSren auch die vielen anderen Lebensmittel, die beschaflt. berelt-gestellt und transportiert werden miissen. ehe sle der Soldat bei der Verpflegungsausgabe »fassen« kann. Aber alle Schwiengkeiten werden Oberwunden, damit ;eder Soidat das erhait, was er unbedingt braucht: Sein »tžglich Brot«.
L Vsak košček kruha Je enako težak.
Jedes Brot erhait seme genau bestimmtes Gev/icht.
2.	Po napornem pohodu še posebno dobro tekne. Von der Streife zurilckgekehrt schmeckt es beson-ders gut.
3.	V ledenici so pripravljeni »veliki kosi« mesa. Fle.sch kommt in »schweren Brocken« aus dem KUhlhaus.
4.	Pečen, svež kruh Je treba ohladiti.
In der B.ickerei w;rd das Brot aus dem Ofen heraus zum K tih.en luftig gelagert.
5.	Pripravljanje konzerv za edinice. Kon^erver. werden fUr die Elnheiten verladen.
S Vsakdo dobi, kar mu pripada. Jeder bekommt, was ihm zusteht.
Foto Bevc ln Pavlovčič.
\
Desetega marca se je zaključil tretji kmetijsko-gospodinjski tečaj za kmečka, zlasti begunska dekleta. Večina jih je prišlo na tečaj iz ljubljanske okolice, zlasti z Iga; mnogo jih je tudi iz krajev, ki so zaradi komunističnega divjanja najbolj trpeli — iz Suhe Krajine in z Notranjskega. Dekleta so na tečaju mnogo pridobile v kuhanju, šivanju in ročnem delu. Učiteljice :n kmetijski strokovnjaki so jim dali tudi navodila za napredno delo pri kmečkem gospodinjstvu, ki je temelj vsega kmečkega življenja in gospodarstva. Nov predmet na tretjem tečaju — uporaba kolovrata — je pripomogel, da po vojni pri nas :a slovenska navada ne bo izumrla in z njo tudi ne pridelovanje domačega platna in sploh ročnih del.
Ob zaključku tečaja sta obiskala tečajnice gospa prezidentova Olga Rupnikova in predsednik Kmečke pisarne svetnik Skulj. Oba sta se dolgo časa zamudila pri dekletih in zanimala za njihovo delo. Po tečaju je gospa prezidentova obiskala otroke-begunce, ki stanujejo prav v tej vili.
Filr den Bestand eines Volkes ist es entscheidend, wie es sich zu den Erfordermssen der Zukunft stellt. In einer Zeit. in der durch den Kneg bedingt. alle KrSfte angespannt und das Leben nicht mehr in den normalen Bahnen vortfuft. ist iede Planung filr die kommenden Aufgaben eines Volkes besonders beachtens\vert. Von dlesem Lebens\villen unseres Volkes zeugt der am 10. Marz abgeschlossene Landtt-irtschaft- und Hausfrauenlehrgang in der Villa »Isis«. Junge MSdchen aus der ganzen Provinz und insbesonders Flilchtlinge. vvurden hler mit allen Fragen ihres zuktlnftigen Berufs als Bauerin und Hausfrau ver-traut gemacht. Die in Kriegszeiten besonders vertvolle hausvverkliche Herstellung von Leinen wurde nach den seit Generationen geilbten Formen celehrt.
Zum AbschluO des Lehrganges \varen die Gemahlin des Prfisidenten, Frau Olga Rupnik und der Vorsitzende der Bauernvereinigung anvvesend.
Foto Pavlovčič.

Komunisti no v treh letih organizirane revolucije na Slovenskem več Škodili slovenskemu narodu kot kateri koli njegov največji sovražnik v zgodovini. Nii deseltlBOfle mrtvih, nn stotino uničenih slovenskih krajev tO po-trjujo. Kjer Je lili narodov odpor huJSl, tam Je bilo tUdI besnejfti-komunistično atrahovanje. Komunisti so prav zaradi narodovega odpora proti bolJSevIzacIJI zažgali tolika slovenskih vasi.
K požganlm slovenskim krajem prištevamo danes tudi Žužemberk In Dobravo. Oboje so komunisti zažgali Šele pred nedavnim. 2u-žeinberSko cerkev In prosvetni dom Je dal zažgati Pero Poplvoda. Komunisti so kot pretvezo navajali, da sta cerkev In dom služIla »belcem« v vojaške namene. ?.u-lemberčanl vedo, da niso domobranci In ne Nemci uporabljali cerkve v vojaSke namene. I»ač pa so komunisti postavili na oltarju v cerkvi na Cvlblu top In od tod z nJim razbili žuiemberdko cerkev. Ponos Žužemberka Je po po I • notna uničen. Cerkev Je porušena In uničeni so tudi oltarji.
Istočasno so komunisti zažgali tUdI vas Dobravo. Vas Je zgorela prav zaradi tega kot Hlnje. Ljudstvo nt maralo k tolovajem, zato Ji- komunistično vodstvo ukazalo požgali ta lepa kraja.
X IH
■^arnunistif^

