C. C. Post ale. - Esce ogni mercoledi - 14 luglio 1926. Posamezna števitke 25 stotink. lzhala: vsako sredo zjutraj Stane za celo leto 15 L. * pol leta S > * četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- Tioslane naročnine se ne moretnu ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. jfa 9m I^HPwy^^fiflflP^Hv j4^0*^^w*^9HH ^Km^^^m LBs Si. 49 \ I,».**,*, : sredo 14. julija 1926 letcix Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Oglasi se računajo po dogovom in se plačalo v napre[. List izdaia konsorci) »GORIŠKE STRAŽF.,. Tisfc Katvliške tiskarne v Gorici, Riva Piazzvin štev. IS. Uprava in ureAništvc: ulica Marneli siev. 5, -¦ (prel Scuole). — Teles, int. štev. 308. Jiadar boš na rajžo šel.... V današnjih dneh mornmo več; krat čuti neprijazno besedo: če vam (Slovanom) ni iukaj pri nas do* bro, izselite se! Često mnramo sli; šati ta izzivalen poziv. Slišati ga je moral celo naš državni poslanec dr. Besednjak pri svojem zadnjem go; voru v rimskem parlamentu. Posla; nee je drznega medklicarja sicer ta; koj primerno zavrnil, ko mu je rekel, da je pripravljen oditi, če mu bo on (bivši general) nosil kov; čeke. Toda zadevn s tern ni prišla v boljši tir. Še vedno se ponovno dogaja, da mečejo za nami ta oči; tek. Kako je krivičen in zaljiv, o tern ne mislimo nudalje razpravlja; ti, Poditi človekn iz rodne grude, zato ker noče kloniti svojega tilni; ka pred enim ali drugim oblastni; kom, tega je zmožna samo duša, ki ne pozna ljubezni do domnče hiše. Naši pradedje bivajo na tern ozemlju že cno tisočletje, njih pe; pel je shranjen v tej zemlji, lu'di mi bomo v njej našli zadnji mir. In to sveto grudo, naj zapuščamo kot iz; dajalci domovine?! Pa pustimo pritožoe, ki bi nas lahko dovedle v spor z rdečim svin; čnikom strogega podprefekta. Pot udariti in podčrtati hočemo nekaj drugega. Vprašanje izseljevanja je postalo pri nas pereče in sili z dne; va v dan bolj v ospredje. Za nas, ki smo tako majhni po svoji številčni in gospodarski mod, poslane hih* ko to vprašanje usodepolno. Zato ponavljamo, kar smo že veekrat rekli in zapisali: Grenak je kruh tujine. Kdor more naj out ane do; ma. Nikjcr ni nebo tako sinje in solnce tako ogrevajoče kakor na rodni goriški grudi. Tihe, prisrčne ljubezni, s katero nas vabi in vleče domačija k sebi, ne najdemo rti; kjer. §e smeh deklet in vrisk fan; tov nima zunaj v sveiu onega omamljivega earn kakor ga ima dot ma. Tujina je mrzel grabez, ki iz; korišča in izsesava. Zato zapom; nimor si ono znano in resiMčno: Ljubo doma, kdor ga ima. Toda še nekaj! Mali in šibki smo. Vsnk član naše male družine, ki nas zapusti, oslabi našo odporno moč. In kakšna bodi naša odporna moč? Okrepiii se še mora ob nese; bični in brezpogojni ljubezni do naše rödne zemlje in poživiti z zdravim sokom, ki je bodril naše pradede skozi stoletja. Obenem se pa tudi število njenih bojevnikov ne sme preveč skrčiti. Zato ponav; Ijamo: Naš narodni obstoj zahteva, da branimo kolikor mogoče vsi sveto, tisočletno dedščino! Kdor pa živi v takih razmerah, da mu je obstanek doma nemogoč, ta naj si pri odhodu v tujino pokli; če v spomin narodno popevko, ka; tere pričeini verz smo napisali v naslovu. Kakor dekle svojega fan; ta pred slovesom prisrčno prosi: »Kadar bos na rajy.o sel, pridi mi povedat itd., ter ga s tern iskreno opominja, naj ji ostane zvest, naj ostane — njen, tako šepeče tudi naša ljubljena do; mačija vsakemu, ki jo zamišča: Ne zabi me, ostani mi zvest! Ljubezen z-ame naj ti ogreva sree, spomin name naj ti vedri dušo! Ob povratku bo potem zapela vsa domačija, kakor pozdravlja ne; vesta svojega ženina, ko se vraCa: »Kadar boš domov prišel, pridi mi povedat« itd. In če bo tako, če bomo imeli vsi svojo domačijo vedno v sreih in ! mislih, bomo vztrajali in zmagali! Kaj se godi po svetu? Danes hočemo naše bravce spet spomniti na učenjaka svetovnega slovesa na F. W. Försteria, ki je j znan našim bravcem odkar je na* i pisal za našo božično številko pre* krasno poslanico primorskim Slo* vencem. Tc dni je od učenjaka iz Ziiricha prispelo k nam novo pi* smo, kjer je omenjen zanimiv ela* nek o nekrvavi borbi indijskega ljudskega voditelja Mahatma Gan* dhija za svobodo Indue. Članek je izšel v nekem uglcdnem svicar? skem listu. Foerster poudaria v pi* smu, da je Gandhi opustil naeelo bojkota vsega kiir je anulcško in učerijak pristavlja prešinien vesolj* stvene^a mirotvornega cluha: »Pro- ti naeelu bojkota sem iaz vedno imel ugovore, ker to naeelo pač spada pod pojem vojne. in La ni mo.aoee ločiti od nacionalizma. Z bojkotom se brani le indiiski na* rod, koristi jn težkoče britskega na* roda pa se ne jemljejo v poštev.« Tako plemenito more etistvovati le mož, ki se je povzpel nad obzorje sedanjega človešketfa mišljenja. Pa preidimo h elanku samemu. V okovih trojne sužnosti. i Krivice Angležcv nad Indijo so ! brezštevilne kot pesek ob morski | obali. Britanija je pritisnila na In* ; dijo v socialnem nogledu. Vničila \ je z uvozom angleških izdelkov . vso indijsko obrt in pritirala v be* ; do 80 odstotkov prebivalcev, ki so ] ostali po več mesecev na leto brez zaslužka. V marsikaki pokrajini so prebivalci padli na stopnjo »pari* icv« (najnižje kaste), ženske so se pa morale udati nesramni obrti. Gospodarsko so znali Andeži In* dijo do golega izkoristiti. Vsa stremljenja po svoboseinah zna an-glcska kolonialna politika v kali zatreti. Znala je izißravati mohamedance proti hinduistom in to tako spretno, da ie veekrat pri* šlo do krvavih spopadov o katerih ste veekrat brali v »Straži«. Danes so kajpak že oboji sprcticldali an* gleško igro. Dalekosežen pomen ima tudi nov način študija po ind* skih šolah. Namesto stareüa duha poglabljanja, ki je svoiski indijski naravi, so upeljali Anqlezi prouee* vanje zapadne civilizaciic in zuna* nje kulture. Ustvarjanje pristnega indijskega duha se ie umaknilo zu? nanjosti. Gandhi prvič nastopi in zmaga. Tako je zdihovala domovina, ko je vstal nicn sin Mahatma Gandhi, da ji pomore. L. 1893. ie prišcl kot mlad odvetnik v_Južno Afriko, kjer je bivalo dosti niegovih roja* kov. Tedai je okušal njih usodo. Ker je bll Indijec so zanirali pred pred hjegovim nosom vrata, ga zaničevali in psovali. Gandhi po* nusti zatorej svoi poklic in sklene pomoei svojim bednim sonarod* niakom. Postanc revež kot oni in iih zaene zbirati. Povsod koder ho* di se mu priključijo nepregledne j množice in poslušajo nje^ov vcli* eastni nauk: Ne povraeu.i moenim, ki te tepejo, hudega s slabim. To mogočno gibanje jc zajelo vse In* | dijec. Nie ni pomagalo, da so Gan* dhija zapirali, tepli in ponižcvali. Zmagal je! Angleški guverner je izdal posebnc zakonc v dobro In* dijeem v južni Afriki. Vodja na poti do druge zmage. Mahatma Gandhi je zdai sklenil pomagati celi domovini. Najprei jo ie moral v gospodarskem oziru na* rediti neodvisno. Dvoie poti je imel na izbiro: najprei ie moral rojake priueiti spet stare prepro* stosti in jih privesti nazai v case, ko so malo potrebovali za telo; potem pa je moral po vsei Indiji zopet vpeljati domačo obrt. O* ¦ gromnc bombaževe žetvc niso več šle v angleškc tkalnice. Doma si je indijski kmct pripravil prejo in platno in doma si je vrezal kroj za oblaeilo, kot so je poznali njegovi očetje. Na tak način ie osvobodil deželo od potrate v jedi in obleki. To je bil prvi korak do zmagc. Kaj pa politično? Je*li Gandhi skrivai pripravljal revoluciio in ti* hotapsko brusil meče proti tujcem? O, ne! On je ueil, da nasprotnika ne užugaš s fizičnimi sjcdstvi, mar* več z mocjo neuklonliive volje. Seveda je treba žrtev. Prva Je, da se odpoveš vsakemu nasilstvu. Tn ta je največja! Rishiji (indiiski si* ).