SfvM^&n L*t SeiSenfšertj wnd
Dle Kommunlsten haben ln der von Ihnen organtslerten Revolutlon Innerhalb drel Jahren dem slowenlschen Volke mehr Schaden zugefUgt, als das in lhrer Ge-schichte Je ein Felnd tat Tausende von Opfern und zahlreiche verwUstete DOrfer zeugen davon. Und wo dle Banden von der Landeswehr bedrSngt und abziehen muflten, lassen sle ein TrUmmerfeld zurUck. So war es auch ln Selsenberg und Dobrava. In Selsenberg brachten sie in der Klrche ein GeschUtz in Stellung und bel ihrer Flucht lieO sie Pero Popivoda noch in Brand stecken, da sie angebllch der Landeswehr" als Bollwerk tUr den Kampf dlenen kOnne.
Glelchzeltlg zerstdrten dle Banden das Dorf Dobrava. Mit dem Dorf Hlnje telite es das gleiche Schlcksal, als es slch nlcht der WlllkUr der Bandlten beugen wollte.
Vojaški in politični položaj
12. marcu l!)4f>.
Teiiiie bojev na vzhodu in na zahodni fronti se je v zadnjih desetih dneh vedno bolj osredotočevalo na vzhodno I'rušijo in rta ozemlje med Itoerom in Maaso ter Itenom. Razvoj dogodkov na vzhodnem bojišču dopušča pričakovanje, da namerava začeti sovjetsko vodstvo z novim velikim napadom proti Nemčiji, čim bo to le mogoče. Medtem ko se je posrečilo Anglo-Amerikancem z velikimi irtvami v ljudeh in materialu delen prodor do zahodnega brega Itena, se je podvrglo nemško obrambno postopanje gibljivega bojevanja tu znova trdi preizkušnji, toda nameravani obkoljevalni manever se ni nikjer posrečil, kljub temu, da do danes Anglo-Amerikanci ie nikjer niso uporabili toliko sil.
Trenutni nastop na luiiikem ozemlju okoli Laubana, Forsta in Gubena je ie sovjetski poizkus za nameravano drugo veleofenzivo. Nemški protinapadi in pridobitve ozemlja, med njimi jjonovno zavzetje Laubana, in razbitje tukaj zbrane sovjetske bojne skupine na tem zelo odločilnem mestu zato posebno pridobijo na vainosli. To velja tudi za boje na Pomeranskom in v zahodni 1'rusiji. Tam se Sovjeti zelo prizadevajo, da bi izsilili na področju Visle izolacijo tamkajinjih nemikih čet. Veliko vainost polaga sovjetsko vodstvo v tem trenutku zlasti na likvidacijo ofseka v Kurlandiji in r vzhodni Prusiji. S tem bo hotelo bistveno oslabiti nemiko celotno moč in osvobodili znatne lastne sile za odločilni boj. Naša zagrizena obramba lega, daleč proč od glavne fronte leiečega odseka c Kurlandiji in vzhodni Prusiji prizadaje Sovjetom hude teiave. Hočejo pač misliti, da lam oni vriejo in ne da so sami vezani, tako jih bodo pa dolgi boji in teike sovjetske izgube v ljudeh in tankih pripeljale do drugačnega Sfwznanja o namerah in načrtih nemike obrambe. Delovanje mornariških enot pri tem tudi ni neznatnega pomena. Ze dejstvo, da se je posrečilo vzpostaviti zvezo med Konigs-bergom in Pillauom, je izredne ravnosti. Sovražnikova namera, da bi prodrl do Stettiner Haffa, je propadla, kar sili sovjetsko vodstro k pregrupiranju za noro ofenzivno bazo. Po vsem moremo v zadnjih bojih soglasno spoznali, da so operacije na rzhodni fronti obojestranska priprava za bodočo veleofenzivo.
Medtem se nadaljuje na zahodu veleofenzivo, ki jo moramo nedvomno smatrati kot doprinos zahodnih *ii h kombiniranim skupnim operacijam te zime. Angleiko-kanadska ofenziva, ki je pred nekaj dnevi preita v glavni napad, na ozkem predmostju med spodnjim Renom in Maaso nedvomno ni imela le namen odrinili nemike sile, temveč naj bi istočasno doredta do velikopotezne obkolitve fronte na Maasi in tako tvorila veliko podporo glavnemu napadu preko Roera. V tej od 23. februarja trajajoči materialni bilki med Roerom in Renom so nemike edi-nice preprečite zaradi svojo, gibljive obrambe itevilčno daleč nadmočnemu sovrainiku nameravano obkolUev. Z ofenzivo, ki je zvezana z velikimi izgubami v ljudeh in materialu, se je posrečilo ilirim anglo-kanadskim in se-verno-amerikanskim armadam odriniti nemike sile m a Ren. Ceprar bitka ho srednjem
in spodnjem Itenu ie traja, lahko rečemo, da se sovrainiku ni posrečilo uničiti na zahodnem bregu reke stoječe nemike sile. Celo London označuje sedanje operacije za Eisenhoicerjev neuspeh. Kljub ogromni materialni premoči anglo-ameriilcih armad se ni posrečilo razbiti odpor fanatično se bo-rečih nemikih zaičitnic. Prav talco Anglo-saksonci niso mogli uničiti novih postojank na Renu. Primerno mnenju nemškega vodstva bo priilo do odločitve te vojne na vzhodu; četudi so prisiljeni borili se na dveh velikih bojiičih, se je vodstvu posrečilo zndriali z najmanjšim itevilom vojaitva unglo-amerikansko ofenzivo tako dolgo in nudili sovrainiku tako hud odpor, da so prepeljali vse teiko oroije in pogreiljive čete na vzhodni breg Rena. Nevarnost, ki preti Porurju, na nemški strani gotovo poznajo, čeprav stoji sedaj Eisenhower pred
Švicarski in drugi nevtralni krogi zasledujejo v zadnjem času z največjo pozornostjo vzporedno z dogodki na Finskem, v Romuniji, Poljski tudi dogodke v Srbiji in drugod na Balkanu. Ksi ti dogodki se odigravajo po istem načinu, izdelanem v Moskvi, le metode so v nekaterih podrobnostih različne. Od bal-tiikih dežel, ki so prve okusite j-demokra-tični< poseg sovjetskega reiima v notranjo in zunanjo politično življenje in zaradi tega posega propadle, se preko Finske, Bolgarije do Romunije in Srbije vleče vrsta primerov nasilnega ustvarjanja boljševizmu ugodnega poloiaja, v katerem si komunizem utira s pomočjo zaslepljene anglosaike politike pot proti zahodu. Trenutno nam to najbolj dokazujejo dogodki v Romuniji in Srbiji.
Komaj so boljševiki dosegli svoj cilj v Romuniji s tem, da so strmoglavili Radescu-jevo vlado in postavili za ministrskega predsednika boljševika Groza Petra, so ludi v Srbiji dosegli svoj cilj. Danes je Subaiiieva vlada že likvidirana in Tito je postal edini gospodar v Srbiji. V Titovi vladi so prevzeli vsa odgovorna mesta komunisti. Tako je podpredsednik A V NOJ-a komunist Kardelj Ed-vard postal drugi podpredsednik nove vlade in minister za uslavotvorno skupičino. To važno mesto je Komunistična partija dodelila Kardelju, da bi izvedel pripravo za slra-horalne volitve, izvedel odpravo stare zakonodaje in monarhistično državno obliko ter uvedel popoln komunistični režim. Njegova desna roka je postal komunist Zečevič kot notranji minister, Jud Hebrang pa si je po povelju Partije pridržal že po AVSOJ-u določeno ministrstvo za industrijo — denar.
Kakor smo napovedali r članku »Po krimski konferenci«, tako se je zgodilo. Srbija je na milost in nemilost prepuičena boljieviikemu strahovanju. V Zagreb prihajajo redna nova poročila o množičnih umorih, ki jih izvajajo Titovci nad narodno zavednimi Srbi. T taborišču v Mladenovcu komunisti ubijejo dnevno po 200 oseb zaradi mpora ali odporaV Beogradu so ubili demokratskega politika Boikoviča, r Dubrovniku pet duhovnikov in še 63 oseb.
Kako zelo je pod silnim komunističnim terorjem v saj na zunaj že napredovala boljše-
problemom dovršenega novega pohoda, če hoče z uspehom napasti novo črto na Renu. Pri tem niso nemike postojanke na Maasi in Renu na eni strani in le pri Eiflu na drugi strani podcenljivega pomena za nadaljnji potek bitke na zahodu.
Medtem ko zabeležijo na italijanskem bojišču le krajevne boje, ki ne dovedejo do nobenih sprememb v položaju, napredujejo očiščevalne akcije proti boljieviškim tolpam na Hrvaškem in v Dalmaciji z velikim uspehom. Važno je, da novi napadi nemškega letalstva na cilje v Angliji prikazujejo novo delavnost nemškega letalstva in novo nemško oroije v podmorniški vojni prinaša nasprotniku velike izgube v lonaii.
Teroristični letalski napadi na Nemčijo trajajo še naprej in zahtevajo žrtve predvsem v kulturnih poslopjih, cerkvah in bolnišnicah.	Jzb
vizacija Srbije, kaie pričevanje ameriških časnikarjev, katerim se je posrečilo dobiti dovoljenje za obisk Srbije. IVallace Raybun piše, da je Beograd povsem boljieviiko mesto. Povsod je videti Titove in Stalinove slike, nikjer n. pr. Churchillove. Tito ni bil nič vesel obiska ameriških časnikarjev in je enega celo ie izgnal. Za prihod novih je izjavil, da jim »dovoli potovanje po deželi le v spremstvu uradnih osebnosti*. Kremelj ne želi, da svet ve, kaj se dogaja v rdemokra-lični sovjetski Jugoslaviji<.
Narodi na Balkanu, pa tudi slovenski narod, take Jugoslavije ne mara. Vodilni slovenski tednik »Slovenski dorru priobčuje k tem dogodkom v članku »Konec utvare< takole: »Zdaj je utvare konec, zakaj danes nam iz Beograda in iz Londona ponujajo isto Jugoslavijo: Jugoslavijo komunizma, ki ga mi nočemo in smo to dokazali tako zgovorno, kakor zlepa ne kateri narod r EvropL Zaradi tega nismo več sentimentalni in poslušamo samo razum ter gledamo le na stvarna dejstva, ne pa da bi se ravnali po srcu kakor včasih.
Naš narod je že spoznal svojo pot, ker je po krvi dozorel in si za lastno bodočnost in za odločanje o sebi priboril preveč pravic, da bi se z obstankom našega naroda smel kdor koli igrati. Naša kri je svetejša in več vredna kakor sleherna politična igra ali enodnevna kombinacija.<
Ce danes prihajajo iz Amerike glasovi o dogodkih r Srbiji in celo podtajnik r ra*o-njem ministrstvu Grete izjavlja, da sovjetske čete ne prinašajo svobode zasužnjenim narodom. potem se naš narod tembolj upravičeno bori proti komunizmu, ker je v teh letih dovolj krvavo občutil sadove >komunističnega osvobojevanja<.
Komentator David Lairrence je o krimski konferenci izjavil naslednje: »F Jalti so potisnili uro nazaj. To ni noben korak naprej, marveč korak nazaj.<
Naš narod je šel korak naprej, bo stopal naprej preko vseh ovir in vztrajal do uničenja komunizma na naiih tleh do konca.
S. S.
Jasen pogled \ skrivnostno igro
Na okepe!
Ko je govor o okopih, nam stopijo pred oči junaški borci, ki so so nekoč branili za prsobrani iu imeli pred očmi samo eno: zoperstaviti se, odbiti sovražnika in ga pregnati. Samo to jim je bilo preti očmi in niti en sam hip niso pomislili na spore, ki so jih razdvajali v preteklosti. Žeue in otroci so jim bili v dragoceno pomoč: pripravljali so jim orožje, prinašali hrano, obvezovali ranjence in jih vzpodbujali.
Tako je tudi potrebno, da si mi zamislimo našo borbo in vidimo pred seboj samo enega sovražnika: komunizem. Kako smešui bi bili v tej vlogi, če se ne bi zavedali veličastnosti časa. ki prihaja, in trošili svoje sile v malenkostnih nesporazumih. Hočemo namreč poudariti slogo. Slogo, ki je ne pojmujemo kot frazo, temveč iskreno in stvarno. Naglašamo pa, da hočemo samo tako slogo, ki sloni na načelih. Biti složen, ue pomeni popuščati pri načelih, temveč nasprotno: načela poudariti, najti pravo pot in razčistiti pojme, zakaj vprav nejasni pogledi so največkrat kri\i nesloge in neuspeha, ker se prečestokrat ljudje lovijo okrog enih in istih pojmov, pa si jih ne znajo drug drugemu razjasniti.
Mi si zamišljamo slogo na temeljih krščanstva, domobranstva iu pod vodstvom generala Rupuika. Krščanstvo nikakor ne pomeni škodljive popustljivosti, temveč ukazuje najodločnejši boj proti vsem škodljivcem svojega naroda, v teui primeru proti komunizmu. Domobranstvo je oborožena sila našega naroda, tista sila. ki smo jo zgradili zato, da slovensko kri ustavimo in ne da bi jo prelivali: vprav zato je dal zanjo svoj pristanek vsemogočni Bog. General Rupnik je človek, ki se nam je postavil na čelo v najtežjih trenutkih. To je potrebuo, da ponovimo čim večkrat. ker to prečesto radi nekateri pozabljajo, če ne bi storil prav nič drugega razen tega, l)i mu bili naši bodoči rodovi vseeno hvaležni in bi pisali njegovo ime z zlatimi črkami na listine naše zgodovine. Domobranci po orožju in po ideji mu obljubljamo zvestobo, ker verujemo, da bo izpoind kot oče slovenskega naroda vse tisto, kar bo mogel, da koristi uaši bodočnosti.
Vse tiste, ki so vprav v zadnjem času uvideli, da je pravilna samo domobranska pot, iskreno pozdra\ Ijamo, ker verujemo, da tudi oni iskreno mislijo.
Nismo vzeli orožja iz nemških rok zaradi športa; k temu nas je prisilil zahrbtni in protinarodni komunizem. V to so nas prisilili tudi »zavezniki«, zaradi katerih smo šli v vojno, zaradi katerih smo izgubili Jugoslavijo, ki smo jo ljubili in kateri so gojili in — na svojo in našo nesrečo — še gojijo kužno klico na naših odprtih narodnih ranah. Odločili smo se za borbo proti židovskemu komunizmu, ker je ta naperjen tudi proti našemu narodu. Odločili smo se zato, ker smo bili sami neposredno ogroženi in smo z veseljem sprejeli orožje iz okupatorjevih rok. prav tako kot ga tudi nikoli ne bi odklonili iz kate.rih koli drugih rok. Danes se iskreno borimo skupno z Nemčijo proti največjemu sovražniku človeštva — komunizmu. Toda odkrito povemo, da bi se borili prav tako tudi proti Nemčiji, če bi bila ta zaveznik ali celo nosilec komunizma.
Anglo-Amerikanci se danes igrajo z ognjem, ko se bratijo s komunizmom. Mi vidimo, da je to nevarna igra in ker v nas Slovencih že od nekdaj ni bilo nič pustolovskega, se s tem dejstvom tudi ne moremo sprijazniti, ter se naslanjamo v tem usodnem boju samo na tiste narode, ki so že z dejanji dokazali, da so odločni in odkriti protikomunisti; vse druge smatramo za za-slepljence in jih obžalujemo, ker se izločajo iz evropske skupnosti kot dragoceni kamenčki evropskega mozaika.
Nikoli nismo bili med tistimi, ki so trdili, da bo vojne v kratkem konec ter varali sebe in druge z lepimi iluzijami. Čas je potrdil pravilnost te naše doslednosti. Posebno so nas potrdila dejstva v nasprotnikovem taboru. Poglejmo »osvobojeno« Titovo Srbijo, kjer se morajo titovci boriti še nadalje, namesto da bi zasedli udobna mesta ter živeli zopet človeka dostojno življenje, kakor so jim obljubljali to rdeči politkomisarji. Namesto te skorajšnje tako rožnate bodočnosti, je nastopilo grenko razočaranje, ko so se znašli ti raztrgani, napol bosi in za pravo bojišče nedovoljno oboroženi ter lačni ljudje v masovni bitki daleč od svoje domovine nekje pri Budimpešti, kjer trolini že mnogo njihovih kosti. Tito je podaril te divizije tisti »slavni in udarni« Rdeči armadi, namesto da bi ona podprla izčrpane hribovce. Zelo žalostno, da mora Tito podpirati tisto toliko opevano Rdečo armado, ki stoji na bojišču doslovno tako kot pajčevina. Po vsem tem torej nima morala rdečih prav nobenih dobrih izgledov, medtem ko se mi bodočnosti ne bojimo, čeprav se nam ne kaže v rožnatih podobah. Prepričani smo, da bo protikomunistična ideja izšla iz tega boja zmagovita.
Mi ne bomo klonili, ker nimamo pravice, ker ne smemo in ker to zahteva življenje in bodočnost slovenskega naroda.
Naš bojni klic je: z generalom Rupnikom na okope!
Ljenko Urbančič.
Savinje Stojan:
0 NOVI EVROPI
Prva svetovna vojna se je bila končala na bojišču. Dne 7. februarja ll>tl> je tedanji francoski ministrski predsednik predložil nemški vladi predloge iu sklepe. Takrat bržkone ni vedel, da so \ tem trenutku, ko je izročil nemškemu zastopstvu zvezek mirovnih ponudb, \ Evropi nastala nova nesoglasja. I o je bil prvi korak, da doživljamo take dni.
Tokrat so menili, da je že vsak posameznik vse preveč iagu bil v vojni in prehudo trpel, da bi si šo kdor koli ielol vojne. l'ukšno je bilo stvarno stanje v skoraj popolnoma uničeni pi. Toda trpljenje in osebne izgube niso bile odločilne. Vse jasneje je postajalo, da se Evropa v vrtoglavici približuje izduj stvu in novim nesrečam. Evropa je bila tako krvava in izčrpana, da ie bila vredna in potrebna sočustvovanja. Tega pa niso občutili bankirji, borzni nieSetarji, industrijalci, mnogi politiki iu diplomati, ki so bili prepričani, du se bodo tudi po versajskih pogodbah spet ur tis ničil i njihovi načrti. Voditelji evropskega političnega in gospodarskega življenja so bili gluhi iu slepi. Edini, ki so \so to zmoto spoznali, --o bili zastopuiki duhovne zbranosti tako zmagovitih in premaganih narodov. Te so pomilovalno ime-novuli: filozofe, učenjake in umetnike.
Nič čudnega, da je prav francoska duhovna elitu prva opozorila na to zablodo in poklicula vsi- dobro misleče na duhovni odpor. Tak duh je svetu danes potreben. Zato ga je treba oživeti in okrepiti.
Danes vse zanima usoda povojne Evrope. V resnici je to vprašanje najbolj perečo svetovno vprašanje. Materialne sile iu nagibi so vse prešibki, tla bi obnovili Evropo. Njej je potreben s\ež razmah duhovne obnove! Evropa mora doživeti nov ore-porod, ki ji bo uravnaval poti za medsebojne iivljeujske oblike njenih narodov. Posledica evropske razcepljenosti je dobila svoj temelj v njeni zgradbi: * specifični značilnosti evropske duše v pohlepu iu strastnem iskanju lastnih koristi posameznikov iu narodov ter \ boju zu prvenstvo nad drugimi. Evrupa poti tu-k i mi pogoji ne more vzdržati! Evropa se more ohraniti in obdržati svoje prvenstvo sumo v svoji duhovni enotnosti in skupnosti. \ svoji ljudski kvaliteti, nikakor pu ne več v svoji razcepljenosti in večnih duhovnih nusprotstvih.
Ta duh je nasproten izolacionirnnemu nacionalizmu, upira pa se tudi mednarodnosti. Misel evropske razcepljenosti se v preteklosti ni izčrpala. ker je služila ustvarjanju političnih blokov. Ta misel je izoblikovalu mednarodne odnose v Evropi. Po tezi razcepljenosti Evrope prihaja danes antiteza evro|wkega zedinjevanja. Evropa torej niso sanje, temveč zgodovinska nujnost.
Kdo inore biti nosilec te nove tnisli? Temeljna osnova evropskega obstanka je enotnost duha in življenju. Naš roti mora doživeti nov preporod! Naš novi rod ne sme prinesti hkrati z življenjem s seboj tudi stare želje po maščevanju. Vsi moramo spoznati, da v bodočnosti ne smemo več 1111 pot. nu kateri so trpeli že naši očetje in dedje. Zaradi tega je potrebno, da pri oceni evropske voine pristopimo k novemu stališču — namreč vsi evropski narodi — in ne služimo več vojnim šablonam, ki nam jih vsiljuje zgodovina.
Ta vprašanja so v zvezi z novimi zahtevumi evropske stvarnosti. ki jo mora izpolniti bodoči nosilec evropskega duha.
Za rešitev Evrope in njenih narodov so potrebni veliki misleci, ki bodo imeli vso oblast nad narodi, ker je sila njihovega duha tako močna. Naša doba ne bo doba liberalizma, temveč doba reda, avtoritete, resnice, če hočemo, da vzdržimo. In tu je vrednost evropskega človeka.
Evropskih problemov seveda ne bomo rešili, če jih bomo reševali na hitro. Evropa prinaša vse te probleme sama s seboj in jih mora sama reševati. Usodno bi seveda bilo, če ne bi pri tem poslušali več glasov njenih duhovnih voditeljev. Tedaj bi bila zopet prepuščena praksi političnih pustolovcev, ki iščejo v evropskem razdoru svoje koristi. 1
Ob tej priliki moramo ponoviti Diderotove misli: »V življenju zahtevati sužnje, ni dopustno, neodpustljivo pa je imeti sužnie in jih imenovati svobodne.« — Zato duh z Julte ni evropski duh.
Naš obstoj je v evropski skupnosti. Ta pa je daleč od azi-jatske mongolske mešanice in daleč od diktiranih krimskih sklepov. ki vodijo naš narod v pogubo. Naš obstoj je v evropski iu naši lastni narodni skupnosti in slogi! Po tej poti hodi tudi naš narod s slovenskim domobranstvom.
Vsi so bili naši ljudje
(Jb ninjlc-tinumkctn strahcuulnem nnpatUi na Hubiiaitcr
Za razdejano deželo, za množičnimi grobovi na deželi, za solzami in bridkostmi našega kmečkega človeka je prišla na vrsto Ljubljana, edino še, kar je našega doslej ostalo celega. Od kar je zadnji veliki potres pred petdesetimi leti razdejal naše mesto, Ljubljane ni zadela taka strašna nesreča. Marsikatera mati, oče, sin ali hči se danes skrušen sprašuje: Katera bolečina je večja od moje? Drobec strašne sekunde je naredil prej srečno družino nesrečno, jo oropal vsega. Spremenil je prijetno domovanje v ruševine, kup kadeče se gmote, iz katere se je režala smrt.
Mirjc, kaj je ostalo od tebe in tvojih prijetnih besed? Strah in groza, kraj nesreče. Samo ime je ostalo, ki pa ni več resnično. Kvečjemu Gorje bi ti sedaj rekel. Čez Tržaško cesto tja do Trnovega in še čez je zamahnila smrt s koso. Najbolj so prizadete Marmontova, Verstovškova, Groharjeva in Langusova ulica z okolico. Skoraj je ni hiše v tem okraju, ki ne bi bila tako ali tako prizadeta: pobite šipe, odkrite strehe, zdrobljena opeka, odbit vogal, počena stena ali kaj podobnega poleg popolnoma porušenih hiš, od katerih je ostalo nekaj kaši podobnega. Ceste so čisto razorane, velike luknje zevajo, deloma napolnjene z vodo. Pogled na to te spominja na bobneči topovski ogenj, po katerem ostane samo luknja pri luknji in gore izkopane zemlje okrog njih. Prvi občutek, ki ga dobiš ob tem pogledu, je, da se ti zdi, da tega ne bo mogoče nikdar več popraviti in dati razmesarjeni zemlji prave, za oko prijetne podobe. Koliko je še hiš, ki ne bodo več uporabne za stanovanje, ker jih je zračni pritisk lako razmajal.
Takoj po napadu se je začela valiti reka ljudi proti napadenemu okraju. Marsikdo je bil tam doma, drugi je imel sorodnike, druge je zanimala usoda znancev. Vse pa je objemala ena misel: koliko je mrtvih, koliko jih leži pod ruševinami. V prvem hipu ni nihče spraševal, kakšna je gmotna škoda, sleherni je pomislil na največjo vrednost, ki jo človek ima — na življenje.
V tej nagneteni množici se je prerival mož in nekaj iskal. Sr«čaJa sta se z znancem in prvo njegovo vprašanje je bilo:
>Kaj je z mojo punčko?«
Znanec ga je v zadregi pogledal, končno pa le rekel: •Ubita.«