^zofi). ki so odkrili to postavo hreznasilia. sredi naihuiših preiga* njani in učili:'ne vračai nasilja z nasiliem, so bili veeii^duhovi kot Newton in večii voiskovodje kot Wellington. Ta postava ie postava na.se vrste, kakor jc postava nasil* stva postava divje zveri. Duh spi v zveri. Človeško dostoianstvo pa hoee višie postave, postave duha. To je Gandhijev nauk- vsemu člo* veštvu. Gandhi trpi in zmaga. Angleži niso razumeli velikega indijskega mislcca in so še naprej vladali po svojih načinih. Indijsko ljudstvo je pa odprlo srea svojemu voditeliu. Vlada ie daiala dosti ob* liub. Prišlo jc tudi že do pobojev. Ko je m^ra p^ikipela do roba. je Cjlandhi 23. julija 1920. proglasil, da prcneha vsako sodelovanie 300 mi* lionskega indijskega naroda z An* gleži. Pisal je pismo guvernerju in mu očital potoke solza, ki jih je kriv med Indijci. vraea mu vsa od* Iikovanja in državljanske pravice. Gandhijevemu vzgledu so slcdili vsi indijski velikaši; vračali so od* Iikovanja, odpovedali se službam, eastern in naslovom. Samo enega se je Gandhi bal, da ne bi izbruh* nila anarhija in da ne bi njegovo ljudstvo se uprlo s silo. Številni indijski zastopniki na narodnem konqresu v Kalkuti so to tudi za? htevali. Trikrat so xe tarn sklenili, da se uprejo britanski nadvkydi, a zmeraj se ie Gandhi uprl in njego* va veličina je zmagala. Ni se bal tudi takrat, ko so od niega odpa* dali njegovi najzvcsteisi; ni mu bi* lo za število privržencev. Njega je držala kvišku zavest, da ravna prav. Za to svoje preprieanje je moral naposled v šestletno ječo. Vcselo je prevzel kazen uverjen, da qloboko ukoreninjeno gibanje no bo zamrlo. In res, po trplienju ie napočila zarju zmagc. Vsled bolezni so Gandhija izpustili iz ieče. Gibanje se je sirilo in zmaguje. Novi indijski podkrali lord Ir* vin je že imel scstanke z Mahatmo Gandhi j em. To dokazuje, da vlada ne smatra več indijskega liudskega voditelja za upornika, marvcč za moža, s katerim mora stopiti v do* govore. Izšle so tudi žc marsikake odredbc po Gandhijcvih žcljah. Vse to jc pa lc prav mcdel od* svit tega gibanja, ki smo aa sku* šali v tch skromnih vrstah zajeti in podati bravcem. Zakaj? Morda bo kdo vprašal, zakaj o* pisujemo to v političnem pregledu. Gandhijev pokret ie mouočen vzgled vsemu sodobnemu cloven štvu, kako s^ rešujejo na plemenit, človeški način spori med narodi, V celi zgodovini človcštva ie ta vzgled doslej osamljen, a možje, ki stoje za tern gibanjem, so porok, da bo svet šel po teh stopinjah, ki pripeljejo do mirne in plodne za* i<-dnice vscga človeštva, kier ne bodo divjale strasti strupenega na* cionalizma in bo vsaki skunini za* jamčen svoboden razmah ne da bi bile kršene pravicc soscda. To smo hoteli povedati našim Bravcem in jih uveriti o tern kar nas učita pred vsemi Indiiec Gandhi in naš prija* telj veliki F. W. Foerster, za kar mu bodi hvala in zahvala. V Jugoslaviji je postalo toplo. Potijo se tudi ministri in politiki, zato se ne gibljcjo prav močno. V slovenski politiki je za dobo kislih kumaric dobro služil urednikom širom dcžele znani »falziiikat« o dr. Žerjavovcm »slovenačkem dia* lcktu«. »Slovcnec« in »Jutro« sta možgane svojih bravcev tako pre* gnetla, da se niso v Hi falzifikatih nič vcč spoznali. »Slovencc« je tr* dil na podlagi dr. Žeriavovega pisma, da je bil prestavljcn jugo* slovanski podkonzul v Diisseldor* fu dr. Barle, češ, da ie »klcrikalec« in torej ne dovoli državotvorcn. Ob koncu pisma pa baie dr. Žerjav pristavlja, naj se tja pošlie urad* nik, ki ni klerikalec, a ie zmožen »slovenačkoga dialekta«. Samostoj* ni demokratje so brž planili po? koncu in po svojih listih razglasili, da tisto o v»slovenačkcm dialektu« ni nič res. To njih ruzburienje je razumljivo, ker so proti /^eriavove* mu mnenju, da bi bila slovenščina dialckt, nastopili vsi slovenski knji* ževniki. V »Jutru« so pa vso raz* pravo o premcščevaniu uradnikov, če so klerikalci, spnivili v drug tir, na »dialekt« in gnali vedno, da je j dokument ukraden, potvorjen in j tako naprei. V »Slovcncu« je po* j slancc dr. Kulovcc trdil, da Žerjav. j govori o slovenskem dialektu in • da ponižuje svoj materni iezik in | da «Jutro« laže. Stvar, ki ie bila v Sloveniji edini politični dogodek v prvi polovici polctja sc ie vlekla do dolgočasja in se nazadnie stopila v vročini. Bolj važni so pa v zad* njem času Radiöevi nastopi. Stjepan Radič se ie nekaj časa solnčil po Dalmaciji. Obenem je pa brundal kot maček in üruntal, ka* ko jo bo »zaveznikom« radikalom zagodel, da bodo hitreišo polko zaplesali. Sei je v Zaareb in tarn sklical skupaj svoje poslance. Po zborovanju so časnikarii zvedeli, da so ministra Nikica zapodili iz stranke. Pred časom sta se Nikič in Radič že sporekla, pa sta se ka* Stran 2. »OORIŠKA STRATA« sneje spet pobratila. Pa vže takrat se je dalo sklepati, da pobratimija ne bo dolgo držala. Zdai ie šlo za Nikicem iz Radiccvega tabora tu? di nckaj poslancev, a oblastni Ra? die je napel proti svoiim neubog? ljivim pristašem še druge strune. Öd radikalov zahteva, nai Nikiču, ki pač ni več elan radieevske stran? ke, odvzamejo ministrsko cast. Ra? dikali, zlasti notranji minister Ma? ximovic pa nočejo o tern nie slišati. S tern se hočejo skazati hvaležne Nikieu, ki je ob zadnii ministrski krizi šel od Radica in s svoio sku? pino poclprl Uzunovica, da se je čutil dovolj 'trdnega tudi brez Stjepana Radiea. Tako ie danes voditelj hrvatske seliačke stranke v težkem položaju, da se celo zve? za z radikali razbije in da se zaene nova vladna kriza. Zunanji minister Nineič ie men* da zaradi tega že šel na Bled, kjer se mudi kralj Aleksander. Pravijo, da je minister kralju povedal, da ni več mogoče shajati z Radičem, ker pride vsak čas z novimi zahte? vami. Če bodo radikali res sku? šali Radiea vreči, bodo imeli bel? grajski dopisniki spet obilo posla, ker bi se ministri zaeeli menjavati. Tedaj bi prav gotovo spet stopil na plan stari Pašie, ki se zdai zdra"? vi v Karlovih Varyh. K nicmu ho? dijo stalno odposlanci iz Bclgrada, da mu poročajo, kdaj pride nje? gov čas. On eaka tudi, kako se bo? do razne struje med radikali spo? razumeie. Znano je, da so obeinske volitve v Belgradu razcepile radi? kale mcr.l pašieevce in pristaše Nineiča oziroma Maksimoviča, no? tranjega 'liinistra. Prišlo ie že tudi do dejan,«-1- Sh sporov. Tretia skupi? na pa je. kar smo že enkrat popi- sali Uzuiuniceva, ki se drži zdaj na j površju. ¦ ^sti prorokujejo, da se j ecz polet j. ne bo nie spremenilo. j §cle jesen-. se bo videlo. kdo bo pre? ' vladal in prijcl za krmilo. DNEVNE VEST! Pomota. Koncert »Mladike« se ne bo vršil to soboto in nedelio kot je bilo pomotoma javljeno. marveč TEDEN DNI KASNEJE. Osebne neprilike. Od raznih strani nam prihajajo vprašanja, kako je z usodo našega urednika Kemperla. Mnogi vzra? došeeni častitajo k oprostitvi pred goriškim tribunalom, a so razoča? rani, ko slišijo, da bo o zadevi mo* ral govoriti še prizivni sodni dvor v Trstu. Kdaj se bo zgodilo, ne vemo. Dotedaj je treba mirno ča? kati. Kemperle se na ta račun vča? sih tudi nekoliko posmeje. — Pisa? telj France Bevk, cigar priziv je bil, kakor znano, zavrnjen, študira te? žave časnikarskcga poklica v go? riških zaporih, kjer bo ostal, do? kler ne odsedi štirimcsečne kazni. Ker mu je dovoljeno pisati, ne bo ostal ta čas brezploden. Želimo mu samo krepkega zdravja. Osebne vesti. Sodni svetnik pri goriškem tribu? nalu kom. Anton Bonne, bivši go? riški župan, je premeščen v Bellu? no. G. svetnik je bil v vseh krogih radi svoje nepristranosti in blago? hotnosti priljubljcn in bo njegovo premeščenje težko zadelo tudi na? še slovensko občinstvo. Povemo prav odkrito, da s takimi premes? titvnmi zaslužnih in priznanih prav? nikov sodno oblastvo nc pridobiva ne na zaupanju in ne na ugledu. — Premeščen je tudi namestnik dr? žavnega pravdnika kav. Gvido Ruggcri, rodom Dalmatinec, iz Go? rice v Vellctri. Njegovo ime so na? ši čitatelji parkrat brali v proccsih proti našemu uredniku. Gospodinjski tečai,, ki ga prireja Prosvetna zveza se bo začel 25. julija. Udeleženke bo- do o podrobnostih pravočasno ob? veščene. Rok za priglašanie je že potekel, zato se nove prosilke ne sprejemajo več. Odobritev društvenih prostorov zahteva za predstave oblastvo. O? pozarjamo društva, nai vlože na podprefekturo prošnjo na koleko? vancm papirju za 2 L in prosriji prilože kolek za 3 L ter naert pro? stora. Društva, kjer se ie že ogled vršil, naj takoj poravnaio stroške! Za davkoplačevalce. Pri mestnem magistratu (ufficio protocollo) so od 8. do 15. t. m. na vpogled davčni seznami in sicer za dohodninski davek in za davek na stavbe. Na trgovski soli v Gorici so se vršili pod predsed? stvom prof. Vicrthaleria končni izpiti. Z uspehom so iih prebili 3 dijaki in 13 dijakinj, ki želiio raču? novodskih mest. Za delavce. Vodstvo tiikajšnjc obrtne sole nas obvešea, da je minister za na? rodno gospodarstvo dovolil na ime? novanem zavodu skušnie za kvali? ficirane delavce. Ti izpiti se bodo vršili 21, 22 in 23. julija. Lastno? roeno pisane prošnje ie vložiti do 16. t. m. na uradu za pospešcvanjc trgovine in obrti v via Morelli 37. Za vojne sirote. Na občinski tabli ie razglašen razpis učnih podpor, ki iih prcjme? jo vojne sirote, prebivaioče v Go? rici. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. Pojasnila se dobe na anagra? fienem uradu (reparto Pensioni). Bodite previdnil Že večkrat smo v našem listu sva? rili pred ncpremišljenim izseljeva? njem v Eanjaluko. Dogodki so po? kazali, da je bila naša beseda na mestu. Iz Vipavske nam narnree prihajajo naravnost strašna poro? čila o naših ljudeh, ki so se izselili v Banjaluko. Več kmetov bo prišlo po svoji neprevidnosti skoro ob vse premozenje. Tu so prodali svo? ja posestva in hišc in si v okolici Banjalukc nakupili veliko zemlje. In ravno poglcd na prostrane njive jih je omamil, da se niso vprašali, ali je zemlja tudi lodovitna, ali bo poplačala trud obdeloValca; v svoji neprevidnosti so plačali zemljo ve? liko nad obieajno ceno in šele da? nes vidijo, da zemlja ne nese. Skoro vsi bi radi odstopili od kup? ne pogodbe; mnogo se jih je že vr? nilo na Primorsko, a strehe nimajo več, ker so svoje domove prodali! Kaj naj sedaj poencjo? Dva umrla Slovenca. Iz Ljubljanc prihaja vest, da je tarn umrl širom dežele znani zdrav? nik operater dr. Stojc. — Brž za to vestjo so pa poročali, da ie umrl znani slovenski poljudni pisatelj dr. Fran Detela. Mohorianom je rajni pripovednik dobro znan. Pritrkavanje zmaguje. Pred davnim časom so po mestih prepuščali pritrkovanie cerkv. zvo? nov podeželanom in okoličanom, čcš, to ni za mesto. Toda mogočni vpliv pritrkavanja na duševnost eloveško je ta predsodek sčasoma omajal in pritrkovanie se ie nase? lilo tudi v mestu. Pritrkovalo se je v začetku dolgo easa Ie v predmest? nih cerkvah, stolna cerkev in sv. Ignacija na Travniku sta se dolgo upirali tej »novotariji«. Toda sea? soma je tudi ta predsodek padel. Že v zaeetku tega desetletia nas je veselo iznenadilo pritrkavanje na Travniku. To sem žc takrat pohval? no omenil v »Straži« in dostavil, zakaj da bi se ne pričelo s pritrko? vanjem še v stolni ccrkvi. Tudi to se je zgodilo minulo nedeljo za praznik sv. Mohorja in Fortunata. Omogočil je to veleč. monsignor Valentinčič, za kar mu bodi izreče? na tu iskrena zahvala. Naiboljši za? govor za to najdemo v ravnokar izišlem »Slov. pritrkovavcu«. kjer je pisano: Če primeriamo vse tri naeine zvonjenja: neumerieno, u? merjeno zvonjenje in pritrkavanje, najdemo, da se s pritrkavanjem najjasnejše, najuspešneišc izraža radost, veselje, prazničnost, slo? vesnost in veličastnost. Iv. M — a. Kolači. Ni dolgo, odkar jc bila nekje ve? selica. Stara navada je, da pripelje? jo tudi kolaearke svojo robo na prodaj. Pa so imele smolo. Proda? jale so kolače z nedolžnimi sloven? skimi napisi. Oko postave to vidi, pristopi in reee prodajalki in oko? li stoječim: »Ne smete več proda? jali kolaeev s slov. napisi. Pišite nanje magari francosko, angleško ali kitajsko, Ie slovenski ne! Ako vam bom še kdaj videl slov. napise, vam zaplenim vse skupaj.« Uboga deklcta, ki se bodo mo ral a učiti ki? tajskih črk, da bodo znala razbrati fantovo željo na kolaču! Čudno čudovito. Glavno tržaško fašistovsko gla? silo »Popolo di Trieste« je prene? halo izhaj'-atil. Pra\nj;'oi( da ga je ubil »Piccolo«. Nam ne gre v glavo, kako se more načelen fašistovski list umakniti pred listom, ki menja barvo pri vsakem solncu. Pač, ita? lijanski senator z mednarodnim imenom Mayer ima celo večjo moč kot tržaški fašisti. 2369 novih podestajev je imenovanih z zadnjim kraljevim odlokom. Za naše dežcle ni še nobenega med njimi. Praški nastopi. V Pragi so končali veliki nastopi sokolov. Na stadionu ic nastopalo po 14.000 telovadcev. Vse slovcs? nosti so lepo izpadlc. Škoda Ie, da so nekateri sokolski voditelii izra? bili vsesokolski izlet mesto za zma? go zdravega duha v zdravcm tele? su, za klanjanje svobodomiselstvu. Sicer so v zadnjem hipu dali Huso? vi proslavi malo mani napadalno lice. Tudi odsotnost Poliakov, Bol? garov, Slovakov in Ukraiincev je pokazala, da ima jo v sokolstvu vmes prste ljudje, ki jim ie več za politične mahinacije nego za vza? jemnost med vsemi Slovani. V to? liko je bil praški vsesokolski zlet, ki mu je pa treba priznati mogoč? nost in dostojanstvenost, ponesre? čen. — L. 1929. ob tisočletnici če? skega kneza sv. Vaclava bo pa v Pragi velikanski nastop vseh slo? vanskih orlov. Prapori se dvigajo. Rifanci niso še položili orožja pred tujci. Njih dosedanii yodja Abd?el?Krim sicer ječi v franco? skem jetništvu, a poraženi prapori domovine sc zopet dvigaio. Na če? lo Rifancev je stopil mlad vodja Ulain Ahmed el Boggar. Boj za svobodo domovine ie razplamtel z nova. Za varčevanje. Fašistovsko časopisie zahteva, naj se omeji uvoz vseh luksusnih predmetov. Vodstvo stranke je pa odredilo, da je treba 25. iuliia in 1. avgusta povsod imeti shode. da se ljudstvo bolje pouči o gospodar? skem položaju države. Nov čas nameravajo vpeljati v Nemčiji. Ur ne bodo vcč šteli od 1 do 12, mar? več kot v Italiji od 1 do 24. »Prijateljski« obisk. Maroški sultan bo te dni obiskal Pariz. Francozi se na vse mogoče slovesnosti pripravljajo, da počaste tega afriškega vladarja. Bravci bo? do takoj razumeli, če povemo, da hočejo Parižani sultana — potola? žiti, ker je pravzaprav vladar v Maroku francoski guverner. sultan pa nosi Ie lepo pisane hlače. Kaj skrbi Angleže. Valuta v marsikaki evropski dr* žavi stalno Icze navzdol. Posebno belgijski in francoski frank se ne moreta vstaviti. To skrbi Angleže, ker če ne bo kupec imel denarja, bo tudi prodajalec ostal z dolgim nosom. Anglcški listi zatorei pred? lagajo, da morata Amerika in An? glija seči v žep in okrepiti evropski denar. Bodoči ameriški predsednik. Svetega očeta je posetil v Rimu bivši podpredsednik severoameriš? kih združenih držav Hughes. Razni politiki trdijo, da je to v zvezi z bodoeimi volitvami za ameriškega predsednika. Kandidiral bo katoli? can Smith, ki je sedaj predsednik države New York. Iz širohego svefa. Debela tatvina. V bclgijskem obmorskem mestu Ostcndcju so ukradli iz pristanisea kar eel hidroplan, ne da bi stražarji tatov zapazili. Soli Bclgiici slepi, ka?li? Muzika v mošeiah. Turki se pa hoeejo na vsak način modernizirati. Neki imam (turški duhovnik) hoče na vsak naein vpe? ljati v mošejo godbo. To bo turška fara plesala. Učena vprašanja. V Ameriki imajo vse polno uni? verz. Skoro polovica od njih pa ne zasluži svojega imena. Pač pa so te univerze od silc bogate. Zato lahko uganjajo tudi takele »špase«: Ena izmed teh visokih sol je razpisala nagrado 75.000 dolarjev za naj bol j? ši odgovor na vprašanje »Zakaj ptiči letajo?« Druga je bila še bolj brihtna in je razpisala kar 275.000 dolarjev, če kdo pove »Zakaj otroci jočejo?« Jaz pa stavim vprašanje: »Zakaj so tepci na svetu?« Kdor do prihodnjič pametno odgovori, bo zvedel še eno amcrikansko. Podmornik mrtvih. Pred dobrimi štiirnaistimi dnevi je plula v brooklynski pristan pri New Yorku eskadra vojnih ladij. Vse so imele praporce na pol dro? ga. Sredi med njimi sc ie pa pozi? bavala podmorskii ladja »S. 51«, ki je lansko leto trčila s parnikom »Cittä di Roma«, in se potopila z vso posadko na visokem morju pred Bostonom. Le true mornarji so se s plavnjem rešili in prinesli domov vest o junaški smrti 39 to? varišev. Eno lcto se ie ameriška admiraliteta trudila, da bi ladjo dvignila in vrcdno pokopala v zemljo junaške mornarie. Šele le? tos se je to posrečilo. Ko je omenjena eskadra priplula do pristana je stopila na Iadio smr? ti posebna komisija, ki je vse pro* store preiskala. Na podmornici so našli še 20 trupel. Nekateri mrliči so še držali roke na raznih vzvo? dih; videlo se je, da so še v zad? njem trenutku hoteli Iadio rešiti. A bilo je zaman. V 30 sckundah so valovi ladjo požrli. 20 mrličev bo pokopanih na državne stroške. Dcvetnajsterim pa buei brezdanji ocean večno pogrebno pesem. S čolni nad žetviio. Prctečene dni so bile po Jugosla? viji velikanske poplave. Na mo? starskem polju v Hercegovini je bilo posebno hudo deževie. Voda jc privrela iz kraških iam in ie sta? la kar 4 metre nad žitom. Obupani seljaki so žalostni gledali iz čolnov pod sabo vnieeno setev. Zedinjenja. V Harbinu (Sibirija) se ie velik del pravoslavnih župlfanov s svo^ jim duhovnikom vred zedinil s ka? toliško Cerkvijo. Duhovnik še na? dalje opravlja sv. daritev v vzhod. obredu. — V Vilni se ie zedinil s sv. Cerkvijo pravoslavni arhiman? drit (opat) Morozov. JPriloga,, Goriške Straže" St. 49 »OORISKA STRATA« Stran A. SOCIflLNI VESTNIK. V nesrečo in ječo . . . Ker hočenio govoriti jasno, mot c:imo povedati brez atrahu, dn so y.iiradi naših lepih protialkoholnih člankov ponekod zagodrnjali, čcš, »Slraža« je proii vinu, ki je naš ojuvni dohodek. Tnkim godmjav* cum ne moremo pomtigziii. Nas list bo vedno krepko podpiral naše vh nogradnišlvo in se boril tudi proti tnjim, nedomačim vinorn, a zaradi tega ne bo z molkoni odobraval pi? janeevanja in pivskih razvad, marveč se bo prof/ njim dosledno boril. Mislimo, da se razumemo nn kratko in jasno. Alkoholizem jc uničil močne in shivne narode. Ali naj se razpase tudi med nami šibz kimi? Zatorej proč s pijančeva; njem, v to naj pomorejo lUle naši člnnki in la, ki sledi: Uredništvo. V začetku svetovne vojne so pripeljali iz južnih obmejnih ječ bivse Avstrije mnogo jctnikov v Lepoglavo na Hrvaškem, kjcr je vclika kaznilnica. Bili so možje in mladeniči, stari in mladi. Ko s6 stall razvrščcni pred kaznilnico in jih je paznik prešteval, je zaklel neki mladenič med temi nesrečnc? ži: »Prokleto žganje! Zaradi njega nas vlačijo tod!