Neka ženska pelje na vozičku nekaj cap, poleg nje pa caplja otroček. To je menda vse, kar ji je še ostalo od že itak bornega premoženja. Njena zunanjost dokazuje, da spada v tisto sorto ljudi, ki morajo trdo delati, da se preživijo. Ne jezna, besna je, kakor ranjena levinja.
-Pa pravijo, da žrtve morajo biti. Hudič naj jih vzame, sedaj pa imajo žrtve. Le zakaj naj bi bilo to potrebno. Še tisto malo, kar sem imela, je šlo.«
»Kdo je pa tam stanoval?« vprašam in pokažem na porušeno hišo.
■Neka žena. Bila je v osmem mesecu in je mrtva.«
Prekleta svoboda taka v odgovor vsem bedakom.
Narodna pijonirka prileti vsa umazana in teče proti domači hiši. Spotoma je zvedela, da je hiša utrpela škodo. Negotovost jo žge bolj kakor sto smrti. Ko pride do hiše, vidi. da domači že pridno pomagajo odkopavati. Hvala Bogu, vse je dobro. Vendar nekaj, kar vsaj malo osveži to strašno ozračje.
Prideš do zavoda notredamskih sester. Na desetine zaskrbljenih src mater je trepetalo, ko so zvedele, kaj se je zgodilo. Svoboda je mrcvarila med temi otroki in nekaterim pustila za vse življenje pečat — oslepele mrtve oči, ožgane
obraze, strah in grozo, pretresene živce. Če si norec, vpij: Živela svoboda!
Škoda, ki jo je povzročilo petkovo bombardiranje, je ogromna in gre v milijone. Popolnoma uničenih je okrog 17 stanovanjskih objektov. Koliko hiš bo nerabnih za stanovanja, to se bo šele videlo. Bolj kakor to pa so nas prizadele žrtve, ki so morale plačati igranje divjakov s svojim življenjem.
Do sobote opoldne, to je dan po bombardiranju, je bilo uradno ugotovljeno, da je izgubilo življenje 40 ljudi. Trupla so prepeljali na Žale. V Splošno bolnišnico in druge zdravstvene zavode je bilo do soboto opoldne pripeljanih 89 težko ranjenih ljudi. Gotovo je, da se bo število mrtvih na žalost zvišalo. Do sedaj so znana tale imena mrtvih:
V	Langusovi ulici: Modic Silva, stara 31 let, in njena triletna hčerkica Marjetica, Žnidaršič Alojzija, gospodinja, stara 49 let, Novinec Marija, stara 48 let, Besov Drago, star 25 let, Markič Marjeta, stara 66 let, Markič Pavla, stara 32 let.
V	Verstovškovi ulici: Valjalo Nikolaj, posestnik, star 78 let, in njegova žena Roza, stara 68 let, Krek Milka, gospodinja, stara 30 let, dr. Zaje Viktor, upokojeni živinozdravnik, star 67 let.
V	Mandelčevi ulici: Pevec Jakob, mestni uslužbenec, star 63 let, Jevševan Franc in Markovič Josip, Pozaršek Martin, kovač, star 78 let.
Cesta v Mestni log: Oven Angela, trgovka, stara 29 let, in Marija Daxova, zasebna uradnica. Ano Lampretovo, gospodinjo, staro 32 let, je ubil zračni pritisk, ko je delala na polju. Na Vrtači je bila mrtva pletilja Fani Dular, v Marmon-tovi ulici pa dijakinja Viktorija Bambič.
Na Tržaški cesti so bili mrtvi: uradnik Babnik Ivan. Zapustil je štiri nepreskrbljene otroke. Dalje Omerzu Janez, 23 letni poduradnik, in Logar Viktor, 52 letni uradnik.
V	Marmontovi ulici in njeni bližini: Dr. Marinič Franc, zdravnik, star 56 let, in njegova žena Ana, stara 56 let, Povše Josip, star 80 let, Ramor Rudolf, lekarnar, star 62 let. Žerjav Iva, vdova po polkovniku, Šušteršič Marija roj. Sojer.
Na Tržaški cesti so bili še mrtvi: Kane Karla, žena zdravnika, stara 60 let, njena hči Pavla, stara 34 let, in Trček Franc, star 44 let.
Poleg navedenih žrtev jih je zaradi hudih ran še potem nekaj umrlo.
To so zaključki divjaškega napada na Ljubljano: ženske, otroci, stari ljudje in drugi nevarni ljudje, ki jih je treba po mnenju anglo-ameriških divjakov uničiti in spraviti s poti, ker so jim resna ovira na njihovi poti.
S strahom in grozo odhajaš s tega morišča, največjega, kar jih je kdaj Ljubljana imela. Ljudje brskajo po ruševinah in iščejo, če je še kaj ostalo. Prvemu gonu, ostati živ, sledi takoj drugi, kako in s čim živeti. In ko gledaš te podrtije, razmetana živila, v neskončno koščkov razbito opravo, ti obstane pogled na razmetanih notah z naslovom: Božične skrivnosti. Spomin na lepe in srečne dni. Glas, ki je to pesem pel ob največjem prazniku človeštva, je za vedno zamrl, družina, ki je na sveti večer uživala njegove lepote in skrivnosti, leži pod temi ruševinami nekje. Ta papir, to je vse, kar je ostalo od tistih lepih dni, pa še ta kaže sledove smrti.
Glas navčka prihaja od nekje. Njegov glas naznanja smrt nekoga, velja pa vsem tem, ki leže pokopani tu spodaj. Žalost, ki jo občutiš, se spreminja v jezo in prekletstvo. Prekletstvo vsem tistim, ki tako pobijajo naše ljudi. Prekletstvo vsem, pa naj bo kdor koli. Kajti mrtvi so naši ljudje! F. Dren.
ME BOMO KLONILI
London in komunistična radioodajna postaja v Tiflisu -Svobodna Jugoslavija* sta v zadnjih tednih objavila celo vrsto poročil o ^uspešnih uničevanjih vojaških ciljev in objektov«, ki so jih izvedli anglo-ameriški bombniki in Titovi italijanski bado-ljevski pomagači s svojimi strahovalnimi lovci nad Številnimi našimi kraji. Skoraj štirideset slovenskih krajev — mest, trgov, v večini kmečkih vasi in delavskih naselij, pokrivajo danes ruševine in pepel. Pod njimi je našlo smrt na stotine Slovencev, ki so »grešili samo s tem«, da so si s poštenim življenjem in delom služili kruh in bili še ob brnenju letal prepričani, da ■>zavezniki», zaradi katerih smo izgubili državo in mnogi z njo dom, imetje in celo svoje drage, vendar ne bodo ravnali z nami tako neobzirno, kot ravnajo s svojimi sovražniki.
Prav v tem napačnem zaupanju je prišlo gorje tudi nad naš narod! Za Mariborom, Ptujem, Poljčanami, Rogaško Slatino, Št. Jurjem, Celjem, Kočevjem, Ribnico, Laščami, Žužemberkom, Stično, Št. Vidom, Jesenicami, Škofjo Loko, Ilirsko Bistrico, Idrijo, Gorico in drugimi kraji je bila tudi naša Ljubljana v petek dne 9. marca 1945 prvič okusila »svobodo«, kakršno nam pripravljajo komunisti in njihovi zavezniki. Sovražni bombniki težjega tipa — tako imenovani »liberatorji — osvobodilci* so v veliki višini prihrumeli nad mesto in ob popolnoma jasnem in sončnem dnevu iz te višine zasuli stanovanjski del Ljubljane, kjer v bližini ni nobenega vojaško pomembnega objekta, z več desetinami bomb težkega kalibra. Bombe so padale na najlepšo vilsko četrt v Ljubljani v skoraj poldrag kilometer dolgem pasu, širokem ponekod do enega kilometra, kar dokazuje, da niso bile merjene na kak določen cilj. Pod bombami so se sesule največ enodružinske hiše ali enonadstropne vile, v katerih so stanovali uradniki in delavci s svojimi družinami. Kdor je le enkrat obhodil to lepo ljubljansko četrt in videl petkovo razdejanje, ta danes ne bo nič več podvomil, kako »zavezniki« načrtno in brezvestno uničujejo tudi drugod z vso brezobzirnostjo vse od kraja, zlasti pa, da so svoj bes povsod predvsem obrnili proti civilnemu prebivalstvu. Anglo-amerikanci ne bodo nikoli mogli takih dejanj kakor koli opravičiti. Tudi ne pod krinko boja proti Nemčiji! Zgodovinski samostan v Stični! Št. Vid, idrijski grad, Ilirska Bistrica in naša kmečka naselja niso nemške trdnjave in oporišča. Tu žive Slovenci, ki so se odločili, da se bodo borili proti komunizmu in rešili ter ohranili narod pred boljše-viškim uničenjem.
V treh letih komunističnega divjanja na Slovenskem je naš narod vse preveč krvavel, da bi mogel prepustiti našo domovino boljševiškim načrtom. Prevelik je bil naš krvni davek za anglo-amerikansko-boljševiške koristi, da bi klonili
zdaj, ko zadajamo komunističnim krdelom na naši zemlji zadnje udarce.
Naš narod ne more na drugo pot, najmanj na pot, ki jo določajo sklepi krimske konference I Mi smo že okusili dobrote komunistične »demokracije«, zato bomo vztrajali v boju proti njim do zmage!
Najvažnejšega ne smemo pozabiti! Krivci strašnih nesreč, ki so zadele našo Ljubljano in podeželje zaradi struhovalnih letalskih napadov, so v prvi vrsti komunisti! Že pred meseci so domobranci zaplenili arhiv VII. korpusa in našli kopije izvirnih kart in načrtov, na katerih je rdeči obveščevalec točno označil točke v krajih, ki jih je treba bombardirati. Vsi ti kraji so že doživeli strahovalne napade. Glavni obveščevalec za IV. zono Ljubljančan Kamnikar, član KPS, ki so ga ujeli v zadnjih čistilnih bojih, je to potrdil. Obveščevalna NOV in POS imata posebne ljudi, ki poskrbe za taka »osvobodilna« dejanja, ki so jih že doživeli številni naši kraji, potrebne podatke.
S tem seveda ne trdimo, da so le komunisti krivi straho-valnih bombardiranj in uničevanj slovenskega narodnega premoženja! Izvrševalci vsega tega so anglo-ameriški strahovalci, ki menijo, da bodo s sklepi krimske konference in s strahovalnimi napadi na dežele tako imenovanih »zasužnjenih*' narodov, te »rešili in osvobodili«, ko dejanski s tem podpirajo boljšcvizacijo in resnično zasužnjenje vseh malih narodov, ki jih skupno z boljševiki uničujejo. Naš narod zato ne more verjeti sklepom krimske konference, saj vendar sam spoznava prve sadove krimskega prokletstva in laži. Verjeti ne more, ker »zavezniki« hkrati z letaki blestečih fraz krimske konference, ki naj »osreči« človeštvo in »osvobodi« zasužnjene na-narode, sipljejo iz istih letal bombe, uničenje in smrt!
Je to osvobojevanje? To je uničevanje! Mar naj še kdo verjame londonskim in tifliskim lažem o bombardiranju vojaško važnih ciljev«! Bo še kdo verjel, da so anglo-ameriška letala pred nedavnim uničila v Novem mestu vojaško muni-cijsko skladišče«, ki ga doli nikoli ni bilo?
Ne! Vsi vemo, kaj je cilj anglo-ameriških strahov&lcev in njihovih zaveznikov! Naš odgovor zaveznikom se glasi: »Mi hočemo živeti!« — komunistom: »Tudi tako ne bomo klonili, temveč vas še bolj bili, tolkli do zadnjega! Tisoči uničenih domov, ki ste jih požgali v treh letih, desettisoči žrtev, ki ste jih pobili, nas obvezuje, da vztrajamo! Novo trdno voljo za boj do konca in zmage nad vami pa nam krepijo tudi zadnji dogodki in nesreča Ljubljane! Bili vas bomo do zmage, ker vemo, da bomo le z isto rešili narod in njegov obstoj!
Savinje Stojan.
Peterka Odon:
NOČ GRE NA TUJE
Udaril si. Gospod! Tvoj bič pekli v nas ige, kot razkaljena iiba beda sika! In mnogi ne vedo, da molijo malika, (loveka-zver, ki ugrabi jim prav vse.
Imeli smo ljudi — stebrč granitne v rodu — odpadli lastni bral jih je pobil, po rodni zemlji val krvi razlit, iztrgal vesla bednemu je brodu.
Poigal oietu svojemu je domačijo, oskrunil bele dvore svetih hiš, v divjanju je preklel odrešujoči krii in svoje brate pahnil v beračijo.
Tedaj pa vstal je kralj Mat jat iz g dre, pravice meč se je zasvetil v noč in strašno pesem kazni pevajoč zdaj nosi Smrt v krvnikove šotore.
0 sestre, bratje! Noč gre te na tuje in zarja bo prišla in novi dan, zlo sipajoč tiran bo poteptan: te zadnjo zmago naš vojak bojuje!
»Skrivnost«
komunizma
Silo, s katero jo razburkala Osvobodilna fronta nekatere sloje v našem narodu, uporubljujo njeni zagovorniki kot dokaz nujnosti in upravičenosti njenega obstoja in pravilnosti njene poti. Pri tem svojem dokazovanju skušujo ustvariti videz nekakšne sumoniklosti in spontanosti »narodno osvobodilnega« gibunja, mnogo govorijo iu pišejo o volji ljudskih množic, o množični volji, o množičnem gibanju, o volji svobodoljubnih narodov uli o svobodoljubni volji narodov itd. Zagovorniki in ugitutorji »Osvobodilne fronte« jo skušajo prikazati kot plemenito hčerko, ki da se je rodilu iz nič manj plemenite iu iskrene bolečine majhnega nurodu, ki ga je zadela po krivdi drugih težka nesreča — izgubljena vojna iu izgubljena država.
Za nns je bilo takoj spočetka povsem jasno, da je to govorjenje redno samo maska, da je to govorjenje o raznih »svobodoljubnih voljah« ponarejen krstni list, ki nuj bi zukril prave korenine, iz katerih je pognala ta znjedavku na našem narodnem telesu. Za nas je aksiom: O F je iz komunizmu in za komunizem. Tudi njena »sumoniklost«, »silnost«, »množičnost« itd. imajo svoje korenine v komunizmu iu s komunizmom te pojave lahko dovolj razložimo. — Najmanj pa je »silnost« ali »množičnost« že tudi dokuz za upruvičenost. Snežni plazovi, ki se trgajo ob spomladnih odjugah na prisojnih planinskih strminah, so tudi nekaj naravnega in silovitega iu nastanejo zarudi naravnih zakonov, ki v resnici veljajo — toda niso zaradi tega nič manj uničevalni in nevarni vsemu, kar srečajo na svojem tiru.
Priznavamo komunizmu neko notruujo silo. Komunist sam veruje v svoje ideja in j« istočusno strasten osvajalec drugih za komunizem. V njem je notruuju napetost, ki si išče dušku in izhodu v silovitem širjenju in ugituciji zu svoj »prav«, ki ne izbira sredstev, da doseže svoj cilj. Njegova reduu sredstvu so med drugim od ustne propugunde, prijateljskih stikov, rdeče pomoči, vse tju do prctkuucgu prišepetuvaiija juvnemu mnenju, vohunstvu, strojnice in bombe in krvuvegu uporu z ropom in pobojem. Komunist je suui suženjsko podvržen svoji ideji in hoče enuko podvreči tudi druge. Ne ustavi se niti pred mikroskopično dosleduem uničevanju svojih nusprotuikov — iu to ne sumu načelnih in odkritih protikomunistov, murveč tudi vseh tistih, ki bi mogli postati kdaj koli po njegovih pojmih njegovi nasprotniki, ki nosijo v suhi kal uporu proti komunizmu, ki po svoji krivdi ali pa brez nje — to je komunizmu vseeno — ne spadajo oziroma ne morejo spadati v komunistični raj in jih je zato treba dosledno iztrebiti.
Drevo komunizmu ni rodilo dobrih sadov — marveč vedno in povsod pri nas in drugod — slubc sadove. Te sadove smo dovolj okusili in vemo, kuko so grenki. Tudi drugod so jih okusili in spoznali, kakšen je komunizem v jedru. Komunizem'je lahko varal lahkoverne, dokler ju bil daleč. Kakor hitro pa so nastali pogoji, v katerih je mogel pokuzati delec svoje moči in načina dela, se je že osrumotil pri večini naroda. Dano nam je bilo, da smo za trenutek pogleduli skozi ozko šprunjo v temo komunističnega podzemlja. Dovolj smo videli. — Vso globino komunistične teme pa bi nam mogel predočiti šele tisti, ki je sam osebno prehodil ves mračni labirint in vse stopnice komunističnih kleti, ki je sum živel v komunističnem sistemu, ki je mogel občutiti tisočere podrobne zlobnosti, ki jih komuuizem prizadeva vsako uro in vsako minuto svoji žrtvi — človeku.
Sad komunizma je zlo. Sila komunizma je v sproščenosti zla. Skrivnost zla je tudi skrivnost komunizma.
Liberalizem s kapitalizmom je izkoriščal in počasi ubijal človeka — telesno in duševno, jemal mu je pravice, zahteval je od človeka, da postane stroj in suženj stroja. Ko se je človek izrabil, ga je zumctuval. Dobre struni v človeku so odmirale zaradi teže dela iu omotične naglice življenja, enoličnost je ohlajala toploto srca- Tehnika s svojimi vrtoglavimi konstrukcijami je rastla v očeh človeka do neba in z njo njegovo zaupanje v vsemogočnost razumu- Napuh se je dvigal in kipel v pričakovanju, da bo zdaj zdaj sklatil prvo zvezdo z neba. Porušilo se je soglasje v dušah, porušilo se je soglasje med stanovi in narodi- .Milijoni in milijoni so bili puhnjeni v mrzlo in poniževalno revščino po usodnem naključju prav zaradi napredka človeštva, ki se je hotelo osvoboditi večnih postav. Ti milijoni bednih so nosili in ljubosumno gojili na dnu src kakor najdružji zaklad — iskro sovraštva — ne samo sovraštva do bogatih, temveč iskro zagrenjenega in uničevalnega besa do vsega dosedanjega sploh. I i milijoni so čakali na znamenje, da zužgo svetovni požur maščevanja.
Znamenje za svetovni požar prinaša komunizem. Vendar ne — kakor pričakujejo mnogi zapeljanih — v odrešenje žrtvam kapitalističnega sistema, marveč komunizem pomeni dokončen pokop vseh njihovih dosedanjih upov na boljše in lepše življenje, komunizem pomeni padec delavskih in kmetskih množic pod še hujši, suženjski, du, dokončno brezupni jarem.
Komunizem pomeni prihod ugodnih pogojev za izbruh splošnega zla. V nekem fantastičnem romanu beremo, da je imel skrivnostni kitajski učenjak posebne kemične snovi, s katerimi je ustvaril ozračje, ki je bilo posebno ugodno za razvoi gliv plesni. V tam ezračju 10 ta gliv« plesui v nekaj trenutkih bohotno raa-
rastle v ogromne rastline. Hipoma so dozorele in se razpočile, njihovi trosi pa so uničili vsako živo bitje, ki je zašlo v bližino.
Komunizem pomeni tako ozračje, v katerem se vsako, tudi najmanjše zlo razbohoti do ogromnih velikosti, se razpoči, razbesni in zastrupi vse okrog sebe. Komunizem je zlo; zlo v bistvu, zlo v temelju in zlo v vrhovih, komunizem je poosebijenost zla. Komunizem pomeni sproščenost zla, stopnjevanje zla do najvišjih atmosfer, pomeni sproščenost vsega temnega v človeku.
Komunizem je nasprotje dobrega. Dobrega, kakor ga pojmujejo tisti, ki jim daje najvišja merila za vrednote narava — in dobrega, kakor ga pojmujejo tisti, ki jim daje najvišja merila za vrednote vera. Komunizem je stoodstotno nasprotje vere v dobro. To je vera v zlo, je kraljestvo zla, je češčenje zla. Komunizem poviša na oltar temno stran človeške narave in pred njenimi zahtevki upogiba kolena.
Od kod in zakaj je zlo na svetu — to je za človeški razum vsekakor velika skrivnost in mu ni dano, da bi jo razrešil. V toliko je in bo komunizem vedno skrivnost. Vse drugo na njem je zelo jasno-
Zla je na svetu veliko. To vsi občutimo. Vsi neprestano trpimo zaradi neštevilnih vsakodnevnih stvari, ki nam prizadevajo večje ali manjše zlo. Komunizem pa je največje zlo in povrh še organizirano zlo. — V vseh stoletjih zgodovine so se najplemennejši možje in žeue vedno goreče borili za zmago dobrega nad zlom-Podobno se hočejo boriti komunisti mnogokrat v neki blazni vročici za zmago svojega temnega kraljestva. Nikjer ni razloga, da ne bi komunisti hoteli dobro pripraviti in voditi svojega boja za zmago zla. Dostikrat ljudje istovetijo komuniste s tropami raz-trgancev in ušivcev, ki ne vedo, kaj bi. Res je pri naših komunističnih odredih večidel taka tropa; to so prisilni mobiliziran« — ker pravih komunistov — članov partije ni veliko in ker se ti skušajo držati vedno v ozadju, od koder bi radi vodili vse svoje podvige. Toda zaradi tega partijci vseeno dobro vedo, kaj hočejo, listi udarci, ki ne zadevajo partijcev, ne zadevajo dobro.
Enako se druži z enakim. Ko je komunistična partija ustanavljala »Osvobodilno fronto« po našem ozemlju, so se znašli v prvih trenutkih v njenih vrstah vsi delomržneži, vse moralne propalice in izgubljene eksistence, skratka: vsa vaška, trška in meščanska sodrga, ki je zasedla vodilna mesta pri »narodno osvobodilnem« gibanju. Spomnimo se na različne Vencajze, Mrške, brate Erjavce itd. O delu takih izgubljencev in sadističnih morilcev je bilo že dovolj povedanega in napisanega.
Toda kako naj razložimo sodelovanje z »Osvodilno fronto« tako zvanih boljših ljudi, ki so veljali v javnosti vedno tudi za kolikor toliko poštene in verodostojne?
Vsi vemo, da je temelj komunizma vera v snov, surovi ma-terializem brez duhovnosti. Kdo drugi je komunizmu potem bližji kakor tisti, ki živi kot vernik snovi, pa čeprav materializma ne izpoveduje? V večini primerov so naši »boljši« ljudje izpovedovali vse kaj drugega kakor materializem. Toda to izpovedovanje vere v duhovnost, ta njihova vera v lepše in boljše je bila samo plitva zunanjost, samo pravilo lepega vedenja. Pod zlikano masko družabnih pravil pa smo vedno lahko našli surovo snovnost, surovo življenje po veri v snov, življenjski materializem. »Osvobodilna fronta« je potegnila s takih ljudi tenko skorjico navideznega idealizma — in tako se je zgodilo, da smo dobili n. pr.: iz nekaterih bivših advokatov — rdeče krvnike, ki so obsodili na smrt stotine ljudi; iz bivših kulturnih delavcev — plačane kričače glo-rije samodržcu Stalinu; iz zastopnic tako zvanega nežnega spola — strahovite krvoločne hijene itd.
Navidezni idealizem in navidezna poštenost sta se razblinib v nič. Na narodnem telesu se je odprla široka in globoka gnojna rana — boleč čir moralne propalosti. V kolikor ne vemo, kako globoke korenine ima ta čir, v toliko je delovanje komunizma za površnega spremljevalca dogodkov dokaj skrivnostno.
Vsa »nujnost«, samoniklost« in »spontanost« »osvobodilnega gibanja« je toliko »naravna«, kolikor so »naravne« temne sile v človeku. Vsa volja »ljudskih množic« ne stremi morebiti po pravični razdelitvi dobrin, marveč se krivi v besni želji po neomejenem uživanju, ki so ga bili do sedaj deležni samo nekateri. Občutljivejše pristaše varajo partijci z mistificirano podobo svobode. ki da bo vznikla iz ruševin in krvi. ki so jo prelili. Pravi partijec pa se ob govorjenju o svobodi skeptično nasmehne, ker se zaveda, da so spevi o svobodi samo varljiva maska za lahke duhove.
Dejstvo je, da je pokvarjenost prodrla v današnjem svetu globoko. Kdor bi na hitro pogledal stanje dejstev, bi morda za trenutek zdvomil. Vendar mi verujemo v zmago dobrega nad zlom. Verujemo v zmago duhovnosti nad snovnostjo. Ne smemo se dati prevariti in preslepiti kričeče pošastnim slikam, ki jih predvaja pred nami zlo ob svojem divjem plesu preko naše domovine. V sebi nosi kal poraza iu propada. — Je pač vedno tako: pijanca, ki se dere na ulici, slišimo lahko na kilometre daleč — molka tisočev treznih ljudi pa ne moremo slišati. Zlobnež mora kričati, se mora hvaliti, se mora opravičevati, če se hoče uveljaviti — dobro delo se pa samo po sebi hvali. Sušteršič Mirko.
ni
:::iii:	:iiiiiii
•iliiiii	•i::;::: : ij
	