« Da, žganje in druge opojne pijače spravijo marsikoga v nesrcčo in ječo. To je dokazano s številkami in vsi poznaino take slučaje. Po? glejmo, kaj pravijo številkc. Let a 1907. so našteli v Nemčiji 530.000 obsojencev; med temi jih je bilo 200.000, ki so zašli vsled opojnih pijae v hudodelstvo. In v bivši Av- striji je prišlo na leto okoli 120.000 ljudi v ječo radi hudodelstev, ki so jih storili v pijanosti. Posebno jasno vidimo, kako peha nezm^rna pijača Ijudi v nesrečo, ako primcrjamo poboje ali telesne poškodbe po kraju, kjer so se izvr? sili, in času, kedaj so se dogodili. Zdravniki in sodniki so v to svrho sestavili že več preglednic, iz katerih vidimo, da je nedelui ¦— dan Go? spodov — dan največjega števila pobojcv oziroma telesnih poškodb. Približno polovica vseh zločinov se zgodi v nedeljo. Neki zdravnik v lleidelbergu je prciskal 1115 po? bojev. ()d teh se jih je izvršilo v nedcljo 502, v pondcljek 181, v to? rek 95, v sredo 67, v četrtek 62, v petek 82, v soboto 94 in v 32 slu? čajih je bil dan ncznan. In med te? mi 1115 slueaji se jih je zgodilo v krčmi 742. Največ pobojev se zgo? di torej v nedcljo in v gostilni. Nedelja pa se tolikokrat nskrr.ni s krvjo, ker imajo v nedeljo ljud.je čas in delavci denar, zaslužek ce? letja tedna. Namesto da bi se v nedeljo odpoeili, šii v lepo naravo, kjer bi se navžili zraka in solnca, ali bi vzeli v roko lepo knjigo ali šli v izobraževalno društvo, pa jo zavijejo v zakajeno gostilno k za? peljivcu alkoholu, ki nemalokrat nje in njihove družine spravi v nc? srečo. Tudi pijančevanje ob raznih pri? ložnostm, n. pr. na ženitovanjih, plesih itd., ni tako nedolžno, kakor sc navadno misli, kajti človek, ki ni navajcn na pijanost, izgubi ve? liko lažje moralieno moč se ustav? ljati slabim nagnenjcrn, kakor pa navaden pijanec. Priložnostno po? pivanje pogosto konča s pretepom. Tudi to je dokazano s številkami. Pruski zdravnik dr. Bär je pre? iskal 32.837 kaznjencev in našel, da je bilo med temi kaznovanih zaradi poškodb 1130. Od teh sta bili dve tretjini, to je 750, pijanccv; in si? eer je bilo 15Ö takih, ki so pili vsled navade in 600 takih, ki so pili le ob gotovih prilikah. Pogljemo, zakaj pa spridi pijaea eloveka in zakaj ga vodi v zločin! Zloeinei postanejo pogosto otroci pijaneev, ker imajo vsled podedo? van ja po starših na^njenje k nrav* nim slabostim. Znano jc, da so otroci pijaneev pogosto slaboumni in polni slabih nravnih nagnjenj. Zloraba opojnih pijač je uprav vsled tega eden izmed prvih vzro? kov, da se ljudstvo spridi. Pole^ dru^ih slabosti dobe otroci pijanccv vsled podedovanja že v zibelki tudi slabost, da se ne morejo ustavljati pijaneevanjii. Kakor podedovanje po starših ah koholikih, tako usodepolno vpliva na otroke tudi navajanje na pijaeo in slab vzgled v hiši takih staršev. Kjer starši pijaneujejo, dajejo piti tudi otrokom in jih s tem zgodaj navadijo na pijaeo, ki jim postane potreba. Ta potreba )%h potem sremlja skozi vse življenje, jih kva= ri in mnogokrat pripelje v nesreeo. In vz.i^led staršev i^ijancev. Vzgledi vleeejo, pravi pregovor. Ako vidi otrok oeeta ali mater veekrat pu jana, ali vsaj »vesela«, kakor pra? vijo, to ne more ostati brez vpjiva na otroka, ki je že vsled podedova* nja nagnjen k pijaneevanjii. Ivar je staršem dovoljeno, rudi meni ne more biti prepovedano, si misli in vda se pijaei. Drugi postanejo pijanci, ker so zaeeli pijaneevati ob raznih prilož? nostih, katerih je brez števila. Ko? <4ar pa dobe alkoholne pijaee v svoje kremplje, ni vee gospodar samega sebe in v nevarnosti je, da ga privedejo v hudodelstvo, kajti alkohol pokvari možgane, s kateri? mi elovek duševno deluje. Pijanost vzame eloveku razum in zavest in silno razdraži živee in nizko po? željenje. Kolikor bolj se alkohol polašea glave, toliko bolj postanc elovek podoben živali, toliko lažje govori neumnosti, dela grda de? janja, zaide v hudodelstvo. Poleg tega oslabi pijaneevanje voljo. Pijanec je brez trdne volje, je omahljiv in brez trdnega, zanes* ljivega značaja. Ker nima moene volje, se ne more upirati izkušnja* vam in ker nima krepkega značaja, je pripravljen storiti za pijaeo vse, tudi kaj nepoštenega in slabega. Pijanec proda za pijaeo svoje pre? pričanje, svojo narodnost, svojo vest in dušo. Iz tega članka lahko sprevidi vsakdo, kako neizmerno spridi zlo? raba alkoholnih pijae eloveka. De* lajmo torej s poukom, agitacijo in vzgledom proti pijančevanju, proti alkoholizmu, ki postaja tudi med našim ljudstvom prava bolezen! Posebno mi Slovenci bi morali biti trezni, ker nas je malo in je zato tembolj škoda vsakega, ki se izgubi v pijaei. Proe s pijaneevanjem, da bo naš narod zdrav, da ne bo go* spodarsko in narodno propadal in bo nravno utrjen! m. (Pozdravi fantov-vojakov- Za danes se nam je nabralo to? liko toplih pozdravov od naših fan? tov, ki služijo kralju, da nam kar prostora primanjkuje. Veseli nas, da fantje ne j^ozabijo v vojaški suknji na domaeijo, ampak da se je vedno tako toplo spominjajo. Tudi mi vsi doma, posebej še ured* niki v zaduhli uredniški sobi se Vas kaj radi spominjamo in Vam že? limo skorajšnjega odpusta! Bog Vas živi vse skupine, ki ste spodaj naštete: Iz Livorna pozdravljajo fantje letnika 1904. in 1905., ki služijo pri 13. težkem topniškem polku. Zdaj imajo vaje ob Sredozemskcm mor* ju ,pi.šejo, pa misli jim le hitijo pod Triglav, kjer jih čakajo starši, brat? je in sestre pa še kdo drugi, kar se pa ne sme na glas povedati. Pri is tem regimentu pošilja dru? ga tovarisija med njo tudi najmlaj? ši letnik 1906. pozdrave in jo prav po pesniško zaokroži takole: Zopet bo zvenela naša pescm in sc razlegala od sivega Triglava, spajala se z žuborenjem Soče, od? mevala po vipavskih dobravah in gubila se v kraških jamah. Štirje »mandeljei« od tretjega topniškcga polka v Reggio Renati? eo tudi pozdravljajo in pravijo, da so vedno veseli kot je že po navadi slovenska kri. Tarn dalce izpod snežnih Alp iz Turina so se tudi oglasili fantje, ki nosijo znamenja 92. pešpolka. Topničarji iz Cremone pošiljajo pozdrave predvsem slovenskim de? kletom. Osem fantov artiljeristov iz Bo? lonje pri 3. polku pošilja pozdrave vsem domaeim in dekletom, ki so nanje tako brž zabile. Pozdravlja? jo, kakor vsi, tudi »Gor. Stražo« in pravijo, če grdo pišejo, naj opro? stimo (kar nie ne bomo hudi za? radi pisave. Ured.) — Zadnja sku? pina se je tudi oglasila iz Livorna od kanonov. Ta pa pozdravlja, kaj ne, kako bahavi smo, predvsem — nas urednike in »neprecenljivo »Gor. Stražo«. Fantje le še kaj, dokler se ne vi? dimo v domaeem kraju! Iz Rima. Srene pozdrave staršem. bratom, sestram, slovenskim dekletom, ki nas pozabljajo in tebi, draga »Stra? ža«, ki nam prinašaš novice iz mile domaeije, pošiljajo slovenski voja? ki 82. pešpolka iz starodavnega Kima. — Štrukelj Franc, Baea pri Sv. Luciji; Kragelj Bernard, Idrija pri Baei; Bieie Ciril, Šentviška go? ra; Paušie Jožef iz Kanalskega Lo? ma; Skrl Jožef, Senica; Kaučič An? ton, Čader pri Tolminu: Gorkie Albin, Vrtojba; Budal Jožef, Štan- drež; Simčič Anton, Lipa; Perdih Franc, Drežnica; Škrianc Jožef, Ostružno brdo: Mislei Anton, Lo? zice pri St. Vidu; Trošt Ciril, Hru? šica; Ostruška Edvard, Gabrovica na Krasu; Černe Vladimir, Prvaei? na; Čermel Viktor, Dobravlie; Va? lie Rudolf, Place pri Ajdovšeini; Voneina Ciril, Sp. Idrija; Pertot Anton, Kai pri Kanalu; Volk Franc, Trnovo pri Gorici; Rolih Anton, Trnovo?Bistrica; Brceli Karel, Gro? pa pri Trstu; Beneie Aloizij, Zo? mant?Bistrica; Rutar Franc, Kneže pri Podmelcu; Ho.jak Anton, Za? vrh; Faganel Jožef, Ozelian; Fer> fila Jožef, Sežana; Tomšič Franc, Bač pri Knežaku; Kastelič Rudolf, Trnovo pri Bistrici; Batagelj Franc in Bratina Vincenc, Št. Tomaž pri Ajdovšeini; Pavlica Anton. Hruši? ca na Krasu; Budal Angel, Vojšei? ca; Sila Franc, Lokcv na Krasu; Mi- šigoj Peter, Podsabotin: Brumat Albert, Miren; Petretič Anton, Trst; Urh Stefan, Postojna; Lahar? nar Alojzij, Novake; Kosmae G-i? brijel, Cerkno; Rupnik Ivan, Črni vrh; Simeič Anton, Brd|a; Pertovt Miligoj, Trst. VACLAV BENEŠ - T&EBIZKY Dve povesti Karlštejnskega vrana \z češčine prcvel dr. Fran Bradač Oskrbniško službo je sedaj opravljal le oskibnik iz viteškega stanu — tisti, ki se je spr.1 z gospo? dom Joahimom . . . Levo roko je nosil skoro pol leta na črni obvezi, brez dvoma je bila to posledica dvoboja z Novograjskim, o kate? rem si je tukajšnje služabništvo še? petalo, da mu je obraz razsekan, da ga ni mogoee spoznati. Stari vitez z belo glavo je prebil sedaj cele noei sam na straži in vedno v stolpu, kjer je takrat pre? budil s svojim gromovitim tulje? njem Budnjanc, da niso eelo noe zatisnili oči, v stolpu, kamor je sei Hyncik kopidlansky po-smrt. rZi\'ä duša ni žalovala za ubogim mladeniecm, nihee niti vzdihnil ni. V Bezdekovu so bili veseli, da so se ga iznebili, posebno gospa. Morinsl"- se je odrekel svoji služ? bi in cesarski komornik mu je po? sredoval nakup znatnega posestva na desnem Vltavinem bregu ne da? leč od Präge. Gospod Makovsky se ni sramoval vzeti od obeh strank primernega plaeila. ltdino Boryne se ni in ni mogel opomoči. Blagajnc so bile skoro do dna izpraznjene, tožbe so mu izse? sale skoio vse, kar mu jc ostalo po oni novembrovi noei in o eemer ni vedel komornik. Sosedje, ki niso bili sicer nič boljši od njega, so se zaeeli izogibati njegovi družbi. Gospod Zbynek mu je vrnil dolg še tisto leto. Toda komaj je ušel enim krempljem, je padel v druge, stokrat hujše. Letel sem po teh krajih zelo po; gosto in skoro vsakokrat sem se ustavil nad Roztoškim gradoin; zle? tel sem doli ter sedel na prizidek, odkoder je bilo najbolje videti v sobo gospoda Davida. Ciospod David je prepadel, da si ni bil več podoben; bil je kost in koža. In ta je bila kakor stari pa? | pirji, ki so ležali zgoraj pod streho med se/enj debelim tramovjem, pokriti z visokimi plastmi prahu, oglojeni od moljev, popisani z naj? razlienejšimi raeuni, davčnimi na? erti, cele vrste dolgega računanja o . gospodarskih potrebah, koliko je j bilo jagnjet, telet, koliko jalovk, j toda niti en spomina vreden dogo? • dek, na primer ta, kako je bil tu? kajšnji gospod pred krvavo skup? ščino najodloenejši nasprotnik Fer? dinanda in pozneje njegov naj vda? nejši sluga, kako je v okoliei ro? malo različno blago iz roke v roko ali kako so se izpreminjali staro? davni obieaji in jih je nadomeščala sama tujina, prostovoljno, nepri? siljeno . . . »Osem tisoe! — Dvanaist sto!« Gospod David je od časa do easa kriknil in kreda se je v njegovi iz? sušeni desnici skoro drobila. In ra? čunil je iznova od enega groša do tisoč kop, tako oprezno, kakor da mora to svoto takoj izplaeati. Dru? gič je zopet razposejal ogromne go? tovine s takim strahom, kakor da piše oporoko; tu je odbrisal, drug je zopet pripisal in zopet vse primer? jal, da ne bi nikjer ostala kaka na? paka. Nekoe so ga našli, kako je sedel s eclom na mizi in stiskal kredo kreevito v desnici. Dolga vrsta šte? vil tokrat ni bila seštcta. Še pred eno uro se je strašno jezil, da ga okradajo na vseh koneih in krajih, da ga vsakdo goljufa, tu da ma manjka sto, tarn celo tisoe in cna... Nikakor se mu danes ni hotelo njemati. Motil se je že pri prvi vr? sti, dokler mu ni omahnila glava prav na tisto mesto, kjer jc hotel zapisati koneno svoto. Gospod David Boryne je bil mr tev. In jaz koneujem tole drugo po? vest. Napiši jo natanko tako, ka? kor sem ti jo pripovedoval. In po? Steno pritiskaj s peresom! — Ra? zumeš? — Ne boj se, da bo tu pa tarn senca prevee črna. Prenrieam se, ali si me ubogal. In ko bos do? koneal, priletim in moraš mi jo nre? eitati ... In res je priletel stari, črni piič, kakor da je vedel, kdaj namoeim pero za poslednjo besedo. Bilo je zopet v juliju proti večeru — bilo je tiho, kot letos še ni bilo. Solnce se je že skrilo za kopico ržcne slame še iz predlanskega leta in v mojo sobico je vhajala rožasta veeerna zarja, da mi je papir rdel pod roko. Vran je zopet sedel na vejico šti? ridesetletnega orcha in je trikrat potrkal s kljunom na okno, preden sem se ozrl . . . vzcl sem papir v roko, sedel bliže k oknu in začel eitati, stran za stranjo, list za lis? torn, da že ni bilo skoro videti. Stoletni ptič je molčal in samo prikimaval s erno glavo. Bil je za? dlovoljen. (Konec.) St ran 4. »OORISKA STRATA, Kaj je novega na cleželi? Števerjan. Nedeljska prireditev naše šolske mladine je sijajno vspela. Dvorana je bila natlačena. Vse pevske točke so se zelo dovršeno izvajale in so morali naši ljubi malčki tri pesmi ponoviti. Tudi šaljivi prizor »Plan? šarica« in dvodejanka Finžgarjev »Vedcž« sta zelo ugajala. Vloge so bile zelo dobro pogodene. Odliko? val sc je posebno »Lukec« v svoji težki in dolgi vlogi. V prvi vrsti gre zahvala za ljubko prireditev učiteljstvu, zlasti g. Stepančiču. — Na splošno željo občinstva se prireditev ponovi v nedeljo, dne 18^v t. m. ob 4.30 popoldne v prostorih baronice Taceo. Vsi, ki ste zamudili zadnjo nedeljo, pri? dite! * * * V nedeljo snio praznovali v na? šem dništvu praznik Sv^ Cirila in Metoda. Dopoldne so sc elani in članice udeležili skupne sv. maše in skiipnega sv. obhajila. Pridigal je g. prof. Terčel j iz Gorice pri obeh mašah. Zelo smo hvaležni Prosvet? ni Zvezi, da nam je pripomogla do te lepe proslave. Popoldne je društ? vo priredilo izlet v Fojano. Sv. Lucija. Pred 3 tedni je 52?letni Ivan Fer? mol, po domačc Kofolč od Sv. Lu? cije 66 nosil po Sočinem strmein bregu drva. Enkrat jih ie prinesel skupno s sinom, drugikrat, ko je št4 ponje sarn, ga ni bilo več na* zaj. Najhrže se mu je zdrsnilo in je padel v Soeo. Sledu ni nobene? ga. Ker je takoj na to vsled dežev>- ja voda zelo narastla, ga ie najbr? že zasula s peskom, da ga nikdar ne najdejo. Zapustil ie ženo in 4 mladolctne otroke. Nai bo ljubi Bog milostiv njegovi duši, ubogi družini pa naj bo tolažnik in usmi? Ijen oče. — Letošnie deževno in hladno vrcmc silno zadržuie in o- vira vse poljsko delo, — kakor dm* god. Če pojde tako naprej, ne bo koruza nikdar dozorela. Pa tndi drugi pridelki, fižol, krompir, zelo trpe. — Druga leta je bilo ob tern easu polno letoviščarjev, letos pa jih je le še malo. Col nad Vipavo. V sredo 23. junija ob sedmih zjutraj je umrla gospa Marija Li? kar v 49. letu svoje starosti. Bole? ha.'ii je žc vee let, P )greb ie bil zc? lo lep. Preostalim iskreno sožalje! Fojana v Brdih. Vprizoritev »Miklova Zala« je bila 11. t. m. podana v najlepšem redu. Radi motenja vremena se igra ponovi dnc 18. t. m. s pomno? ženimi točkami. Začetek ob 3.30. K obilni udeležbi vabi odbor. * * # Po dolgem moledovanju in naj? večjih žrtvah se nam je posreeilo, da so oblastva dovolila našo prire? ditev. Komaj smo pa imeli v rokah dovoljenjc, nas je že začel plašiti dež, ki je pomalem naletaval v ne? deljo dopoldne. Bali smo se, da bo malo udeležcncev. Toda nebo su ie polagoma zjasnilo in pota v Foiano so oživela. Od vseh strani so priha? jali udeleženci k naši prircditvi. Med obiskovalei smo opazili eelo zastopnike Prosvetne zveze iz Go? rice. Ogromna udeležba nam je vlila novega poguma. Vrli »Godbe? ni krožek« iz Gorice, katerega smo dolžni še posebe pohvaliti, je za* sviral, množiee so dohajale in za? stor se je dvignil. Po italijanski de? klamaciji je nastopil pevski, zbor iz Fojane, pod vodstvom g. Simo? nitija. Zbor je številen in glasovi primerno razdeljni. Pesmi, ki so jih peli, so bile težkc. Vendar je bil uspeh dobcr vkljub temu, da je bila izgovarjava pomanjkljiva. Isto ve? lja za moški zbor iz Nebla. Veseli nas, da naša Brda tako vneto goje lepo našo pesem in iskreno častita? mo pevcem in pevovodjema. Občinstvo je nestrpno pričako? valo igre »Miklova Zala«. Resnica jc, da drame niso za odprt prostor, ker zahtevajo svetlobnih efektov in zbranosti. Zlasti igra »Miklova Za? la« stavi v tern oziru velike zahteve. In vendar vkljub tern nedostatkom, katerih scveda ne more odstraniti nobeno društvo, ki ne razpolaga z dvorano, prav mirno lahko trdimo, da je igra dobro izpadla. Mogoče so občinstvo oearali lepi, izredni turški kostumi in zanimiva snov. Brezdvoma pa je bil že.sam nastop igralcev hvalevreden. Almira je iilrala semtertje naravnost dovrše? no, Zalika je bila dobra, Treso^lav zadovoljiv, Mirko umerjen, samo prevee nenaraven, ostali i^ralci po veeini vsi na mcstu. Skupine so bile pa semtertje iz^rešene in iz^ovars Java pomanjkljiva. To pa lahko re? čemo, da niti od dalee ne bi priea? kovali takega uspeha. Fojanci za? služijo pohvalo nele kot pevci in igralci, temveč kot požrtvovalni in energieni člani, ki se niso strašili tc/kih in skoro nepremostljivih ovir. Cast jim! Štjaški vrhovi. V »Goriški Straži« št. 45 smo ei? tali dopis iz Štjaških vrhov. v ka? terem vidi »vipavski« popotnik ono nevarno pot, ki pelie iz Vrabč pro? ti Štjaku. »Stareek«, ki ie kazal vi? pavskemu popotniku kraie, kjer so se zadnja leta vršili razni napadi, se je naravnost lagal, kcr na cestt, ki pelje iz Vrabč v §tjak, se jc iz? vršil samo en napad brez vsakih posledic in sicer takoj po končani vojski v času, ko štjaških »ropar? jev« še ni bilo, (da bi vendar en? krat ljudje nehali govoriti in lagati o štjaških »roparjih«), vsi drugi napadi so bili izmišljeni, tudi napad na g. upravitelja. Popotnik hvali, da je bila vsa