	
	
	lili
	
	
	jiffili
hm fii!

m
ik igli	lili i:-::!;;
liiliiii MS!«i	i iii!«
M	il Ii
naj ip	lo 8 s
HI? IHIflll	jjjjjjjj jjjjj ||
II!!	I!!!!!!! ;!;!!!;:
::::	:::::::: :::::::.
o
2:
i jšJšijj UhjiJi • imun tisfisj;
■ V* ■ " ' lil lil
ilii;;!. lili
iii i
i:::::: nit: lil! 111
Domobranci korakajo po ulici proti Operi.
»Prosto — k operni predstavi!«
Vojaki in civilisti, žene in dekleta, vse hiti čez trg pred Opero, ki stoji tu že okoli pol stoletja kot okamenela zgodovina slovenske kulture. Pri vhodu in blagajni je prara gneča. Mnogi s plaščem odložijo v garderobi tudi vsakodnevne skrbi. Se bežen pogled žena v ogledalo in že gredo v parter in lože, ki se naglo polnijo. Tu že vlada praznično razpoloženje- Mladina si je izbrala svoje prostore na obeh stojiščih.
Pričakovanje napolni gledališče. Tiho šumijo tiskovine s programi. Iz orkesirovega prostora se dvigajo mešani glasovi glasbil, ki jih bodo filharmonistične spreine roke kmalu uglasile.
Zvonec opominja zakasnele, da brž zasedejo svoja mesta. Luči ugasnejo, žarometi zažare- Stebri in okraski na ložnih naslonjalih se v temi bleste kot skrivnostni ornamenti. Dirigent ima v rokah taktirko. Še sekundo in glasbila so pripravljena. Svet izgine in iz vabljivih melodij se poraja svet sanj.
Pa pustimo goste in glasbo ter pojdimo prav tiho skozi stranska vrata in smuknimo za kulise-
2arometi nas slepijo. Rinemo naprej v poltemo. 2e zavonjamo barvo in nališp. Tu so velike barvane kulise- Postavili so jih ob stene ali jih obesili. Vabljivi so žarometi pod stropom, sofiti in lepe pokrajinske kulise. Srečavajo nas igralci. Medtem ko se pred zaveso pričenja uvertura, »Gospa Venera« leže v razsvetljeno školjko, k njenim nogam pa se skloni dr. Poltzer, znani nemški W"agnerjev pevec.
Delavci so že uro prej pripravljali oder za predstavo. Stopnice, lesene podstavke, mostove, vse to je bilo treba postaviti. Nastavke so pokrili s pregrinjali; grmovje je zraslo, cvetje vzcvetelo. Na visokih lestvah pa so pritrdili drevesne krone in postavili drevesa. Sestaviti je bilo treba tudi arkade za kraljevo dvorano, Venerino školjko in grad Wartburg. »Čudežni svet in notranjost Venerinih gora« so umetniško pripravili.
Dneve in tedne traja predpriprava za uprizoritev takega dela-Zanj je treba sposobnih, da ostane delo na umetniški višini. Oder je kot občutljivo glasbilo, podobno veličastnim orglam z mnogimi registri in manuali. Vsi sodelujoči — pevci, orkester in dirigent ter režiser so polni umetniške ideje, ki je prevzela tudi slikarje, da so poslikali velike platnene stene za prireditev.
Slovenci ljubijo glasbo in gledališče. Pestra kakor motivi ljudski" umetnosti jo melodija vočglasnih slovenskih narodnih pesmi. Daleč do male vasico sega njihovo veselje /u gledališče. Večkrat pripravljajo manjše prireditve tudi v podeželju in čosto celo težja dela. Ta narod posebno ljubi spevoigre. Ta ljubezen je rodila slovensko glasbeno umetnost in tudi opero. Ni slučaj, tla so je ravno v Ljubljani, mestu cvetoče duševne kulture, razvila i/, po-četkov diletantske igro operna gledališka umetnost. Pruv v Ljubljani je bila prva evropska filharmoničnn Akademija, in sicer je bila ustanovljena leta 1702 kot Aeadoinin Philharmouicum«. Sani nemški skladatelj Beethoven je podaril svojo šesto Pustoralno sinfonijo« Ljubljanskemu filharmoničnemu društvu, llaydn pa ono mašo. Znameniti nemški skladatelj Schubort si je mnogo prizadeval, da bi postal glasbeni profesor na tej Akademiji, Tudi Gustav Mahler je za svoje dirigentske uspehe dolžan zahvalo Ljubljanski filharmoniji. Sloviti pevci so se izobraževali na tej ljubljanski Šoli in tu pridobljeno znanje ponesli po vsej Evropi.
V Ljubljani so takrat izvajali zlasti nemške, francoske in italijanske skladbe. Vsa Evropa je imela tu svojo glasbeno središče. Počasi je tu nastula in se razvila izvirna slovenska glasba. Slovenska pesem je stopilu v ospredje, zamislila se je na posebnost slovenskega petja, njegovo glasbo in njegov občutek. Nastale so nove skladbe slovenskih pesmi. Nastopili so mladi skladatelji slovenske komorne in zborne glasbe.
Prvi početek slovenske opere je trebu iskati pred sto leti (1848) v spevoigri Miroslava Vilharja. Njemu so sledili Ipavčcvi bratje, ki so ustvarili opereto »Teharski plemiči«. Viktor Puriuu je podaril Slovencem pet oper in štiri Operete. Spomin njegovo smrti (pred 20 leti) so v Ljubljani pred kratkim obhajali s posebno predstavo. Njegovo opero »Stara pesem« bodo še večkrat ponovili. Njegova tlela so izvajali tudi na drugih evropskih odrih. Friderik Sirca je zložil pod imenom Histo Savin tri opere in Foer-ster nam je poklonil lepo slovensko opero »Gorenjski slavček«.
Po prvi svetovni vojni so nastopili na Slovenskem novi, moderni stvaritelji, tako nadarjeni Marij Kogoj, ki se je izobrazil na Dunaju in se proslavil s svojo opero »Črne maske«; žal, da mu je bolezen preprečila nadaljnje delovanje. Matija Braviličar, sodelavec opernega orkestru, je podaril slovenski umetnosti kar dve operi. Po delu velikega sloveuskcgu pisatelja Ivuna Cankarja je nastala njegova znamenita opera »lllupcr Jernej in njegova pravica«.
^Vto v
Sedanji operni dirigent dr. Svara Danilo ji; zložil »Kleopa-tro« in »Veroniko Deseniško«. Slednje še niso uprizorili. V Ljubljani je Se mnogo skluda-teljev, ki so kljub težavam se-dunjej,'« časa neumorno na delu. Tako n. pr.: Lncijan Marija Škr-janc, Blaž A rnič, mladi Lipovšek in drugi. Lipovšek se je že pred kratkim proslavil v Solnogradu s svojimi 20 mladinskimi deli.
Dela slovenskih skladateljev so medsebojno povezana. Ne žele si tuje, posebne glasbe, temveč so zavedajo svoje sture evropske glasbene tradicije in ustvarjajo svojo lastno narodno glasbo.
Obiskal sem opernega direktorja Vilka Ukmarja, ki je poleg upravnika llerz.oga duša Ljubljanske opere. Gospod direktor mi je podal sliko o početku in razvoju slovenske opere in glasbe.
»Gledališče mora biti tempelj,« je dejal, »iz katerega izvirujo lepota in vse etične vrednote. Zato sem se odločil v tej sezoni zu
»Tunnhiiuserja«. VVagnerjeve ideje so čiste in vzvišene. Tako delo je vredno trudu. Uprizurjul bi rad samo dragoceno, ker samo lo vzpodbuju- Vse zunanje, kar najdeš pri modernih operetah, pa bi rud potisnil v ozadje.
Z.a letošnjo sezono imamo v pripravi celo vrsto znamenitih del, tako Verdijevo »Aido«, \Veberjcvega »Freischiitza«, Mozartovo »Zaubcrflotec in Korzakovo »Scheherezado«.
Naše gledališče ima sedaj same domače sodelavce, medtem ko je še leta 1918 v izdatni meri bilo navezano na tuje moči. Da finančno vprašanje pri vsem našem delu mnogo pomeni, je razumljivo. Naše gledališče prejema znatne državne podpore, ki omogočajo ravno sedanje delo. Ves nivo se je s tem povzdignil. Začeli smo z opernim študijem, v katerem vzgajamo pevski naraščaj. Pri predstavi Mozartove »Zauberflote« bodo te moči že sodelovale. Imamo tudi novo baletno šolo s 40 učenkami in veliko učilnico.«
Tako je Ljubljanska opera zares ognjišče slovenske kulture in vzgajališče slovenskega umetniškega življenja.
Vojni poročevalec Viljem Schulz.
Sonet današnjega dne
Domačih hiia r :ubljih se je skrila, ognjeni žar nam c /iro sera naia, slovenska bas poslala ognja paia, soltč slorcnskega otesa pila.
Slovenska trupla tla so poljubila kol rotr, ko razsaja trda suša, preteklih dni sadote vsak okuia, okoli nas se groza je ovila.
Mi bratje pevci smo mrliikih :borov in naii r rti so grobovom slitni. Obila je misel maitevanja gnčrov
kot mrk pozdrav z onostranskih korov floveiki rod nn njega poti mučni — in sam sem v zarji raziarel teh dnevov.
Slibilj Boris.
Bitka za vrh in postojanko se je končala s popolnim porazom.
Deli razbite brigade so uilrli med splošno zmešnjavo kakor podgane iz potapljajoče se ladje; posamezni bežeči in upehani oddelki so drveli nizdol po bregu na ves plav in iskali kritja v gozdu, ki je ponujal svoje zavetje na nasprotni strani dolinice. Za njimi se je usipalo jekleno zrnje iz bruhajočih strojnic in minometi so metali svoje debele izpljunke vse križem mednje; ko je padlo na tla. je brizgnilo kakor krvava slina in se žvižgaje razletelo; temu in onemu se je pocedila kri iz raztrganih hlač; bosa noga je ostala zadaj v stopalu, roka s puško je odpadla; titovka s kosi kože, koščic in z lasmi je zaplesala v zraku in pristala na umazani rjuhi snega. Vmes so treskale bombe: fantje so v divjem ognju drveli po hribu navzgor, jih metali skozi votline njih iztaknjenih oči vanje, strehe so se prekopice-vale kakor z mize zbiti peharji; v očeh jim je gorelo, iz ust so jim vreli vriski in zadnje odporno gnezdo v zadnjem bunkarjn se je razletelo s kosi raztrganih oblek in krvavega človeškega mesa, omadeževanega z gramozom in prstjo kakor izbruh ognjenika.
Raztepeni kot kup listja v zamahu viharja, umazani, s cunjami na sebi, ki so spominjale na obleko, skozi katere se je tu in tam razkazovala golota človeškega telesa, so drveli na vse strani, si iskali izhoda med zasedami in napadalnimi gnezdi, kričali, tulili od bolečin, preklinjali, hro-peli in puščali krvavo sled za seboj. Tovariši na desni in levi so padali, se prekopicevali, vstajali, se sesedali, se grabili za prsi, noge. glavo, kolena, trebuh, se vlekli po vseh štirih dalje, se poskušali dvigati ter hropeči ostajali na raz-brozganih, od blata in krvi umazanih sneženih tleh.
Dan je bil pravkar odprl oči; sonce se je vzpenjalo tam daleč zadaj izza položnih hrbtov gora kakor ogromna kovin-
kti, ga jo podrla krogla. Divje jo zatulil, tolobnil vznak in molče obležal.
Mrliči so ležali vse vprek po snegu; brzostrelke in puške, bombo in strelivo je ležulo mod njimi, ki so ga bili uu begu odmetavali, da bi mogli laglje bežati iu uteči. Mod sestradunimi, izsušenimi obrazi, katerih koža je spominjala na ustrojeno svinjino, iu plosnivimi, zmrščrnimi in potnimi lasmi, mod bledimi, nežnimi, kakor breskev sočnimi lici šestnajst- in sodomnajstlot-nikov, ki so še v smrti kazali svoje velike, začudene iu v grozo bolščeče oči, so ležale tudi »borko« v sivih nerodnih hlačah iz debelega vojaškega sukuu. Ničesar na njih ni kazalo na ženskost, nežnost iu mladostnost — vse je bilo ubito, izpito, pohojeno in od velikega trpljenja in mrtve toposti razdejano; s teh lic s trdimi, odbijajočimi potezami je nemo kričala ubita, onečuščena. izgre-šena in zavržena mladost iu življenje, ki je v kalno mlako krvi padla kakor osut pokošen cvet, ne da bi bilu narodu darovula svoj zdravi sad.
Ubežnu brigada, brez polovice orožja in tretjine moštva, na pol bosa. vsu upehana, razmrščenu in preplašena, so je" zbrala v dolinici pod sosednjim hribom. Tovariši so preklinjali, godrnjali in bili kar se dii slabo volje. Poveljnik je metal vso krivdo nu ubitega stražarja, ki je bil premalo previden: trdil je, da je moral spati, ker so bili popolnoma iznenadoni. Brigad ni komisar je padci; njegovo dolžnost jo takoj začasno, dokler ne bo potrjen od višjega poveljstva, prevzel komisar prve čete.
Poveljuik in komisar sta bruhala jezo na moštvo, ki je bilo premalo vztrajno in vzdržno tor bežalo na vrat na nos, moštvo pa se je na tihem jezilo nu poveljstvo, ki je prvo bežalo in ni dajalo potrebnih povelj. Itaz-ločno se je slišal glas. da je bolje pri >belih< kakor pri njih, da je čedalje večji nered in zmeda in da ne bo tega bezanja in preganjanja nikoli konec.
sko žareča žoga; pred njim so viseli oblaki kakor razparana zamazana rjuha; skoznje je vrela gosta mehka svetloba, rumena kakor pleve in vrela kot iz blazine ter padala na hlad-
ne. bele in molčeče hrbte gora. Prostor se je razširjal počasi kakor vodni kolobarji na gladini, se prevesil čez zobčasti obroč gora naokoli ter neomejeno zapljuskal v vesolje.
Treskanje bomb, klokotanje strojnic, prasketanje pušk in žvenketajoči poki min, kričanje, kletve, stokanje, hro-penje, klici na pomoč in gomazenje naskakujočih in bežečih nog po snegu je divje raztrgalo blaženo jutranjo tihoto. Toda hudourni vrelec glasov se je unesel, valovi molčanja so se zgrnili — hrib je bil zaseden.
Fantje s poveljnikom na vrhu griča so se razlezli v notranjost vasice, ogledali z naperjenim orožjem vse vogale poslopij in pretaknili hiše, pobirali plen, odnašali ranjence ter jim obvezovali rane
Spodaj v dolini je zadnji rdečkar brez puške in kape drvel po snegu, toda preden je mogel planiti v grmovje onstran potoč-
V
I
t
Novi brigadni politkomisar se je srdito zagledal v to ruz-capuno, lačno in godrnjajočo čredo in najrajfii bi bil začel izvajati posledice odpošiljauie najbolj predrznih, ki so si nujveč upali reči, v trinajsto brigado, če se ne bi bul Še hujše nejevolje uli celo uporu.
»Kaj naj storimo?* je vprašal poveljniku brigade tiho in inu s pogledom pokazal nanje, ki so stali pred njima. »Godrnjajo čedalje bolj, disciplina popušča; ti mlečnozobci, ki smo jih bili zadnji mesec nulovili na .Štajerskem, nam utegnejo še uteči ali ubežati v nasprotnikov tabor. Nekuj bo treba ukreniti-«
»Kuj,« je nejevoljno dejul poveljnik; »poslal bom dva partijcu, nuj poiščeta kakega našega mrliča, ki je padel na begu, ga primerno razmesarita, nato pa ga jim pokažemo, kakor da so ga oskrunili »beli«; ti boš pa pri tem imel primeren poučen govor, ki nuj vsaj pri teh mlečnozobcih dvigne moralo, oziroma jim vlije strahu, du jih no bo več skoininulo po nusprotnikovcin taboru. Zadnje čase se jih polušču neka čudnu negotovost, v očeh jim berem, da te domobranske sodrge nič več ne sovražijo in to je zu nas, tovariš, slabo znamenje.«
»Tudi jaz isto opažam. Res, to bo najboljše sredstvo za vce-pitev novega strahu in sovruštvu do naših izkoreninjencev. Takoj moram misliti na to, kaj jim bom povedal.«
»Tovarišu Tarzan in l'ulči, stopita nuprej! Sem do mene!« o zapovedal brigadni poveljnik. V glusu mu je zvenelu nejevolja, ;er je bil lin begu izgubil titovko; sneti jo je moral enemu izmed tovarišev z gluvc, da si je priskrbel pokrivalo.
Partiica Turzun in Tulči sta se izluščilu iz prezebajoče gneče.
»Izvoli, tovariš poveljnik!«
Brigadni jima je dal znamenje, naj gresta z njim nekoliko na strun. Sel je z njima med bukovimi debli, dokler se mu ni zdelo zudosti proč, du ne bi ostali slišali povelja.
»Cujtu, tovariša. Pojdita skoz naše straže tu v gozdu v smeri nušegu boju in bivše postojanke, dokler ne nujdeta enega izmed naših borcev, ki je pudel. Ce je na varnem kraju, tako da se ni bati sovražnikovega iznenadenja, kar na mestu korenito opravita svoje delo; ti, Tarzan, ki si hrabrejši, ostani nu mestu, ti, Tulči, pa mi pridi sporočit, du je opravljeno. V primeru, da ne bi bilo varno, prinesitu mrtvecu, ko vse opravita, semkaj. Saj menda vesta, kaj mislim: moruta gu sleči, mu iztrgati jezik, iztakniti oči, porezali ušesa, polomitu mu kak ud, tu pu tam gn malo razrežita, sploh, izvršitu inu-čeništvo nad njim, da ga pripravimo za politično uro. Da o tem razen vaju ne sme nihče vedeti, menda ni treba poudur-juti. Na vaju se zanesem- Pojdita in storita, kakor sem ukazni!«
»Razumeva, tovariš poveljnik!« sta odgovorila partijec 'lurzan in Tulči ter se izgubila v bukovem lesu.
Malone ob robu gozda v podnožju nasprotnega bregu nekdanje njihove postojanke sta v snegu našla partizana, ki je padel na begu. Poznala sta ga- Bil je tovariš Lju-ti, mlad, čokat, drzen in trd fant, ki je nerad bežal iz boja in navadno bil pri zadnjih; znan je bil kot nekak vzgojnik novincev, ki jih je navajal na trdoto razbojniškega življenja s tem, da se je posmehoval onim, ki so prve dni tega izgubljenega življenja bili molčeči, pobiti in pred sotovariši tajili solze, ki so jim šiloma lezle v oči ob strašnem razočaranju, ki so ga doživeli; zasledoval in nadzoroval jih je povsod in jim neprenehoma stavljin samega sebe za zgled. Kazal je na svoji dve brazgotini. ki sta mu pačili široki koščeni obraz, se hvalil, da se ga krogla belčkov sploh ne prime in se neprenehoma poveličeval z junaškimi dejanji, katera je s svojo bohotno domišljijo raz-prezal v nemogočnost; hvalil se je. da je pobil najmanj dve sto okupatorjevih vojakov in sto belčkov. Ker se je včasih primerjal s kraljevičem Markom, so mu rekli tudi kraljevič Marko.
Krogla iz domobranske puške mu je bila prebodla telo pod levo lopatico ter mu zgoraj natrgala srce.
Ko sta Tarzan in Tulči prišla do njega, se jima je zdelo, da je še rahlo premaknil glavo. Tarzan ga je potipal: bledi udje so bili malone še gorki, čeprav se je telo v snegu naglo ohlajalo.
Tarzan in Tulči sta pripravila nože; obrnila sta ga na hrbet, ga sezula in slekla.
»Fej, pa se mi le gobi!« je pljunil Tarzan, ko mu je bil iztrgal jezik. »Ce bi bil to kak belček. ne bi nič rekel: zlodja izdajalskega bi živega cvrl. pa ne bi trenil, ampak takole našega človeka in še fanta, knršen je bil noš Ljuti. fej, res kar gabi se mil Pa da svu morala najti prav njega, ko sva bila z njim taka prijatelja. Skoda ga je. Neprenehoma mi je mlel, koliko
belčkov bo še pobil in kako jih ima v spominu nabrane vse v domučem kruju, ki bodo prišli pod njegov nož ali strel; kako zmagoslavno bo prijahal v svojo vas; na vraga, zdaj pa ima, jaz sam mu moram izdreti ta vražji jezik, ki je znal take razdirati, da ga ni bilo pura med nami. Se našega politkomisarja je posekal včasih. — Na,« je dejal čez čas, ko mu je odrezal desno uho, »slišal tudi ne boš več ne mojih ne drugih.«
»To bi vse šlo,« je čez čas pripomnil tovariš Tulči, ki je hludnokrvno šaril z nožem po mrličevem hrbtu, da bi mu izrezal pus kože, »ampak rečem ti, tovariš, če se kdo le količkaj spozna na človeško telo, bo pri vsem tem mesarjenju pogrešal krvi, saj vidiš, da ne teče; srce se je ustavilo in kri se je začela sesedati.«
»Brž odpri žilo,« mu je svetoval Tarzan; -morda bo pa le še nekoliko pritekla, toliko, da bo sneg bolj krvav in da ga na-inaževa tu pa tam. Ali pa, saj veš kaj, zdajle sem se domislil! Ce bi kdo kaj pripomnil, bova rekla, da sva ga s snegom očedila. Sicer pa se kmet in hlapec tako ne razumeta na tako stvar. Kdor pa je naš zares, pa tako lahko ve kako in kaj. Tole počneva za strahopetce in cmeravce, da nam je ne bi popihali v nasprotno stajo med bele ovce; naj vsak ve, da ga tamkaj čaka ne samo smrt, marveč mučenje, ki bi se mu sam ponudil.«
Sonce se je vlilo iz razporka oblakov kakor kri iz rane in pordečilo jutranjo belino dneva in snega.
Razmesarjeni mrlič je ležal v snegu kakor izpljunek, ves iznakažen, vzbujajoč grozo; to ni bil več človek, temveč le še kepa i noži razbrazdanega mesa.
»Kar dober bo za naš miting,« je tovariš Tarzan s strani pogledal obdelano truplo. »Tovariš poveljnik mora biti zadovoljen. Belčkov ni za nami, to sva dobro ogledala, pa le bodi oprezen, jaz odhajam. Kmalu se vsi vrnemo-«
Obrisal si je roke in nož ob sneg in izginil med drevjem.
Tovariš Tulči je zgrabil puško in se začel sprehajati ob mrliču, zakaj začelo ga je zebsti.
Na konec veje leskovega grma je priletela sinica. zapela, se zagledala v snop človeškega mesa v snegu ter umolknila; čepela je na spečem brstu in se ni hotela umakniti, dokler ni Tulči s puško udaril po veji; menil je, da jo bo zadel, pa mu je odletela.
Krdelo je molče prigazilo med debli in grmovjem do mrliča.
Politkomisar je stopil na parobek posekane bukve ob njem- Zraven njega je stal'brigadni poveljnik in ogledoval obraze; opazoval je vsakega posebej in skušal dognati, kako je deloval pogled na mučenca v snegu. Krdelo se je na poveljnikovo znamenje z roko razlezlo v kolobar okoli mrliča. Obrazi so bili mrki in bledi, iz priprtih oči je bliskala nezadovoljnost in poplah. Nekaj jih je med njimi nosilo obveze na rokah in glavah. Mlademu vpokli-cancu je kapljala kri od robca, v katerem je imel zamotan mezinec. ki mu je bil v spopadu odbit pri zadnjem členku. Bil je bled in s spačenim obrazom je tajil bolečino, ki mu je segala prav do srca.
Politkomisar je slovesno, resno in izprašujoče šel s svojimi očmi po obrazih. Ko se je srečal z nekaterimi starimi, je zapazil prikrit hudomušen nasmešek: mladi vpoklicanci pa so bili vsi bledi, begali so z očmi od iznakaženega trupla do njega in pričakovali njegove besede.
Politkomisar se je ozrl na niže stoječega brigadnega poveljnika ter poveljnike čet ob njem ter z vzvišenim, narejenim glasom začel:
»Tovariši partizani! Borci naše hrabre narodno-osvobodilne vojske! Ljudje novih dni in boljšega človeka!
Pred vami leži iznakaženo truplo našega hrabrega, legendarnega junaka Ljntija. imenovanega zaradi njegove neustrašenosti. zaradi njegovih nesmrtnih uspehov, zaradi njegove drznosti v boju in discipliniranega nastopa, ki je bilo za zgled in vzpodbudo vsem. zlasti pa mlajšim borcem ter novincem, tudi kraljevič Marko. Ozrite se nanj in povejte mi. ali je to spačeno in do satanskih meja mučeno truplo še podobno človeku? Ali je mogoče, da kaj takega izvrši človeška roka. zlasti pa roka. poudarjam. roka človeka, ki neprenehoma trobi, da je boljši od nas in da je brez krivice? Rečem vam. tudi roka najboli zavrženega hudodelca ne bi mogla izvršiti kaj tako peklenskega, saj nam je znanih dosti primerov, da so roparji in razbojniki
večkrat celo oteli nevarnosti človeka in mu pomagali v stiski, r«, kar je bratoskrunska roka naših bratov storila, kaže sprostitev najbolj nizkotnih nagonov, nagonov, ki niso niti živalski.
Srce nam zastaja v grozi ob pogledu na to razmesarjeno in i/mr-cvarjeno truplo, truplo, ki je sicer bilo ranjeno s kroglo v boju. kar kaže sled krogle pod levo lopatico, a je nato Se živo padlo v roke našega brata, v roke našega tako dobrega. pravičnega, odpuščajočega in tako vabečega sovražnika, kar si posebno dobro zapomnite vi novo-vpoklicanci!
Tovariši borci! To je peklensko delo naše tako svete nasprotne skupine, našega smrtnega sovražnika, ki je nevarnejši od okupatorja, kajti ta naš sovražnik ostaja na naši zemlji med nami: to je delo naših domobrancev, to se pravi ljudi, ki naj bi baje branili svoje domove in se borili za vero in Boga. poudarjam. za Boga. ki ga imajo neprenehoma na jeziku! Kdo bi mogel misliti, da človek, ki mu naj bi bil Bog vzor in najvišje merilo, more storiti tako nečloveško dejanje. Rečem vam: človek, ki se opira na Boga, ki ga ljubi in mu služi, če ni vse skupaj samo narejenost in hinavščina. mora ljubiti (udi svojega bližnjega kakor samega sebe! loliko še poznamo vero in njene zapovedi, čeprav nam neprenehoma očitajo nekaj nasprotnega. Mi ne želimo, ne terjamo od tega tako pravičnega našega sovražnika ljubezni, ne, niti najmanj si ne drznemo kaj takega pričakovati od njega, upravičeno pa smemo terjati vsaj trohico spoštovanja človeškega dostojanstva ta-čas, ko človek kot sovražnik pade v njihove roke. Tukaj, tovariši borci, pa vidimo nekaj popolnoma nasprotnega- Ne pravi zastonj sveto pismo: Po njih sadovih jih boste spoznali! Spoznali smo jih in upam. da ste jih spoznali tudi vi do dna njihove zločinske
izkvarjenosti Ali nam je treba še večjih dokazov za večje zverinstvo. za večjo izkvarjenost, za večjo sproščenost človeških najbolj nizkih nagonov, za večji izbruh sovraštva, za večjo naslado nad človeškimi mukami ter njegovim ponižanjem in uničenjem, kakor nam jih nudi prav tale primer pred našimi očmi, primer našega rajnega mučenca Ljutija?
IZVIDNICA
Ozka gaz, goreča vas, v večer artilerija zvoni zdravamarija.
Kup otrok
in ženski jok
čepe v snegu; v modrino
odpre mesec si liho.
Podkve konj bobnijo; vonj sežganih domov blodi... v galop gremo odtddi.
Mirko Suiteriič.
Znano nam ie, da oni bevskajo o nekakih svojih mučencih, dn oblačijo v slavo in svetost izdajalce našega tako mučenega narodu in sodelavce s triuoSkiiu /u\ojovulcent, ki so padli zaradi svojih našega človeka nevrednih dejanj pod našo pravično roko; toda isto bi lahko bolj upravičeno trdili mi, če bi no bili zadosti sodobni in oproščeni temnega srednjeveškega vružarstvu, zato trdim, naš tovariš l,juti je mučenec, toda narodni mučenec in junaki
lu tu naš narodni mučenec, njegove muko in kri, ki jo je junaško prelil za našo stvar in vse človeštvo o da bi bilo čimprej rešeno vezi kapitalizma in klerikalizmal naj bo nam \ sem goreč in svareč opomin, kaj bi storil / nami naš tako priliznjeni sovražnik, če bi prišli v njegovo pest, bodisi da bi bili zajeti v boju ali pa kar naj se ne /godi! da bi sramotno in izdajalsko uskočili sami v njegov tabor, češ da je tam bolje in da bo 011 končni zmagovalec!
Tu naj si ogledajo, kaj i i lt čaka, vsi tisti, ki neprenehoma škilijo čez plot in čakajo na priložnost, da bi zapustili naše hrabre s slavo in toliko zmagami ovenčane vrste. Vsak izmed njih nuj si zapomni moje besede: kdor koli bi uskočil v nasprotnikov tabor ali pa bi zaradi svoje malomarnosti in strahopetnosti padel v njegove roke, ga čaka tamkaj konee, podoben koncu našega junaka Ljutija! Imamo tako rekoč dnevna poročila o brezkončnih mučenjih tistih nesrečnežev, ki v boju pridejo \ sovražnikove roke, kakor tudi o tistih, ki so bili toliko strahopetni in izdajalski, da so uskočili v nasprotnikov tabor; mučenja vrše na vse mogoče načine, celo pečejo jih na žerjavici, jim režejo jermena s hrbtov, zabadajo igle v meso, trgajo jezike in tako dalje in tako dalje!
Tovariši borci! Ob pogledu na to iznakaženo, mučeno in izmrcvarjeno truplo, na ta satanski sad sovražnikovih rok. naj nam vstane v duši samo en sklep: mi uc poznamo ne vdaje v boju in ne uskolfvn, ampak samo boj, boj do konca, do zmage in do našega popolnega /uvludunju!
Smrt fašizmu in fašistom vseli vrst, predvsem belim, in svoboda narodu!« —
Govornik je umolknil in stopil s parobku. Kri-gudni poveljnik je dal znamenje, naj bataljonski poveljnik odvede krdelo nuzai. tovarišema 'lur/anu in Tulčiju pa je ukazal, naj l.jutijn prineseta za krdelom, da ga bodo še isti dan slovesno pokopali.
Brigadni poveljnik in novi brigudui poli (komisar sta Sla molče za krdelom, ki se je izgubljalo med drevjem. Politkomisar je bil jezen sam nase, ker ni mogel s svojim ognjevitim govorom vneti in ogreti poklnpunc vojske. I speh je bil skoraj enak ničli: prav taki so se vračali, kakršni so bili prišli. Le nekaj mladičev ie bilo bolj zastraženih.
»Kaj. lagati pa zna?« se je ozrl Tarzan na 'lulčijn, ko sta ostala sama. Res. prav rojen je /a ta poklic. Malo pa se je še hotel izkazati, ker ga je privzdignilo mesto brigadneirn politkoniisurju. Se vraga bi prevaril in ga nu-plahtul. Mladički in na novo nabrani si ne bodo upali bežati in s,- priglašati na domobranskih postojankah. Saj jaz nisem toliko ne-umen. da bi to vjrjel, toda glavo bi težko odnesel. ker sem bil preveč aktiven. Preveč sem jih že pospravil in to vedo.«
»Ampak. če kdo izve. kako sva midva pripomogla tovarišu Ljutiju do njegovega mučeni-štva. bo morala še boli padla in usneh bo nospro-ten.' >e zaskrbelo Tulčija.
»Upam. da ni naju nihče videl. Če bi se pa le izvedelo, tovariš, no. potlej pač veš. kaj naju čaka — prestavili bi na 111 v trinajsto briirado. — Tako. zdof na si ureživa nosila in nniHiva 'Za našimi!«
Tnlfi in Tarzan «tn iz vej napravila nosila, no-
Od jugu je planil veter, stisnil raztrgani razporek oblakov in skozi sivo obvezo se ie pocedila kalna svetloba in se razlila po snegu, umazana kakor pomije...
Vinko Žitnik
valila iiunj izmrc-varjeno Ljutijevo truplo in ga pokrila s smrekovimi vejami. Njegovo obleko, ki sta jo bilu poprej skrila za oddaljen maklenov grm, sta si zdaj razdelila in stlačila v nahrbtnike, ker je bila boljša od njune.
Prijela sta s srobo-tom povezana droga, napravljena iz drobnih bukovih debele, in odšla po razhojenem, mokrem snegu za svojimi po sledi.