vas polna zelenja in pomladanskega cvetja, da je bila cerkev lepo okrašena, da je bilo krasno petje. Gospod popotnik ni videl pač nič novega, kajti tako je bilo vsako leto pri nas na praznik sv. Telesa. Do sedaj smo imeli od pamtiveka procesijo na praznik, a letos smo jo imcli v nedelio potem in sicer zato, ker nimamo svojega duhovnika. Starejši ljudje se še spominjajo, da so bili svoj čas v Stjaku kar po 3 duhovniki. a sedaj smo odvisni od dobrotliivosti in milosti gospoda upravitelja iz Vrabe. Vipavski popotnik hvali vrhovsko ljudstvo in pravi, da ne more biti hudobno. Res, naše ljud? stvo je dobro, a med tern liudstvom je še preccj izdajalcev in izvržkov, kateri so krivi, da smo že čez pol leta brez svojega duhovnika. V fa? rovžu imamo mesto duhovnika ne? kaj drugega. Livek. Najprej omenim, da livška ob? čina šteje okoli 600 duš. Ima pa osem gostiln. Harmonika se tudi vsako nedeljo sliši. Nedorasla ne? kleta hodiio v^čkrat po plesiščih. Dekleta, kaj vas ni sram? Tudi fantje od 18. do 24. leta ne zamu? dijo plesa. Saj imamo tukaj na Liv? ku društvo, zakaj se ne vpišcte kot zvesti elani?! Tudi v cerkvi ni mi? ru, posebno na koru ne. — Čudno je, da hodi na kor tako malo pev? cev. Ubranega petja ni več. Pevo? vodja brez pevcev ne more nie. Fantje in dekleta, boljc zgrabite! Dnc 10. jun. jc umrl 28?letni g. Ant. Matelič. Bil je zvesti član društva. Prizadeti družini iskreno sožaljc! Rihenberk. Nekateri farani so malo pogo? drnjali na našo »Stražo, eeš, da je premalo popisala velike slovesnosti od pretekle nedclje — To nedeljo . se je pa šolska mladina postavila s svojo prireditvijo. Kes, ti mali ! škrateljčki so se prav pogumno po? stavljali. Gosp. učitelj Bcnko jih jc tako navil, da so peli prav kot »vc? liki«. — Svet za zidavo občinskega doma smo kupili še precej poceni, nasproti posojilnične hiše. Zadruga je pa kupila zemljišče na spodnjem koneu Governe. — Poteštata še vedno iščemo. Občinarji so uverje? ni, da oblastva ne bodo slušala žga? njarskega vpitja nekaterih moža? kov, ki jim je samo za east in de? nar, pa se magari obesiio za to. (Op. uredništva: Dopisniku in vsem Rihenberžanom, posebno o? nim, ki so se za slovesnosti pretekle nedelje toliko trudili, moramo po? jasniti, da daljšega dopisa nismo mogli objaviti. Saj vidite, kako je naš list okrnjen. Ko si bomo spet opomogli, h čemer bodo naši Ri? henberžani gotovo pripomogli, bo? mo z veseljem prav dolge elanke sprejemali. Torej na delo!) * * * Prosvetno društvo v Rihenebrku se zahvaljuje vscm, ki so sodelo? vali pri nedeljskem koncertu. Po? sebno pa društvom iz Donibcnga, Saksida, Štanjela, Brü, Gor. Brani? ce in iz Gaberij. Odbor. Sv. Lucija. (Težka smrtna nesreča.) V pon? deljek 5. t. m. okrog 12M.» ure se je prigodila na naši železniški postaji grozna nesreča. Lesni trgovec in l?osestnik iz Kozmeric Manfreda Andrej, star približno 32 let, clan volčanskega obč. odbora in sin zna? nega lovca Andreja iz Kozmeric, je bil s svojim težkim tovornim av? torn na postaji. Na prošnio nekega prijatelja je skušal premakniti z avtorn par železniških voz na bolj pripruvno mesto za razkladanje. Pri tern ni mogel sneti pravoeasno na vagon priklopljene verige in so vagoni, ki so bili že v teku, po? tegnili avlomobil, ob katerem je ne? srečni Andrej stal, s seboj in ga vjeli med stranice avtomobila in vagona. Pritisk je bil tako silen, da jc ubogemu Andreju počila žila od? vodnica in je kljub takojsnji zdrav? niški pomoči nastopila takoi smrt. Rajnki Andrej, ki zapušea vdovo in enoletnega fantka, je bil zelo vesten, umen in varčen gospodar, ki si je znal priboriti v vsei okolici velik ugled. Tudi kot trgovec je bil zelo cenjen in vpoštevan. Njegova nesrečna smrt je pretresla celo sve? tolucijsko okoiico in sploh vse, ki so ga poznali, kajti vsi so ga imeli radi. To je pokazal tudi veličastni pogreb, ki se je vrsil v torek ob 3 popoldne. Ogromna množica ob? einstva ga je spremljala na zadnji poti in svetolucijski pevci so mu zapcli tri ganljive žalostinke. Naj mu bo domaea zemlja, ki jo je is? krcno ljubil lahka! Njegovi nevto? lažljivi ženi in potrtim staršem iskreno sožalje. Naj zakljucimo to žalostno poročilo z bridkim spo? minom. Pred enim letom — manj? ka samo nekaj dni — se ie zgodila na dvorišču Andrejeve domače hi? še nesrcča, ki je tu,di pretresla celo Soško dolino. Takrat ie bil žrtev zidarski podjetnik gosp. Valentin Žtrukelj, ki je bil ubit pri ravnanju neke železne ccvi. Pokojni Andrej je takrat pomagal g. Štrukliu pri tern dclu in je le po golem slueaju par minut pred usodnim trenutkom odšel v hišo. Imel je tedaj srečo, ki ga je pa v pondeljek žaliboa zapu« stila. Človek res ne ve ne ure ne dneva, taka je njegova usoda. Ravnica. Povsod se bere o povodniih. Za? to se danes tudi mi oglasimo, da ne bode kdo mislil, da smo Ravni? eanje utonili. Res jc, da veasih zgi? ne naše spodnje polje za par dni vse pod vodo, da je podobno bolj jezeru kot pa njivam. Letos imamo posebno dosti sitnosti s poljskim delom; nam gre prav počasi na? prej kjer je zmeraj voda. Sirk je tako velik, da ga komaj sedaj ob? sipamo. Scno pa le po sili sušimo. Letine slabe, draginja raste, dokla? de in davki so visoki; kje bomo je- mali, da bomo to plačevali? Mvala Bogu, da se vsaj v gozdu nekaj za? služi. Sedaj imamo lepo cesto do Solkana. Za njo se moramo še po? sebej zahvaliti gospodu Francu Gruntarju iz Sedla pri Kobaridu, ki je bil do sedaj oskrbnik te ceste. On ni bil samo dober delavec, je bil tudi prav zgleden mladenič, za? to ga je vse ljubilo: staro in mlado. Odhajajočemu želi vse najbolje cela Ravnica! Zbogom! Črni vrh nad Idrijo. Javno pozvan od črnovrhškega dopisnika »Edinosti« z dne 22. ju? nija moram — čeprav nerad — jav? no odgovoriti. Predvsem moram ugotoviti, da slone podatki g. do? pisnika na napačnih informacijah ali pa vedoma in namenoma trdi, kar ni res. Merodajne oscbe in vsak, kdor si je kdaj oglcdal hišo zapuščeno cerkvi po g.e Katarini Plešnar, ve, da je hiša v najslabšem stanju in ne kakor g. dopisnik trdi, v povsem dobrem stanju razen ne? katerih malenkostnih popravil. Da? lje ni res, da presega proraeun L 100.000 — in tudi ne sine prcsegati, ker ni toliko denarja v sedan jih težkih gospodarskih prilikah nihec niti od dalee ne drzne skupaj spra? viti, najmanj pa jaz, ki že 2 lcti z dejanjem dokazujem, da sem za? dovoljen s takim stanovanjem, ka? kor menda noben drug dušni pastir v celi goriški škofiji in še kje dm? gje. Gospoda dopisnika pa tudi zelo naprošam, naj javi odboru onega glasbenika * strokovnjaka, ki si upa za tretjino zgoraj omenjene svote adoptirati staro posloj>je v »representančno« žun? nišee. Naj bo g. dopisnik prepričan, da mu bo vedela cela župnija in zlasti šc jaz vso zahvalo in ga bo- mo šteli med največje dobrotnike zapoeetega dela, tudi če ne bo v de? narju prispeval niti enc same sto? tinke. Sedanji g. podjetnik mi je tudi izjavil, da je pripravljen takoj odstopiti delo onemu spre-tnemu mojstru. Gospod dopisnik šteje pozidavo župnišča med dobrodel? nost. Dovoljujem si skromno pri? pomniti, da to ni nikakšna dobro* delnost, marveč vestna dolžnost vsakega kristjana, ki hodi v cerkev in ki hoee, da so njegovi otroci krščansko vzgojeni. Dobrodelnost pa sc prične šele tedaj, če je kdo svojo dolžnost storil in je dal več nego nanj pride. Čeprav euti gosp. dopisnik v »Edinosti« »živo potre? bo«, da dobi dušni pastir v Črnem vrhu primerno stanovanje, vendar sodim, da ga ne morem prišlevati ne med one navadne ljudi, ki so po svoji najboljši vesti in svojih naj? boljših močeh svojo dolžnost sto? rili, ne med dobrotnike, katerih je hvala Bogu tudi nekaj. — Toliko v blagohotno'pojasnilo in prosim tu? di Vi — brez zamere! — Orni vrh, 24. junija 1926. — Filip Kuvčič, župni upravitelj. Prapetno. Prejeli smo in priobeujemo: C>i? tal sem v Vašem cen jenem listu od 21. maja t. 1. St. 38 dopis iz Pra? petna. Dopis spravlja nekaterc o? sebe na slab ugled, toda ni pravi? len. Seveda nimamo vsi ljudje vseh dobrih lastnosti, najbrže tudi dopisnik ne. Z ozirom na Vaš do? pis pa pravim: s celim lastnim na? slovom na dan, ee si ga upate da? ti pod dopis. Na svidenje! Dobro poznani vaščan. Spodnja Idriia. »Katoliška Prosveta« v Spodnji Idriji vprizori v ljudski šoli v so? boto dne 17. julija ob 8.30 uri zve? čer in v nedeljo, dne 18. julija ob 3.30 uri popoldne dramo »Bele vrt? nice«. Ker je igra zelo zanimive vsebine, naj nihee ne zamudi te prireditve! Torej, v soboto in ne? deljo na svidenje v Spodnji Idriji! Ob sklepu šolskega leta je tukaj? šnja mladina priredila lepo uspelo veselico. Vsa hvala za njo gre go?" spodičnam učiteljicam. »Ü0R1SKA STRA2A* Stran 5. Sedlo. (Smrtna kosa.) Dne 18. junija t. 1. je uinrl na rojstncm domu v Sedlu priljubljcni mladcnič Franc Gaspcrut v starosti 21 let. nade* budni sin Josipa, mnogoletncga biv* šega župana tc občine. Ugraibla ga je v evetu življenja neizprosna bo? lezen in odvedla v prerani grob pred časom k njegovi dobri mamici in dvema sestrama. V nedelio smo ga spremljali k večnemu počitku. Ljubi Frančič, ti nisi nobenega ža? lil v svojem mladostnem življcnju, mlad si nas zapustil in sei v grob. Naj ti bo domača zemlia pri sv. Križu sladka in mila. Na svidenje nad zvezdami! Vsem preostalim po? sebno pa potrtemu očetu na.še naj* iskrenejše sočutje! Iz Oseka. Dne 27. junija je priredila naša Šolska mladina svojo veselico z mnogovrstnim sporedom. Otroci so pod vodstvom svojih učiteljev lepo zapeli razne pesmice, nastopali z raznimi dcklamacijami, posebno pa se nam je dopadla igra »Škrati«. Z uspehom so bili obilni poslušalci zelo zadovoljni. Dne 4. julija pa je bila v šolski sobi razstava raznih ročnih del, katera so otroci izvršili tekom šol* skega leta. Videli smo razne risbe, posebno pa smo občudovali razna ženska ročna dela. Vendar pa bi za? naprej želeli več praktičnih del, kot šivanje in tudi krpanje raznih ženskih in moških oblek, posebno pa pletenje raznih nogovic. v^ a splošno pa so bili obilni obiskoval? ci z razstavo zelo zadovoljni Na isto nedeljo t j. 4. julija ob? hajali smo v Oseku 501etnico usta* novitve naše duhovnije, katero smo združili s 251etnico pastirovanja našega g. vikarja v tukajšnji vi* kariji. Dopoldansko slovesno služ? bo božjo je imel preč. gosp. moiis. Anton Berlot, ki je imel tern do* godkom primeren govor. Običajna procesija pa sc jc morala radi sla* bega vremena vršiti le v cerkvi. Po* poldne pa je bilo določeno, da se blagoslovi kip Brezmadcžne ter se v slovesni proccsiji prenese v novo postavljeno lično kapelico pod solo. Nebo se je med tern zjasnilo in do* ločena procesija se je izvršila ob obilni udcležbi domačega in bliž? njega ljudstva. K popoldanski slo? vesnosti sta prihitela tudi dva pri? jatelja našega g. vikarja mons. dr. Jos. Ličan in Venceslav Belc, dekan v Kanalu, ki je imel izprcd kape* lice v sree segajoči govor na obilno zbrano ljudstvo. Cerkev in kapeli* co so zelo okusno ozaljšale z ze* lenjem in eveticami dckleta iz Mar. družbe, fantje in pa možje so pa postavili ob potch mlaje in dva sla? voloka. Vsa slovesnost se je izvr* šila prav lepo v splošno zadovolj* nost vseh pričujočih. Na kapelici pa boste letnici 1876—1926. o tern dogodku pričali še poznim rodo* vom? Te dni je vse občinarje občine Osek ? Vitovlje nenavadno razbu? rila neka govorica, češ da je znani voditelj komunistov v Oseku v v družbi nekega liberalnega prvaka v Gorici to/il našega g. župana na goriški podprefekturi, da je komu? nist in prosil g. podprefekta, naj pošlje v Osek posebnega komisarja. Vse se čudi, kako je zamogel ta možakar za ta dan sleči svojo ru* dečo srajco ter se preleviti naen* krat v liberalca. Pa naj bo kakor hočc, ljiidje se ga bodo že dolgo zapomnili, ker hoče na tak način »koristiti« naši občini. Pa le tako naprej! Rocinj. Ker beseda nič ne izda. se mo* ramo oglasiti javno. Naše poštne razmere so zelo žalostne. Prigodi se, da »Straže« ne dobimo po par tednov. Za Mocila imamo n. pr. pismonošo, toda na pošti dajo ča* sopis onemu, ki prvi pride. Ta si ga prilasti in narocnik sia ne dobi. Gospodom, ki čitajo »Stražo« dru? gih naročnikov povemo prav vljud? no: »Goriška Straža« stanc na le? to 15 lir. Če jo hočcte čitati, naro? čite si jo, saj to vendar lahko sto? rite. Pustite pa »Stražo« drugih na miru, ker drugače bomo prisiljeni j postopati drugim potom. Prizadeti. Libušnje. Na tozadevno moje poslano v Vašem cenj. listu St. 44, sem dolžan javnosti naznaniti, da sedaj imen onih surovin, o katcrih sem govoril, še ne objavim in sicer prvič zato ne, ker so na Iderskem in v vsem okolišu, kakor sem zvedel. dobro znani, drugih pa imena dosti ne bo? do zanimala; drugič zato nc, ker mi prihajajo od njih posredno opra* vičbe, češ, da so bili tako piiani, da se niso zavedali svojega deja? nja ali da sploh niso vedcli. da so J pred farovžem itd., in trctjič po-- sebno zato ne, ker sem iz popolno? ma zanesljivega vira zvedel. da ho? dijo po bližnjih in daljnih občinah in prosijo vsaccga, o katercm vedo, da je zmožen spisati dopis za list, ter moledujejo, da naj iim spiše odgovor na moje poslano. (Če je potreba lahko navedem oseeb, pri i fcaterih so moledovali.) Radoveden sem, kje in kedaj bodo dobili do? pisnika in kaj bodo odgovorili. Do tedaj, ko zagleda ta dopis beli dan, ohranim njihova imena — in če se sami ne podpišejo pod dopis, pod? pišem jih jaz. Če se pa kdo poseb? no zanje zanima, so niihova imena in štcvilke njih rojstnih his pri me? ni vsakomur na razpolago. Ivan Leben, kurat. Planina pri Vipavi. Sicer je naš dopis nekoliko za? kasnel, vendar je potrebno, da osta? ne prireditev, ki je zbrala na praz* nik Sv. Petra in Pavla vsa društva v gorenji Vipavski in nebroj ude* ležencev, v trajnem spominu. Ta praznik, ko obhaja naša Planina svojo »šagro«, je bil že od nekdaj priljubljen Vipavcem. Letos je pa prireditev privabila toliko občin? stva, kolikor ga že zlepa nismo vi? I deli. Prireditev se je vršila v naj? lcpšem redu. Nastopali so razni pevski zbori, telovadkinje, igralci, j deklamatorice in ktipletisti. Spored je bil torej zelo pester in privlačen. J Med pevskimi zbori omen jam pev? j ce iz Vrhpolja, Cola, Podrage, Sla? ; pa in Planine. Nekatere pesmi so bile podane prav izborno. Zlasti se je odlikoval pevski zbor iz Cola. Prav lep prizor se je nudil občin? I stvu, ko so budanjske telovadkinje j nastopile s prekrasnimi simbolični? mi vajami. Istotako so udeleženci burno ploskali članicam iz Slapa, ko so v lepi narodni noši prednašale »Jamsko Ivanko«. Kupletist iz Goč jo je dobro izpeljal in zasluži po? hvalo. Z burkami so nastopila društva iz Planine, St. Vidain Vi? pave; zlasti slednja jc ljudem zelo ugajala. Skoda, da je odpadel skup? ni pevski nastop. Tembolj nas je pa razveselil s svojim govorom g. zvezni tajnik Terčelj, ki je prišel iz Gorice. — Ccla prireditev ostane domačinom in udeležencem še dol? go v najlcpšem spominu. Vsa cast prirediteljem in društvom! Zavratec pri Idriji. V nedeljo 4. t. m. nas ie šolska mladina s svojim prvim iavnim na? stopom v resnici razveselila. Igrali so »Teto iz Amerike«. Kdo bi bil mislil, da se bodo naši mali znali v igro tako vživeti in nastopati res naravno in sigurno. Prav tako lepe so ible tudi dcklamaciie in petje. — Vso cast pa še posebei našima vrlima učiteljicama, gospodičnama Miklavičevi in Cualizza, ki sta se z otroci s tako vnemo trudili. Otalež. Mescca majnika se je poročil tu? kaj g. Alojzij Kokošar, učitelj?vodi? telj v Otaležu s Pavlino Peternelj, posestnikovo hčcrko iz Lazca. Že? i . ninovi tovariši iz učiteljskega kro? ga so jima priredili ob tei priliki lep, zabavni večer ob sviranju in petju. Oba, žcnin in nevesta sta na? ša rojaka, katcrima želimo obilo sreče in blagoslova na skupni poti skozi življenje! — Štcvilo članov | Mohorjeve družbe se je pri nas lc? tos še pomnožilo in doseglo števi? lo 104. — Lctina je pokazala dobro v zgodnji spomladi, a vsled dolgo? trajnega deževja je ves up splaval po vodi. Poljski nasadi so skorajda vničcni. Žito je poleglo ko ie bilo v najlepšcm cvetju; turščici slabo ra? se, ker ni toplote; sadie — kar ga je se ostalo — tudi odpada, tako da ljudstvo s strahom zre v bodočnosr. Vendar se nckateri še ne streznijo in mislijo le na zabave in pies. Davčni vijak vedno huiše pritiska in izmozgano ljudstvo lcze v dolgo? ve. Edino upanje ima liudstvo še v mlckarnah, katerih je pet v našem okolišu. Z živino ni kupčije. Na iz? selitev ljudje vec nc mislijo, ker nihče iz strahu pred bodočnostjo nočc kupiti zcmljišča. Vogersko. (Prva prireditev.) Društvo »Po* mlad« je mlado, po izobrazbi strc? meče in tudi dovolj trdno, da bo lahko vztrajalo v teh težkih dneh. A za začetek si je nadelo pretežko nalogo, ki ji pri najboijSi volji ne bi moglo biti kos. Morda par let pozneje, ko bodo igralci vajeni odra in pevci bolj opiljeni in go? tovi. Vendar občudujemo pogum in vztrajnost članov in voditeljev. Dve društvi sta v tako majhni vasi, dva pevska zbora! Pa kako se vza? jemno podpirata!? Malo pred na? meravanim pričetkom veselice se je odpeljalo več voz fantov in de* klet v Sempeter, s čimer so gotovo ustvarili o tako zvani edinosti kaj čudno sodbo. Ljudi je prišlo kljub temu dosti, posebno še čc omeni? mo, da je nekatere strašilo oblačno nebo. Spored je bil obširen. Price* tek ni bil tako točen kot je stalo na ličnem vabilu. Po it. deklamaciji je nastopil meš. zbor, za njim pa moš? ki, oba domaea. Z dobro voljo se popravijo polagoma zlasti višji gla* sovi in solo v moškem zboru. Ba? tujski moški oktet kaže dolgo vajo in dobro prednašanje, enako meš. | zbor iz Dornberga, ki je moral če trto pesem ponavljati, dasi bi ob? j činstvo lahko enako zahtevalo od Batujccv v zadnji točki: »Tarn gori za našo vasjo,«- ki je bila prav čed? na. Po lepo deklamirani pesmi: »O nevihti«, se je pričela igra enode? janka: »Volkašin«. Bolj.se kot glav? ne osebe so igrale stranske, ako iz? vzamemo ne predobro naučene skupne pevske točke v igri. Igralci so vloge znali na pamet, a ziveli ni? so kot bi bili morali, da gledavec res čuti, da se je tako vršilo. 