i
Bcbiovje,' Cn> č£ov&k>
Jetra so največja žleza v človeškem telesu; težka so l'/2kg. Z večjim dolom leže na desni strani za rebrnim lokom; deloma pokrivajo želodec, dvanajsternik in prečno debelo črevo. Njena naloga je izdelovanje žolči in predelava krvi, ki jo čisti raznih strupov; v jetrih se kopiči rezervna hrana v obliki glikogena (škroba). Zato so živalska jetra zelo hranljiva in jih uporabljajo celo kot zdravilo, n. pr. pri težkih vrstah malokrvnosti in slabokrvnosti. Posebno so koristna telečja in piščančeva jetra.
Le prav redki ljudje imaio popolnoma simetrično telo. Tozadevna raziskovanja in merjenja pri več tisočih rekrutov so pokazala, da imata desna roka in rama običajno nekoliko večji obseg kot leva. Zelo očitna je dalje razlika v dolžini nog in rok. Med 100 jih je imelo nič manj kot 75 za 2 cm daljšo desno roko in komuj 10 enako dolge noge!
Vrednost prehranjevanja. Statistiki so izračunali, da je v posameznih pridelkih različna količina živilskih snovi ali enot. Po teh računih hrani 1 hektar rži 5 ljudi, 1 hektar pšenice in 1 hektar krompirja 10 oseb, 1 hektar sladkorne pese pa celo 20 ljudi. Krompir in pesa sta dragocen pridelek zato, ker služita ne samo neposredni prehrani, marveč tudi kot živinska krma, od koder človek dobavlja mast, mleko in meso.
Sonce suši in zdravi. 2e leta 1854 je proučeval Thompson blagodejni vpliv ribjega olja na slabokrvnost jetičnih ljudi. Preizkušal je tudi druga olja, ki pa niso prinesla zadovoljivega uspeha. Samo kokosovo olje, ki se pridobiva iz na soncu posušenega kopra, je skoraj enako učinkovalo kakor ribje. Pozneje so ugotovili zdravilni učinek sonca še pri drugih na soncu posušenih živilih.
Kajenje vpliva na umrljivost. Na nedavnem kongresu mednarodnih zdravniških zbornic v Parizu so obravnavali tudi vprašanje, kako vpliva kajenje na umrljivost ljudi. Dr. Hilding Berg-strand iz Stockholma je opozoril zdravnike na dejstvo, da zmerni kadilci dosežejo običajno starost, dočim je pri strastnih kadilcih umrljivost med 50. in 50. letom človeškega življenja za sto odstotkov večja. Dr. Ravmond Pearl, profesor na Hopkinso-vem vseučilišču, je pristavil, da na to umrljivost ne vpliva toliko nikotin, kolikor nemir, ki se polašča strastnih kadilcev. Tudi rak v ustih in grlu je često posledica dražljajev, ki ga povzročata tobakov dim in okus.
V ustno duplino se iztekajo izvodi treh slinavk, ušesne, spodnje čeljusti in podjezičja. Te imajo nalogo, da spreminjajo s svojo slino škrobljene snovi v sladkor in jih napravijo tako bolj prebavljive. Prava prebava se izvrši tedaj v ustih in tisti, ki jedo prehitro, se ne smejo pritoževati, če dobe prebavne motnje.
Najhujši mraz, ki ga prenese življenje. 275 stopinj pod ničlo je temperatura, ob kateri umre brezpogojno vsako življenje, ker prenehajo delovati molekuli, to so mala bitja, ki sestavljajo vsako živo telo. V prostoru s to temperaturo učinkuje n. pr. ledena sveča kakor žareče železo, ki ga vržeš v hladno vodo, baker in svinec postaneta trda kot jeklo. So male živalce, ki otrpnejo pri temperaturi 26S stopinj pod ničlo, a ogrete spet ožive. Tudi bakterije in glivice plesni prenesejo temperaiuro 200 do 250 stopinj brez škode. Macesni in breze vzhodne Sibirije vztrajajo v temperaturi 50 stopinj pod ničlo. O človeku je znano, da umre. čim pade njegova telesna temperatura na 25 stopinj pod ničlo. Za kratek čas pa prenese človek tudi še večji mraz.
Indijanska naselbina Tiltepec slovi po tem. da so vsi njeni prebivalci slepi. Tudi tujci, ki prihajajo v to naselbino, kmalu opazijo na sebi, da jim peša vid, če ostanejo dalj časa tam.
Kovine in vitamini. Stoekholmski raziskovalec von Buler je raziskoval, kakšen učinek imata cin in aluminij na vitamine. Ugotovil je, da izgube jedi, ki jih kuhamo ali hranimo v poci-njenih posodah, precej teh neobhodno potrebnih snovi. Posode iz čistega aluminija pa so se izkazale za neoporečne.
Besedna slepota. Na Holandskem imajo nekoliko primero\ nenavadne bolezni, ki jo imenujejo besedno slepoto. Bolniki niso sposobni, da bi dojeli pomen določenih besed. Bolezen ima svoj izvor v možganih.
Karel Mauser:
I® |i
iz
I
lini,=luni 'bi d1 min
ete
©p 11 ijTI 11
P.I "!'|l
'tliu'='mil'
il'!!'1 = ''!!'li 'b | mJ'
iu|iii
il"!1' i *!!'h 'b i iliJ'
mili
eta
m i
el

el
uu =
'1	''D
lllulll	
e	iifh
	'milil1
1	
			
GfD	61		il'
KuHil	mili		»3
s	s		»
eia	ef	'S	A i 'iinii]
			
i	5		i
mSii
eb
V zraku je dišalo po medu in razcvelih lipah. Čebele v Ko-smačevem čebelnjaku so žužnjale, majhen roj jih je visel Se zuuaj in otepal s krili. Večer je bil topel in prozoren kakor voda.
Živina se je vračala z napajališča. Spredaj so šle krave in voli. za njimi poskočni telički, ki se kar niso hoteli unesti.
Mimogrede je prišla noč, zasula stogove z mesečino, travniško cvetje se je razdišalo in zbudilo murne, ki so za nekaj časa potihnili.
Cri, čri, čri...
Kosmačeva Marička je stala na oglu. nosnice so ji utripale kakor mladi živali- Ravnokar je Grmačev Tonej pripeljal iz mlina meh moke. Morala ga je videti, preden bo zavil na domače dvorišče.
»Tonej. na binkoštni ponedeljek grem na Brezje. Boš šel z menoj?« Polglasno mu je zaklicala preko ceste, zakaj bala se je, da bi je oče ne slišali. Toneja nimajo v čislih, ker so se jim oči že ustavile na Bregarjevi kmetiji. Bregarjev Krone samo še čaka, da oče sprežejo- In ne bo dolgo, ko bodo. Saj Fronc ni napak, tudi na oko je čeden, toda Grmačev Tonej ga zdaleka preseže. Za glavo je višji in dva mernika žita vzdigne z eno roko. Fronc ima sive, skaljene oči, Tonej pa modre in žive kakor spominčice-
»Grem,« je Tonej skoraj preglasno povedal. Potlej se je domislil. da morda Kosmač ni daleč in je glas potišal. >Kdaj pa kaniš od doma?«
»Ob petih, če ti ni prezgodaj. Skovinčeva Jerica bo tudi šla, če ti je prav.«
»Pri našem stogu te bom čakal.« In bila sta zmenjena, zakaj Kosmač je odpiral vezna vrata.
Marička je zavoljo lepšega vrgla kamen za ogel in se kregala nad mački. Kosmač je verjel, da ni bilo drugega, zakaj Maričko je zaradi Toneja že trdo prijel. Sicer se je nekaj dni držala pristujeno. potlej se je pa kar nekam unesla. Saj dekle ima pamet. Zakaj bi silila na pol grunta, če je treba samo seči in ima celega.
»V hišo mi pojdi in ne vešuj okrog oglov,« ji je vseeno rekel in odšel proti hlevu. Ubogala ga ie, vendar pa še pogledala h Grmačevim. kjer je Tonej odnašal meh moke v kaščo.
Zdelo se ji je, da je zamahnil s klobukom.
Jelovco je preplavil plaz mesečine, ki so ji zastavljali pot smrekovi vrhovi. Vendar je niso mogli zadržati. Ko je prišel mesec nekoliko više, je bila vsa dolina kakor zlat kotel-
Drugi dan je bila sobota pred binkoštmi- ženske so imele dela čez glavo. Posnažiti je bilo treba, umiti okna in zatakniti v križe brezove vejice, da bo imel sv. Duh kam sesti.
Kosmačeva Marička je prinašala in odnašala vodo. Toliko ribanja je samo za veliko noč, za binkošti in za božič- Človeka kar hrbet boli in dedci so sitni kakor otroci. Saj morajo imeti pamet, da v prstenastih čevljih ni hoditi po belih tleh. Marička se je morala jeziti. Oče prav nič ne gledajo kam pljunejo in kje sirka jo pipo- Povsod zasvinjajo.
Kosmač je brnndal in se onegavil, potlej se je pa le vdal in se =pravil k čebelnjaku. Tam je še najbolj v kraju. Naj se ženske nad Tinetom znašajo. On jih jim bo že napel.
»Toplo pa je.« je vlekel klobuk na čelo, zakaj sonce mu je sijalo naravnost v oči. Prijetno šumenje čebel ga je prijetno zazibavalo. Pridne živalce so priletavale in odletavale, kolobarile pred nljnjakom in počasi kobacale skoz odprtinice.
»Kako si ti žival vse zapomni,« je modroval Kosmač. »Le kako vsaka ve. kam ima iti?«	"*
Marička je zlila vodo na gnojiiČ«.
»Povedati ji moram, da bo v ponedeljek prišel Fronc v vas,« se je spomnil Kosmač, da je povabil Bregurjcvega. »Morda dekletu ne bo ravno prav všeč, toda navaditi so morata eden na drugega. Ko bo Tonej videl, da gre zares, se bo sum rad umaknil.«
Kosmač je rahlo udaril čouelo, ki so mu je zagnala proti obrazu. »Letaj tam, kjer imaš prostor.«
Čebela se ie motoglnvn obrnila proti panju in se oddihovala na deščici pred odprtino. Množina nabranega prahu jo jo težila.
»Saj te nisem mislil zares,« se je skoraj na glas opravičeval Kosmač in liažigal pipo. Zavil se je v dim, da je imel mir.
Tako je prišla sobota. Ženske so pospravile in dedci, preden so stopili v hišo, so morali pošteno odrgniti čevlje.
Binkoštna nedelja! Fantje imajo po strani klobuke in ogrnjene suknjiče. Dobro pripeka. Pritrkavanje ziblje zvonik iu smrekovo hosto. Se kobilice in murni so se zagnali v ubran vrisk zvonov. Vso poje. Grmačev Tonej pritrkuie.
»Dobro smo jo urezali.« Pritrkovnlei slonijo čez lino in gledajo po dekletih. Tonej išče Maričko. Da, tamle gre. Od vseh se razpozna po rožnati bluzi, ki jo nosi samo /a velike praznike.
»Kar novo udarimo.« Tonoiu gre na vrisk. Zvonik so trese in ljudje gledajo pod strop, kaVo buči! Kar omet se lušči.
Po maši se Tonej iu Marička samo mimogrede dobita. Kosmač ima ostre oči in Tonej ne bi rad, da bi jih Marička spet slišulu. Dovolj jih ie morala že požreti zavoljo njega.
»Jutri od petih pri našem stogu « Koj za Mežnurjem sta si segla v roke in Tonej je pocukal na funte. Tudi Bregarjev Fronc je bil med njimi, pa je koj zginil, ko se jim je Tonej pridružil.
»Vama ne gre skupaj?« so se muzali fantje. Tonej jim ni odgovoril.
Zvečer, preden so Kosmačevi odšli spat, so se oče obrnili k Murički in z navadnim glasom rekli: »Du mi jutri ne boš predaleč hodila: popoldne bo prišel Bregarjev Fronc.«
In so odšli pred hišo gledat na vreme.
Murička je samo usta odprla, potem so se ji zameglile oči in komuj je uušla pot v kamro.
Jutri bo prišel Bregarjev Krone iu ob potili zjutraj jo bo Tonej čakal pri stogu. Čakal bo iu med čakanjem morda premišljal, kuj ji bo kupil za odpustek. In nje ue bo.
»Kuj, ko bi vseeno šla?« jo je zgrabila misel, ko je legla v postelj in je trda blazina lovila njene solze. »Oče za menoj ne bodo šli. ko se mi večer vrnem, pa naj bo kakor hoče.«
»Sla boiu,« se je negotovo odločevala, todu čutila je, du je prešibka, du bi si upula sklep uresničiti. Oče bi jo nemara pretolkli in odslej še bolj pazili na Toneja.
»Le kuj si bo Tonej mislil, če me no bo? In Jerica?« Divja ihta io je grabila z. vso silo.
»be nocoj, zdajle grem v hišo in zukričiiu očetu, du Kronca nočem-«
Skočila je iz postelje, potlej pa sedla ua stranico in gledala v okno. Rožmarin je lovil mesečino, drobni, ostri lističi so pre-budali žarke kakor kratke sulice. Dišalo je po rosnih nageljnih.
Vroče roke je tiščala, trdo stisnjene v pest, v hluduo rjuho, noge so ji počivale na poribunih tleh.
»Nočem videti Fronca. šla bom, prav gotovo bom šla.«
Odprla je vrata v vežo. Mraz. jo je stresel, ko je stopilu nu kamnitim tlu. Za trenutek je postalu, potlej pa v enem skoku odprla hišna vrata-
Mati in oče nista imela več luči. Ura je zdolgočaseno tiktakala na steni, skozi priprto okno je potegnilo.
»AtaU
Kosmač se je preobrnil in se ozrl proti vratom.
»Kaj je spet?«
Njegov glas je bil strog in rezan, da je Marička zatrepetala.
»Tako me je strah!«
»Avša neumna, spat pojdi!«
Marička ni imela moči. da bi še kaj rekla. Zaprla je vrata in omahnila v vežo. Vedela ie, da bo lonej jutri zaman čakal in zaman premišljal o odpustkih. Nje ne bo. In bilo ji je, kakor da ga je v tem hipu zatajila.
Vrgla se je na posteljo, se zagrizla v blazino in jokala pridušeno kakor človek, ki je zvedel, da ga bodo čez nekaj ur usmrtili- Mesečina je lila čez razmetano posteljo in čez njeno tresoče se telo, ki ni moglo čez sanje, ki jih je bila komaj zasanjala, pa so se še pred prebujenjem razpršile.
Ni in ni mogla zaspati, vsako uro je slišala biti in udarci so padali v noč, kakor da kladivo tolče prav na njeno srce.
Na jutro je šlo, ko je dremavost premagala ihto.
»Marička! Marička!«
Splašeno. je šinila kvišku. Zunaj se je bilo že malo danilo in v kamri je bilo hladno.
»Tonej!« Skoraj na glas je kriknila.
»Kaj ne boš šla? Jerica je šla domov in se je jezila, ker si zaspala.«
»Ne smem, Tonej. Oče me ne pustijo.«
Tonej je stal pod oknom in se z rokami držal za križe.
»Zakaj ne?«
»Fronc bo prišel popoldne.« Mnrički se je zlomil glas.
Stala sta si nasproti in med njima so bili železni križi, trdno ▼zidani, da bi jih deset Tonejev nu premaknilo.
Iloji proti komunlHtlčnlm skupinam na Slovenskem ne neizprosno nadaljujejo. Na Dolenjskem domobranci zadajajo tolpam udarec za udarcem. Komunisti so bili spet prlmoranl v svoje edino oporISče — koCevskl Rog. IV, zona nima dneva miru, NemSke in Vlasovske edlnice no obkolile tolpe In Jih nenehno preganjajo. Tolpe begajo lz kraja v kraj. V zadnjem Času so ae pomaknile lz področja Velike planine na Meni no planino. Tokrat bodo spet prisiljene za boj. IX. korpus Je doživel prav te dni, ko zaključujemo llat, hude Izgube na Angelski gori. Po dosedanjih poročilih ko dobrovoljcl pobili okrog flou tolovajev, nad sto Jih ujeli, v bojih so komunist! Izgubili ludl ogromno streliva ln orožja.
Nu Mrzlici so pred dnevi natll grob z 31 komunističnimi žrtvami. Med žrtvami, ki so Jih pobili komunisti, Je 17 žensk.
NaSlI no sel France Bevk Je v »Partizanskem dnevniku« Htrupono napadel slovensko gimnazijo v Clorlcl. Zapisal Je. da Je danes na Primorskem največji greh, potlljatl otroke v slovenske tole.
Enak napad na slovenske ftole po Prlmor-Bkem, zlasti na gimnazijo v Gorici Je te dni prineslo glasilo badoljevsklh komunistov »Glo-vane Itnlln-.
Spet so se enkrat natll sovražniki vsega, kar Je slovensko. Kdo bi Se dvomil o rodoljubju
•	narodno onvobodllne« vojske, ki JI Je sporazum med Titom ln Badogllem več kakor pa obstanek slovenskega naroda!
Komunistično vodstvo je v zadnjih dneh sku-ialo Izvesti naatope proti novim domobranskim postojankam na Dolenjskem. Zato Je zbralo skoraj vse svoje razredčene sile na področju Jugozahodno od Žužemberka. Tako imenovana •XV. divizija« Je poslala v boj svoje najboljše čete. Domobranske bojne skupine so z Nemci In Vlasovcl odbile vse tolovajske napade. Boji so bili na položajih Sadlnja vas — Stranska vas — Dobrnlč — Dobrova. Domobranci so tudi ofenzivno nastopili proti tolovajem nu Stari gori, pri I.lpllah ln pri LaSčah. Na področju pri Žužemberku so komunisti imeli v nekaj dneh okrog 80 mrtvih. V okolici Žužemberka so domobranci zaplenili zastavo XV. brigade in
•	komande mesta Žužemberk«. Komunisti so Izvedli tudi motllnl napad na Občine, v tem času Je XV. brigada ropala v okolici Babne gore in Sel. Po ljudskem pripovedovanju tolovaji te do zdaj nikoli niso bili tako nasilni ko tokrat. Po ropu so se umaknili proti Za-gradcu. Kljub angloamčrlSkl letalski pomoči, bombardiranju Stične ln St. Vida komunisti niso uspeli. Prebila se Je le »Gubčeva brigada«, ki te klati z »Dolenjskim odredom« ln »Jurit-nim bataljonom XV. dlvlzlle« okoli Prlmsko-vega, Poljan, Sv. Križa ln Čateža. Proti novim komunističnim postojankam so domobranci takoj začeli z akcijami. Po ljudskem pripovedovanju Je morala med tolovajskim motivom pod paom. Med tolovaji vlada strah pred vedno ne-varnejtlmt obkoljevalnlmi domobranskimi obroči. Zaradi samih neuspehov se hočejo te skupine zopet prebiti nazaj v Suho Krajino In Rog, od koder partijsko vodstvo zapoveduje nenehen boj proti domobrancem. To vodstvo Je hotelo razbremeniti >XV. divizijo« z napadi »XIV. divizije«, ki Je zbrala pred nedavnim pri SoStanju razbite skupine ln se sedaj klati na področju Cemtenlk — Izlake — Velika Planina
—	Sv. Gora. Te skupine so začele prodirati proti Litiji ln poskutale z napadi na postojanke ob Savi. Ne mike čete so te skupine razbile. Padlo Je okrog dve sto tolovajev. Le dvema skupinama se Je posrečilo prečkati mejo in priti na Dolenjsko, kjer pa so takoj doživele domobranski ognjeni pozdrav. Prepričani smo. da bo tako komunistično vodstvo končno tudi prltlo na vrsto, da bo pokazalo svoje zmožnosti
—	ne v ozadju, temveč v boju. kjer padajo sedaj le ubogi prisilni mobilizirane!.
Vellkolaška bojna skupina dela dan za dnem uspetne pohode proti komunističnim tolpam. V zadnjih dneh so vellkolaškl domobranci bili spet v Suhi Krajini ln preganjali tolovaje. Bataljon Je najprej čistil ozemlje od KompolJ v smeri Plete — Prevole — Hinje. Prvi spopad Je bil pri Vršiču. Domobranci so pregnali tolovaje ln zasedli Prevole. Tu Je bil »Dolenjski odred«. Druga skupina Je odtla proti 11 in jam in Pletam ln ubila pet tolovajev. Med njimi je bil kurir Dolenjskega odreda Krampušek Ivan. Prvi oddelki so naskočili močno utrjene Hinje ln pobili več tolovajev. Komunisti so imeli 22 mrtvih: domobranci so ujel! tri žive tolovaje. Na begu so komunisti izgubili 6 lahkih strojnic. Med ubitimi tolovaji Je bil tudi namestnik poveljnika »Dolenjskega odreda« Kralj Anton
—	»Peter«.
16. n. Je oglednlSka patrola vellkolaške skupine naletela v vasi Kamen vrh pri Ambrusu na tolovajsko patrolo tako Imenovane -I. Slov. dtv. l. brigade narodne obrambe«. V boju so padli tolovaji Kovsen Slavko. Hribar Anton ln Crtallč Franc, zadnji t* Obveščevalnega centra XV. divizije.
V preteklem tednu so domobranske bojne skupine naredile dva uspcSna sunka med komunistične tolpe. Prvega so izvedli domobranci Meničnninove skupine, drugega pa novomeški domobranci. Posamezne manjše tolovajske
tolpe so hotele prekoračiti Krko ln dobiti spet zvezo s Štajerskimi tolovaji, ki Je pretrgana, odkar so domobranci zasedli Občine. Za temi skupinami Je prlžla cela rdeča divizija z enakimi nameni. Domobranci lz Meničanlnove skupine so se takoj odpravili proti Trebnju, kjer Je prlSlo do bojev. Domobranci so podkurlli posebno »Cankarjevi brigadi«. Po večdnevnih bojih so se morali tolovaji spet umakniti In pustiti okrog 50 mrtvih. Domobranci so zaplenili mnogo komunističnega orožja in oskrbe.
NovomeSka skupina Je naredila sunek proti Toplicam, nato pa Je bila na večdnevnem pohodu po Suhi Krajini. V boju Je padlo okrog 20 tolovajev.
Patrola Rupnlkove bojne skupine Je obkolila neko vas na Blokah ln notri dobila tri rdeče tlčke. Ker se niso vdali, so vsi trije v boju padli.
Domobranci so na Blokah zajeli tri rdeče device, ki so Iskale »svobodo« med »tovariši«. V začetku so bile bolj lesenega jezika in se niso mogle kaj prida spomniti iz svojega osvobodilnega delu. Potem so se pa le, zlasti ena, ki Je povedala o vseh treh. Ko sta drugI dve zvedeli, da Je tretja že vse povedala, sta skušali nadomestiti, kar sta bili zamudili, ter sta povedali Se to, kar tretja ni vedela. Ko so prltle vse tri skupaj, so si skočile v lase ln si prav po tolovajsko delile klofute. Odkar so domobranci skoraj vsak dan na Blokah, so-vsi terencl nedolžni in noče biti noben ničesar kriv. Terencl zdaj sploh ne vedo, kaj so terencl. Pa pride po dolgem času domobranec domov In zagleda v svojem skednju terenca, ki Je basal njegovo seno v koS. Zakaj ne bi, saj smo vsi enaki! Terencu Je kar sapo vzelo, domobrancu pa ne. Nabunkal Je terenca — pa ne s senom. Terenec Je seveda vzdihoval, kakor je njihova navada: »Jaz sem povsem nedolžen.«
Kdor Je kdaj sam trpel in poskusil komunistični bič na svoji koži, ta tudi razume nesrečo In bedo naSih ljudi, ki so Jim komunisti uničili vse, kar so imeli. To najbolj vedo naSi domobranci, ki Jim je komunizem uničil domačije. Zato razumejo nesrečo ubogih družin iz Hinj, ki so Jim komunisti požgali in izropall vse. V pisarni za kmečke begunce so za izgnane družine iz Hinj darovali: Ribniški domobranski dramatski odsek 5000 lir, domobranska dopolnilna četa 5000 lir In domobranci z Iga 5000 lir.
»Gospodarska obnova« po komunistično. Titova »narodna oblast« Je izdala načrt za trgovino, s katero misli začeti v bližnji bodočnosti. Ker komunisti sami nimajo dovolj denarnih sredstev na razpolago, rabijo zato vse razpoložljive sile naroda, ki naj bi postale osnovni kapital, iz katerega bi država črpala.
Velik del tega kapitala so dobili prav preprosto z odlokom AVNOJ-a o razlastitvi narodnih izdajalcev, ki Je stopil takoj v veljavo. Ni pa zasegel samo tistih, ki so po njihovem mnenju izdajalci, ampak je v Srbiji zasegel celo zveste podanike komunistov. To je vzbudilo med prebivalstvom velik strah in nezadovoljstvo.
Da pomirijo prestraSene ljudi, so sklicali sestanek gostilničarjev in trgovcev na »osvobojenem« srbskem ozemlju. O tem sestanku je prinesel »Slovenski poročevalec« z dne 9. decembra 1944 zanimiv članek. Na tem sestanku je govoril Titov zastopnik za gospodarstvo He-brang. Pozval je trgovce in gostilničarje k sodelovanju s sledečimi besedami: »Poštenim ljudem, ki so pripravljeni svoje strokovno znanje ln vsa svoja sredstva staviti narodu na razpolago, se m treba bati gornjega odloka. Toda narodna oblast se bo odločno borila proti vsaki Špekulaciji, proti sabotaži, proti nepravični obogatitvi. Zasebno področje se bo sicer razvijalo po zasebni pobudi, vendar po splošno določenem načrtu. Ko bomo dobili vojno, tedaj bomo lahko s polnimi koraki obnovili uničeno gospodarstvo v Srbiji« (ali jasneje povedano: tedaj bodo lahko brez skrbi in s polnimi koraki razlastili zasebnike ln si prilastili njihovo Imovino).
Da pa le ne bi bilo preveč optimizma v gledanju v bodočnost, so Jim raztolmačili takole: ■ Mobilizirati hočemo vse ljudske sile, tudi vsa denarna sredstva, ki ležijo pri zasebnikih, kajti pri obnovi gospodarstva moramo računati samo s tem, kar ima narod na razpolago. Zaupamo sicer v zavezniško pomoč in na to. da nam bo moral okupator plačati odškodnino. Ampak prvič moramo računati samo z dejstvom.«
Komunistični odloki v teoriji in praksi. Da bi komunisti zunanji svet prepričali, da niso resnične govorice, kakšni zločinci in uničevalci so. da bi zakrili svoja grozodejstva in divjanje nad slovenskim narodom, izdajajo razne odredbe in navodila, ki naj pokažejo njihovo skrb za potrebe ljudstva. Kot v Sovjetski zvezi »ustanavljajo« na tisoče Sol ln raznih zavodov, s katerimi slepijo ostali svet, tako tudi pri nas komunisti izdajajo slične odloke. Ali vse drugače jih občuti človek, ki ima to »srečo«, da jih sme Izpolnjevati ali vsaj videti, kako se izvajajo.
Tako Je predsedstvo SNOS-a objavilo odlok o »zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov«. Prvi člen tega odloka se glasi: »Vse knjižnice, vsi arhivi, umetniški, kulturni in zgodovinski spomeniki, znanstvene ln umetniške zbirke in prirodne znamenitosti, last kogar koli. spadajo pod posebno zaščito slovenske narodne oblasti.« V nadaljnjih štirih členih, ki so predolgi. da bi Jih v celoti objavili, odločajo: »Odsek za prosveto pri Predsedstvu SNOS-a se pooblašča. da preko okrožnih, okrajnih in krajevnih narodno osvobodilnih odborov izda vse oblastne ukrepe, ki so potrebni, da se stvari zaSčitijo pred poškodbo, ali. kolikor so že po-
škodovane, po možnosti postavijo v prejšnji stan in se zaSčitijo. — Vsi organi narodne oblasti, a tudi privatniki, lastniki zaščitenih stvari, ki bi zagrešili zamudno ali malomarno Izvedbo teh ukrepov, so v primeru, če zaradi te zamudnosti nastane ali se poveča Skoda, kazensko odgovorni. V primeru velike malomarnosti morajo sodiSča glede stvari, ki so privatna (nedržavna) last, izreči tudi razlastitev v korist slovenske narodne skupnosti.«
Kaj nI ta odlok norčevanje iz slovenskega ljudstva ln slovenskih kulturnih spomenikov?!
Tisti komunistični voditelji, ki so Se pred nedavnim dajali odloke, s katerimi so se morale rušiti naše cerkve, gradovi, šole in prosvetni domovi, so izdali odlok, da se morajo iste stvari čuvati, in kdor bi tega ne storil, bo kaznovan. Vsi še vemo, kako so goreli gradovi po dolini Krke, kako Je v ognju izginjalo pohištvo, freske ln slike. Kaj niso tedaj ognjeni zublji požirali največjih slovenskih kulturnih spomenikov?! Tedaj ni nihče teh »zakonodajalcev« dejal, da se tako uničujejo narodni kulturni in zgodovinski spomeniki. Ce Je tedaj kdo omenil, da Je to velika Skoda, Je dobil odločen odgovor: »Gradovi so znak našega suženjstva, zato Jih moramo uničiti.« Pri požigih šol so marsikje zgorele knjižnice in drugi arhivi. S cerkvami so bile uničene dragocene slike, ki so imele neprecenljivo vrednost, tako materialno kot zgodovinsko. Ko so po 8. septembru komunisti za nekaj časa dobili oblast v svoje roke, jim Je bila prva skrb, da so na občinah razmetali arhive, uničili knjige in razne sezname. Tedaj to zanje niso bili nikaki kulturni spomeniki, temveč stvari, ki jih Je treba uničiti, ker so nasprotne komunističnim ciljem.
Ko človek to premišlja, mu nehote pride na misel: Kako morejo vendar isti ljudje, ki so pred mesecem še dali povelje za požig hinjske cerkve, danes narediti tako nedolžen obraz v zaskrbljenosti, da bi se ja ne napravila kakšna škoda na takih stavbah in stvareh. Toda razumljivo nam postane, če pomislimo, da dajejo te odloke komunisti. Da pa je pri njih odlok eno, spolnjevanje pa nekaj povsem drugega, menda nI treba posebej poudarjati.
Iniciativa — prvi pogoj za zmago. »V vojni zmaguje tisti, ki smelo drži iniciativo v svojih rokah in diktira svojo voljo nasprotnikom,« pribija Vojna služba Rdeče Armade. »Ta železni zakon vojne velja bolj kot za katero koli drugo armado prav za našo Narodno osvobodilno vojsko, zraslo iz partizanskih odredov. Zgodovina vseh naših bojev NOV nas uči, da so zaostajale in propadle vse tiste enote, ki so prepuščale Iniciativo nasprotniku ter si pustile diktirati čas in mesto, obseg in obliko boja. Nasprotno pa nas ista zgodovina uči, da so zmagovale in se razvijale tiste enote, ki so znale držati iniciativo v svojih rokah ter diktirati pogoje boja nasprotniku.«
S temi besedami začenja komunistični gene-ralmajor Dušan Kveder uvodni članek v »Naši vojski« z dne 4. januarja 1945.
Tudi mi smo istega mnenja s tovarišem, da v vojski zmaguje tisti, ki ima iniciativo v svojih rokah, nikakor pa se ne strinjamo z njegovo trditvijo, da velja to prav za komunistične slovenske tolpe. Sami namreč lahko to presodimo.
Poglejmo položaj v Sloveniji in ugotovili bomo. da povsod poteka življenje v znamenju domobranske iniciative na bojnem in duhovnem polju. Prav "ta iniciativa nam je omogočila ustanovitev in utrditev novih postojank, v katere so se sicer komunisti v začetku srdito zaganjali, a so morali takoj spoznati, da je domobranska obramba neomajna. Toda domobranci se nismo zadovoljili le z uspešno obrambo, marveč smo komunistom njihove jalove napade vrnili z uspešnimi protinapadi in mogočnimi pohodi za njimi. Tudi domobranci se zavedamo važnosti, da imamo inciativo v svojih rokah, in prav ta zavest je rodila naše udarne bataljone, ki zadavajo komunistom tolikšne poraze.
Pa ne samo pri nas na Dolenjskem, še vse bolj velja to za Notranjsko, kjer je morebitni napad komunistov že prava redkost. Se celo na Gorenjskem, kjer je domobranstvo tako rekoč šele v povojih, so domobranci v zadnjem času v močni ofenzivi, kar dokazujejo tudi razna pisma gorenjskih komunističnih aktivistov, ki smo jih že večkrat navajali.
Da je to resnica, dokazujejo končno komunistični časopisi, ki že več mesecev niso imeli prilike objaviti niti enega pomembnega uspeha slovenskih komunističnih tolp. dasi smo prepričani. da bi s spretnimi lažmi in pretiravanjem najmanjši uspeh gotovo spremenili v velikansko zmago. Edine »junaške« akcije, ki o njih poročata agencija Tanjug in partizansko časopisje. so razne sabotažne akcije, kot miniranje mostov, cest in železnic.
Nasprotno pa _jnore protikomunistično časopisje vsak dan poročati o velikih zmagah nad komunizmom vsepovsod, ki so bile plod domobranske iniciativnosti in ofenzivnosti. Elitne komunistične brigade, kljub temu. da vedno tiče skupaj, doživljajo poraz za porazom. Kam more to pripeljati komuniste, je jasno izrazil generalmajor Kveder z besedami iz Vojne službe Rdeče Armade: »V vojni zmaguje tisti, ki smelo drži iniciativo v svojih rokah in diktira svojo voljo nasprotniku:« ali nasprotno: Poražen bo vsak tisti, ki nima iniciative v svojih rokah, temveč mu sovražnik diktira svojo voljo.	-	'
Kariera pri komunistih. V komunistični družbi je človek le številka in nič več. Nima niti najmanjše osebne svobode, vezan je le na ukaze. ki mu jih dajejo višji, in če jih ne izpolni brez pomišljanja, kot to zahtevajo, se v najboljšem slučaju kar lahko pripravi na izgubo vseh privilegijev, ki jih je prej morda imel.
nanv jo- Ovij ubijaj o-
STRAH OVALEN MAPAD AN 6 LOAM F R. BOMBNIKOV NA L3UBL1
ff
teovMAstrnsP) in
— EIN TERRORANORlFF AN6L0A
v
njihovi žamriki
die uvis vondevi Kom vviu niste
mmc\t m uwd
/\ERi\<ANicsHEa BOMBERAUF LAIGACH mf^Ki Vfev^biJivuieievi vevspvocVien vA/ivd.
1

1.	Etne der zahlrelchen Bomben vernlchtete ein »krlegswlchtlges« Zlel: Das Wohn-haus von Dr. Kane.
2.	Ein traurlfer Bllck auf ein xerst8rtes VVohnhau« In der Trlester Strafle.
3.	Elnri der vlelen Opfer.
4.	Landeswehrmlnner und Rettuntsmannschaft bel opfenvllllger Arbelt.
5.	Zn T ode betrflbte Cberlebende surhen dle letzten Reste lbrer Habe.
I. Dle vervrundete Mutter lst gerettet, doch (le bat Ihr Helm und somlt alles verloren.
7. Elne der *chweren Bomben traf alf »krlef swlchtl(e(« Zlel — das Bflro der Tabakfabrlk.
flU
Tudi pravi tn vrtani komunisti morajo slepo ubogati zapovedi nadrejenih brez vsakega ugo-varjanja. Med slovenskimi komunisti Je znanih precej primerov, ko so stari sodelavci nenadoma izgubili čin in položaj, večkrat celo svoje življenje in kariero.
Tak primer imamo tudi pred seboj. Ivanka Magolič takole sprašuje Partijski Komltet XV. divizije:
»Podpisana Ivanka Magolič. aktivistka ter članica v okraju št. Vid, smatram kot .'.ena tovariša Ivana MagoUča, da se je zgodila krivica nJemu, ker je bil brez vsakega vzroka dne 2. oktobra IS44 kazensko prestavljen in degradiran kot politkomisar obveščevalne čete pri XV. diviziji in se sedaj nahaja v SNOUB Matije Gub-ca, prva četa. i. bataljon, kot navaden borec.
Kot član KT in OF od prvega dne. ko je bila osnovana OF, torej po treh letih vestnega dela na terenu v LJubljani, naleti sedaj na tako razočaranje.«
To je nazoren dokaz, kakšno plačilo dobijo svesti in delavni pristaši OF, če se jih KP naveliča in jih več ne potrebuje. Nato naj pomislijo tisti, ki računajo, da bodo prt partizanih napravili kariero. Ko človek misli, da je že na konju, pa zleti na psa. ker tako hočejo komunistični voditelji, ki imajo pred očmi edini cilj — komunistično revolucijo, za izvedbo katere radi irtvujejo vse sodelavce in pristaše, če jim tako bolj kaie.
Le enostranska kritika je dopustna. Komunisti vedno trdilo, da vlada pil njih popolna svoboda govora in tiražanja ter povsod poudarjajo, da Je potrebna kritika. Res je, da pravilna kritika odkrije mnogo napak, katere lahko posameznik z njeno pomočjo popravi, res pa Je tudi, da trpijo komunisti le enostransko kritiko. Kako si kritiko zamišljajo, nam Jasno pove voditelj rdečega sodstva Zoran Polič v »Slovenskem poročevalcu« z dne 27. Jan. 1SI15, kjer piše: »Večkrat omenjamo vprašanje kritike. To ni enostavna stvar in naše življenje je pokazalo, da malokdo razlikuje med zdravo kritiko tn nezdravim nerganjem. Kadar kritiziramo, moramo imeti vedno pred očmi čas, v katerem iivlmo. Vojna nam nalaga dolžnosti m bremena, ki so večja kot pa v mirnih časih. Zato geslo .Vse za vojsko" lil samo stvar nekaterih, temveč je naša skupna zadeva, je vprašanje naše bodočnosti, je vprašanje naše svobode. Torej, če bomo kritizirali, bomo nastopali predvsem proti vsem tistim, ki greše proti temu geslu. Svoje lastne skrbi, svoja lastna, čisto osebna pomanjkanja pa bomo skušali prebroditi vsaj delno tako, kakor to prenaša naš največji junak, slovenski partizan. Zato mora biti eno naših osnovnih gesel, ko danes uvajamo pravo demokracijo: ,Proč z nerganjem, v hoj za zdravo kritiko!'«
Kaj nt dovolj jasno povedano, kaj si zamišljajo komunisti pod »zdravo kritiko« in kaj poti
»nerganjem". Ce v omenjenem primeru nekdo posvari, da se geslo »vse za vojsko« vse preveč temeljito Izvaja, il« se s takim ravnanjem uničuje kmet, za komuniste tu nt »zdrava kritika«, ki naj bi Jo upoštevali, temveč Je to le »nergante slablčev, ki ne zmorejo velikih bremen«, Ce pa hi nekdo dejal, da ae to geslo premalo Izvaja, bi bil takoj pohvaljen, da Je podal »pravilno ln zdravo kritiko«.
Skratka, kritika Je pri komunistih zdrava, če njihova dela hvališ, nergač pa »1, če nastopaš proti njihovim zločinom in nepravilnostim.
Včasih pa le priznajo. Komunisti vedno trdijo, da nimajo ntkakšnlh izgub, zlasti med višjimi glavami ne. Pa so včasih zgodi, da morajo to vsaj med seboj sporočiti drug drugemu, kako Je stanje v resnici. Tam pa vidimo, kakšne so njihove resnične Izgube. Tako poroča obveščevalec komande mesta Žužemberka v Ht-tuaeijskem poročilu / dne l. Jan. 1045 tole: Cl-vt 11 okoli postojanke Stična v teh dneh mnogo razpravljajo ln govore, češ da partizani bodejo propadli, ker Jih bodg domobranci pobili. To govore na osnovi tega, ker se jim Je posrečilo, da so zahrbtno ubili potom Izdajstva npbeglega rajonca Kosca, dva obveščevalca tukajšnji- komande. dva rajone« In deset Intendantov v isti noči. — Seveda se Izgovarjajo sami sebi, da Je bilo temu krivo Izdajstvo, priznati pa le morajo. da le bilo v eni satnl noči uničenih kar IS pravih »tlčkov«.
j UGANKE j
Dvojni obrazi
r)
W Kr)
Rešitev ugank št. 14
Razvaline
Znanost brez vesti, umetnost brez nravi, vsak narod pogubi!
Poli
Hribovi, inserat, termiti, izop, prostaštvo, oblič, čaka, ananas. Semiti Hiti počasi:
Številčnica
Domovina, daj mi roko, ne beži. ostani pri meni, tesno, tesno me okleni.
Oton Zupančič. Ključ: brstje, dimnik, luža, Vič, pot.
Konjiček in kraljeva pot
Začneš v gornjem levem oglu, da dobil: Odkrije čas, kaj skriva tajna iest. Zasmeh ga plača, kdor je bil zločest.
Kralj Lear — Shakespeare.
Crkovnica
Sladko se na slami spi, če vest človeka ne teži!
Pregovor
/Med/pra/v/ico/ln kri v leo mil srede - Med pravico ln krivico ni srede!
Pogovori z ugankarji
To pot sem Vam bil pripravil nekaj triih »orehov«. Da pa ne boste preveč udrihali čez-me. Vam bom dal smernice za rešitev.
Poglejte si »kozolec«. V prvem oknu, ki ima pet lat, je prepletena mreža. To mrežo moramo razvozlati. V zemlji pod zadnjo lato je zabitih pet količkov. Iz tega sledi, da moraš sestaviti abecedo v obliki abecednega kvadrata 5X5. ki izgleda takole: a b c č d e f g h i j k 1 m n o p r s š t u v z ž
Iz abecednega kvadrata pobiraš črke po onem redu. kakor Tt kažejo nitke mreže, obešene po latah. Začneš v desnem gornjem oglu. pa dobiš: ...........
Pri »prijetni podobi« moraš zamenjati številna srca s črkami. Kako? Zopet se poslužlš zgoraj omenjenega abecednega kvadrata. Stolpiče črk v kvadratu označiš: prvi navpični stolpič z enim belim srcem, drugi navpični stolpič z dvema belima srcema, tretjega s tremi, četrtega s štirimi ln petega s petimi. Vodoravne vrstice istega abecednega kvadrata označiš pa s črnfmi srci: prvo vrsto z enim. drugo z dvema črnima srcema itd., itd. (Recimo: Tri bela srca ln pet črnih src pomeni, da vzameš presečišče tretjega stolpiča s peto vrstico abecednega kvadrata in dobiš črko V. Stlrl bela srca in štiri črna dado črko S Itd.) Ko si si tako pripravil ključ, moreš sedaj pobirati število belih in črnih src iz »prijetne podobe«. Začni v levem oglu v prvi vrsti ln nadaljuj v smeri urnega kazalca okrog po okviru, da dobiš: ..... Iz črk v »dvojnih obrazih« sestavi rek!
Vsem: veliko potrpljenja in veselja do ugank.
Bezogspreis: Einzelnnmmer 5 Lire. — Schriftleita ag and Verwaltung Rimska cesta N r. 22. Laibacb. Fernruf 46-12. — Erschelut jeden 2. Donnorslag
— Herausgeber: Slowenische Landeswehr, Abt. Via. — Druck: Ljudska tiskarna In Lalbach (verantvvortl. Jože Krainarlč). Naročnina: Posamezna številka S lir. — Uredništvo iu uprava Rimska cesta št. 22 — LJubljana — telefon 411.12. — Izhaja vsak 2. četrtek. — Izdaja
Slovensko domobranstvo, oddelek Via. — Tiska Ljudska tiskarna v LJubljani (Jože Kramarlč).
Kozolec
te^vvv^ -vv V V VV WVx v v
vVVVv VV 1VVQ952'
A" V v	VV ':
,:W-VV V VVW V;1 • vvir v VVVV&giŠK V^rVMV"1; ^ V VVCOOfV
W
. tMMA AA .' it /l
PSSvS?^
¥ v v v
^	vv
j
VV:;^®1 W V W
vvvvVvv vv wv
V~V'VVV
v- v- vvo?
Ww vvvrv vv^
IMMS . (Ml. UU
-".v vv w v v v
v vv v
Prijetna podoba
ZAC-ETEK IN KONEC SEJE TERENSKEGA ODBORA v ES K.A J
črnega mačka
SEM viou, PA ^V.; Ml 3E TAKO ČuONO PRI Sfcc 11
PA	TA^O HIT(20^
ViS 3IH SiNKO V SE3AL SO,-5E1AU.. TO TE MAŠ NOVI TCREN-. 3KI OOQQR. '^AVJNOKA«. So KONČAJ SE.30.
>rafi/i
MARIJAN TRŠAR
Ime srafika Marijana Tršnrja je tesno povezano z dvema domobranskima junakoma, namreč nadporočnikom Francetom Kremžarjem in domobrancem Francetom Balantičem, ki sta junaško umrla v goreči hiši v Grahovem 24. nov. tc>4"» leta. 1'otla \ sa ta trojica je še več kakor samo domobranci, je tudi trojica ljudi, ki so z vso dušo hoteli živeti umetnosti ter so imeli zato tudi vse zmožnosti. France Balantič je bil pesnik po božji volji, ki ga je v vsej polnosti šele odkrila njegova smrt ter je že danes dobil priznanje vsega naroda. Njegovo ime ne bo nikdar pozabljeno v zgodovini slovenske kulture in ne slovenske zgodovine- / njim vred pa bo živelo tudi ime poveljnika Francetu Kremžarja. ki je kot rojen organizator in človek z estetskim ukusom bil pravi »impresario« pesnika Balantiča, katerega je prvi odkril in najbolj veroval vanj. Bil pa je prav tak »impre-sario« tudi za tretjega iz te družbe, za slikarja Marijana Tršarja, ki je vstopil v javnost šele po smrti svojih prijateljev, dasi je bilo nekako sklenjeno, da bodo skupno nastopili in so že pripravljali svoj časopis, ki naj bi izšel celo - v tisku, dočim sta prejšnja dva lista, ki ju je organiziral Krem/ur, ostala šapi-rografirana in še brez Balantiča. In iz časa zadnjih srednješolskih let te trojice in njihove družbe, ko je še vsa vrela in snovala in obetala kot nekakšna nova >Zadruga«, poznam slikarja Tršarja po posredovanju Kremžarja. ki mi je nosil njihove časopise j Pregled* il9" "S) in »Utrinke« (1938/»9). Iz teh sem objavil za Vse svete 1959 v »Slovencu« Tršarjev lesorez >Ob križu na pokopališču« (prav ta, ki je reproduciran tudi v letošnjem Sloven-čevem koledarju), in je prišla tako prva Tršurjeva tiskana


^vr-

st var v javnost. Druga pa so bile v in jote za Dom iu svet t'>40 leta. v katerem je nustopil tudi Balantič kot pesnik- Razstava Tršur-Garbojs in drugi v župnišču v Mostah toga lota pa je bila samo ožjega, farnega pomena, toda kljub temu so poročali v dnevniku o njej.
Odslej je šla Tršarjevn pot naglo navzgor in zorela v to, kur je danes. Začel je z linorezi iu lesorezi, s suho iglo in bakrorezi, naj več z ilustracijami prvih Balantičevih pesmi. Spominjam se, s kakšno zavzetostjo smo občudovali to prvo njegovo grafiko, ki jo je nosil od znanca do znanca Kremžar, kajti v njem smo videli taleni, ki se bo še visoko razvil. Po njegovi maturi smo zainteresirali za mludi talent dr- Korošca iu dr. Natlačeno iu odprla bi se mu pot na akademije, du ni prišla svetovna vojna, ki je terjalu, da se Tršar postavi sum tlonia na svoje noge.
In zdaj stoji na svojih nogah.
Ce se je v svojih prvih delih zamikal po zgledu svojemu učitelja Jakca v razpoloženje dolenjske pokrajine, s katero je tudi sum notranje povezan, se je pozneje skušal vedno bolj rešiti te sludke sentimentalne lirike ter se dokopati do svoje lastne umetnosti- In ta je silila vedno bolj v realizem stvari, vedno bolj k — človeku, k telesu, s čimer bi luže izrazil svojo uotrunjo duhovno ekstatiko in vizionarstvo, ki je pristno njegovo doživetje sveta. Kakšna razlika je v dveh izvedbah istega motiva: Bulunti-čeve pesmi Goreti hočem iz 1. 1940 in po njegovi smrti iz I. 1944 za Spominski list posmrtne Balantičeve akademije! Prva barvna lirična impresija, druga demonična vizija teles, grozote časa in smrti v ognju svetovnega požara! Ti dve deli, ki stu priobčeni družno v Dom in svetu 1944, Zbornik I., nudita pravo primerjavo epigonskega Tršarja in njegove samorodnosti.
Za prvi nastop grafika Tršarja pa moramo Šteti šele njegovo delo ob smrti njegovega prijatelja, pesnika, domobranca Balantiča. Tako njegov spominsKi list, ki sem ga omenil, njegova grufika v zbranih pesmih ter zlasti v Domu in svetu, posvečena Baluntiču, zlasti pa in predvsem njegova oprema Balantičevega Venca v izdaji Zimske pomoči leta 1944. To knjigo lahko štejemo za eno najlepših slovenskih knjig ter pomeni tudi za Tršurja osvojitev vsega občinstva. Ta knjiga s svojim realizmom, s prepletanjem telesnih skupin in z vizionarstvom pravega ekstatika ga je pokazala doslej na najvišji višini ter v velikem vzponu navzgor. Ne kaže ga še na višku (čutiti je ponekod še trdote v oblikovanju telesa). Pozabiti pa ne smemo, da je Tršar še vedno »slikarski dijak«, da hodi še »v slikarsko šolo«, edino, ki je v teh časih na razpolago, da ga pa njegovo delo že kaže v velikem razmahu in krepki poziciji med našimi slikarji, izredno pa med našimi grafiki. Tako si je s tem Vencem, najlepšim spomenikom svojemu prijatelju, postavil tudi sebi trdno osnovo, na kateri bo zrastel gotovo še v krepkejšo, samorodno postavo naše mlade nove umetnosti.
Tudi ta majhna zbirka njegovih pokrajin in portretov, ki jo priobčuje sedaj »Slovensko domobrnnstvo«, je samo postaja na poti k pravemu nastopu, ki bo šele njegova javna razstava. Kadar bo on in čas dozorel do tega, verjamemo, da bo pokazala njega kot priljubljenega, že priznanega in dozorelega umetniku.
Tine Debeljak.

ersten sonnigen Jage
Wcnn der FrUhllng mit selnen ersten sonnigen Tagen die alte Erde neu belebt, dann wird c« nueh on den BHchen und Teichen lebendlg; denn jetzt bietet slch die Gelegenheit den Rctchtum der WnsserlMife fUr unsere ErnShrung auszuwerten. Dle Jugend aber beteillgt sich mit aportllcher Freude dnran. Und wcnn auch elnmal die Beute nlcht bedeutend ist, der son-nige FrUhltngitag cntschJtdtgt tUr alles.	Foto Jančar.


Nastopili so lepi sončni dnevi ln pomlad že diha v deželo. Ob nedeljskih popoldnevih mladina v okolici vasi išče razvedrila pri ribarjenju v potokih. Ribe se bodo kmalu drstile, zato mora mladina izrabiti že prve tople dni, ko ni več ledene skorje nad vodo.
Ribiči najprej razpno mrežo, ki jo potem vlečejo po vodi. Možakar v gumijastih škornjih plaši ribe, da kar same drse v mrežo. Četudi plen ni obilen, fantje so le imeli lep nedeljski popoldan.
JEČA3 PREDDELAVCEV j ZA DELOVNO SUJŽBOj
^hiA^itdang
iH)tt UMttfuhverri
furaen ^mtddmate
r
4.
mm i
t. Preddelavec, ki bo po končanem tečaju prevzel vodstvo delovnih skupin. Einer der slovvenischen Arbeltsmflnner. dle nach entsprechender Schulung als UnterJUhrer von Arbeltskommandos eln-gesetzt werden.
2. Delavsko »orožje«: krampi ln lopate. Dle «Waffen« der Arbeltsmttnner; Spaten
und Pickel.
3.	Na dnevno delo I
Ausmarsch zur tfglichen Arbelt.
4.	Vsakega dela se kmalu privadil. Tudi kopanja Jarkov.
Auf dem Arbettsgelilnde. Ks wlrd gleleh praktlschi- Arbelt gelelitet. Ein Graben wlrd ausgehoben.
»A
S. Pri političnem pouku.
Belm politlschen UnterrichL
I. Po dolu zares tekne!
Kach der Arbelt haben die Mlnner Appetlt.
7.-S. Večerno veselje v kantini. Feierabend in der KanUne.
Bilder von SS-Krlegsberlchter Reipsch.
•No. dajmol« — Mladi, zdravi fantje smehljaje poprtmejo s krepkimi rokami za lopate. Vedno so dobre volje. Iz raznih krajev so tu. da se izuče. Vsakdo Izmed njih naj bi postal vodja delavske skupine, vzor pridnosti In de!«. Pri svojem poslu so požrtvovalni. Pripadajo različnim slojem: med njimi najdemo dijake, rokodelce, obrtnike, uradnike In druKC Za sedaj so odložili «vo-je stanovske poste In prijeli za lopato. Vsi vedo. da mora danes vsak posameznik posvetiti vse svoje sile In moči le boju. Klic dolžnosti je vse združil, val so si postali
prijatelji, vsi so enako oblečeni tako pri delu kakor v prostem času. Tri tedne so tu že skupaj; polovico dneva posvetijo praktičnemu delu, drugo učenju. Zgodaj zjutraj korakajo, pojoč narodne pesmi ln z lopatami na ramah, na delo. Ilovnata zemlja se na debelo oprijemlje gojzerjev. To pa ne sme ovirati delo niti jim vzeti volje. S čvrstimi zamahi odvale cele kope težke zemlje.
Poldan je; delo počiva ln orodje je očj-ščeno. Delavci se postavijo v vrsto in odkorakajo v zbirališče, kjer imajo svetle in čiste prostore. Tudi kopeli so na razpolago. V Jedilnici je že pripravljeno kosilo. Dekleta ga nosijo v velikih posodah na mizo. Pa tudi mladi fantje sami poprimejo, da je čim hitreje razdeljeno.
Ko bodo mladi delavci prižll po treh tednih zopet na svoja delovna mesta, tedaj kot vodniki, ne bodo imeli samo strokovnega znanja, ampak bodo dobro podkovani v vpraSanjih, ki jim Jih stavljajo njihovi prl-jateljl-sodelavci.
Zvečer je prosto. Fantje hite v kantino in ob spremljanju harmonike ln kitare ter lepe slovenske pesmi minevajo večeri. Tako raste med njimi prijateljstvo, ki se ne ozira na položaj in premoženje.
Tako bodo Sli tudi ti mladi Slovenci s svežimi močmi in željo na svoja mesta ln sodelovali v boju do zmage.
Vojni poročevalec Schulz W.
.....>:*
v,-. ••