'Mo? goče je igralcem pošel čas in niso imeli dovolj vaj; ali pa niso imeli nobene skušnje na odru? Ne mo* remo sc spuščati v podrobnosti. Omenimo naj le še to, da je treba pričeti z lažjimi igrami, ki bodo lepo podane vsem ugajale, igralce pa privadijo na težje vloge. Sicer pa ni smoter naših društcv samo na* stop; prvo jc srčna omika. In ob* enem s to nam bo dalo društvo pri? hodnjič še več zadovoljstva. Za da? nes častitamo! Za začetek zadosti in še preveč. Dobra volja vas spra* vi mimo vsakdanjih ljudi, ki so za? dovolj ni samo s plesom. — Ck)dba iz Prvačine bi lahko tudi napravila trden sklep, da ne bo hodila na plcse, ampak samo na čednejše kul? turne prireditve. Mislimo, da bi šlo. 1000 LIR boš lahko zadel, če se vpišeš v Go« riško Mohorjevo družbo. Za šest lir prejmeš pet lepih knjig in v koledarju boš našel srečko. Če boš zadel pravo številko, ti bo Goriška Mohorjeva družba izplačala 1000 lir nagrade. Gospodarstvo. Uradna tajnost pri zadrugi. (V zadnji številki našeaa ugled^ nega »Gospodarskega lista« raz* pravlja znani zadrugar g. Dokto* rič o zanimivem poglaviu, ki ga radi obče važnosti radi posnem* ljemo.) Molčečnost je ena nailcpših čed? nosti, ki dičijo modrega moža. Za?' druga, ki naj u/iva zaupanic ljud?: stva, mora imeti v načelstvu in nadzorstvu može, ki znajo molčati. Ali bodo nosili ljudje svoie pri* hrankc posojilnici, če nimaio goto? vosti, da jc vodstvo zadruge v ro? kah resnih, molčečih liudi? Ali ka* teremu članu bi bilo priietno, če bi vsa vas vedela, koliko si je on pri posojilnici izposodil? Nc le pri posojilnicah, tudi pri drugih zadrugah so zadeve. ki ne> spadajo v javnost, tako razne kup? čijske zadeve, cene blaga, dolgo vi, terjatve itd. Naravno in potrebno ie torej, da hranita načelstvo in nadzorstvo glede vscga notranjega poslovanja, v kolikor ne spada v pristojnost občnega zbora, najvestneise urad* no tajnost. Ali velja to pravilo tudi nasproti članom zadrugc? Scveda! To naje* nostavnejše sledi iz nalosie nadzor? stva. Če bi imel vsak clan pravico, prebrskati poslovne kniige in za* htcvati najkočljivcjša poi'asnila, če* mu je potem zakon izrečno določil v § 24., da nadzorstvo nadzoruje poslovanje v vseh panogah uprave, da se more poučiti o potcku vseh zadev zadruge, da ima vsak čas pravico prcgledati knjige in dopi? sovanje in nadzorovati stanje bla* gajne. Čemu bi imelo nadzorstvo pravico, da sme še celo načelstvo začasno odstaviti? Ravno zato sta zadružni običaj in zakon nadzor? stvu dala tako izredno moc. da čla* ni posredno potom teh svoiih za? upnikov vršijo nad delovaniem na? eel stva nadzorovanje do vseh naj? podrobncjsih zadev, ki so članom neposredno iz važnih razlogov in radi zadružnega prospeha nedo^ stopne. Da smo si na jasnem alcde tega, v koliko mora načelstvo ali nad? zorstvo biti pripravlieno daiati po* jasnil, ali koliko jih smeio člani ne* posredno zahtevati, pogleimo, kaj pravi zadružni zakon. 1. Vpogled v imenik članov mora biti vsakemu, torei tudi članom, prost (§ 14.). 2. Načelstvo ima dolžnost. da ob? javi (članom!) v prvih šestih niese? cih poslovnega leta, stanie clan* stva in delezcv ob lctnem zaključku in gibaifje članstva in delezev med letom (§ 22.). Tudi ti podatki mo* rajo biti torci članom na razpola- go. 3. Člani izvršujejo pravice, ki jim pristojajo v zadružnih zade? vah, posebno glede uprave zadruž* nega poslovanja, vpogleda in pre* gleda bilance in določb o delitvi čistega dobička na občnih zborih s sodelovanjem in glasovanicm pri tozadevnih sklcpih (§ 27.). 4. Načclstvo ima dolžnost, da prcskrbi članom na niih zahteva prepis zadružnih pravil in odobre* nih računskih zaključkov in bilanc proti povrnitvi stroškov. Član lahko zahteva, da načelstvo te prepise podpiše (§ 35.). Že previdnost narekuie načel* stvu in nadzorstvu, da daie v za* družnih zadcvah poiasnil tudi čla* nom samo, v kolikor ie primorano* to storiti, menimo rm, da tudi splošna korist zadruge zahtcva od njih najstrožjo molčcčnost napram komursibodi, ker »za molčanje ni vprašanja«. »Vinarska zveza« v Gorici, uli? ca Formica 1 ima cdina v zalogi samo prava pristna domača vina. Cene zmerne, postrežba točna. Stran 6. »OORISKA STRA2A« Valuta. Dne 12. julija si dobil : za 100 tranc. frankov 75 50 do 76 50 Lir za 100 belg. frankov 07.— do 69. Lir za 100 švic. frankov 570 - do 580 — Lir za 100 eeS.-s!ov. kron 86 50 do 87 50 Lir za 100 dinarjev 52.— do 52 50 Lir za 1 sterling 143.— do 143 75 Lii za 1 dolar 29.40 do "975 Lir Novci po 20 frankov 112.— do 115.— Lir za 100 avs:. kron 0.0415 do Ü.0425 Lir Benečijske obveznice: 67.85. Pismo iz Francije. Mcrlebach, Moselle. S tužnim srcem naznanjamo vsem našim rojakom, da ie dne 21. junija umrl naš dobri prijatelj Anton Brence, doma iz Krnic pri Ledinah. Umrl je radi težke opera* cije na mehurju. Pogreb smo mu priredili šele na 24. juniia. Čakali smo 3 dni, ker smo pričakovali na? ših domačinov, ki so zaposlcni ne? daleč od tod. Ali, žal, vse naše ea? kanje je bilo zaman, dasiravno smo pravoeasno poslali brzojavko. Pa kljub temu je bilo dosti liudi pri pogrebu. Prav iz srca se zahvalju? jemo vsem, v prvi vrsti seveda g. kapelniku, ki nam je dal godbo za? stonj in predsedniku društva sv. Barbare, za nagrobni govor. Kon? čno izrekamo iskreno sožalie star? šem in vsem sorodnikom pokojni? kovim. Pozdravljamo tudi vse naše domaeine. — Ivan Simnovčič, To? maž Bogataj. Ignac Slabe iz Govej? ka pri Ledinah; Istenič Franc, Breznica; Pivk Ferdinand. Raz? potje: Anton Slabe, Ledine; Po? dobnik Franc, Dol. Vrsnik; Eržen Franc, Jclični vrh; Mrak Ignac, Je? lični vrh; Jožefa šinkovec iz Go? vejka. Darovi za sklad »Goriške Straže«. Gg. Jerkič Karol 2 liri, Markič Ivan iz Solkana 5 lir, Terpin An? ton pok. Franca 5 lir, Fabian Ivan Brje 5 lir, N. N. Riva Piazzutta 3 lire, N. N. Ajdovšeina 10 lir, Štan? tie Lojze Temnica 4 lire. Gerne P. Gorica 2 liri, Abramič Jurii Buko? vica 1 liro, Čcrmelj Mariia Gorica 10 lir, Gabrijelčič Avguština Avče 20 lir, Gospodarsko društvo Batuje 25 lir, Nekdo iz Krasa 10/lir, Korsič Andrej Črniče 1 liro, družina Klanjšček Cerovo 10 lir. Alojzij Pavlin duhovnik 10 lir, Maver Yen? ko Idrija pri Bači 5 lir, Kačer Luka Idrija pri Bači 5 lir, N. N. Baea 5 lir, N. N. Idrija pri Bači 5 lir. N. N. Bača 5 lir, Kofol Franc Bača 4 lire, Rutar Justina Bača 2 liri. Božič Fr. Bača 2 liri, N. N. Bača 2 liri. Kova? čič Joahim Idrija pri Bači 1 liro, Rutar Marija Bača 1 liro. Kragelj Josip Baea 1 liro, Krageli Jožefa Bača 1 liro, Mrak Ciril Baea 1 liro, N. N. Baea 1 liro, Sluga Marija Ba? ča 1 liro, Kragelj Leopold Baea 1 liro, N. N. Idrij pri Bači 1 liro, N. N. Idrija pri Baei 1 liro. N. N. Bača 50 cent., Leban Josipina Baea 50 cent., Kovaeie Ana Idrija pri Baei 2 liri, Baudaž Feliks Idriia pri Bači 1 liro, Kovaeie Ana Idriia pri Bači 1 liro 40 cent., Gabršček Franc Idri? ja pri Bači 1 liro, Wolf Mariia Idri? ia pri Baei 1 liro, Skok Anton Idri? ja pri Baei 2 liri, Kofol Rudolf Idri? ja pri Bači 1 liro, Manfreda Ignacij Idrija pri Baei 50 cent.. Luznik Ka? tarina Stopec 1 liro, Šuligoj Ma? rija Stopec 1 liro, Leban Josip Sto? pec 4 lire, Sluga Mariia Baea 50 cent., Kovaeie Matilda Baea 50 c, Čotar Josip Škrbina 5 lir. I. R. 10 lir, Božič Josip Dolga poliana 10 lir, Nckdo iz Čepovana 5 lir, Nei? menovana iz Idrijc 100 (sto) lir, A* lojzij Markočič Drnovk 10 lir, Iv. M—a 30 lir, Vodopivcc Andrej Vo? gcrsko 2 liri, Kovic Katarina Peč 2 liri, Lutman Benedikt Štandrež 5 lir, Medvcšeek Katarina Gorica 2 liri, Debclak Anton Mišecki 3 lire, N. N. Mišecki 1 liro 50 cent., Tom? šič Marija Sovodnje 4 lire. Franc Vidmar kurat Nadanieselo 10 lir, N. N. Tolmin 7 lir, Gizela Čopin Trst 6 lir, Franc Persic župnik Vet? ta 10 lir, Cotie Andrei Dornebrg 2 liri, N. N. iz Vidma 20 lir, N. N. iz Vidma 10 lir, N. N. iz Vidma 5 lir, N. N. iz Vidma 5 lir. N. N. iz Vidma 5 lir. Zadnji izkaz 1347 lir, današnji 445 lir 40 cent., skupaj: 1802 liri 40 cent. J. M. učit. St.: Vaš dopis je pri? spel v uredništvo prepozno! Po? zdravljeni! Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. Poljak I., Ozeljan 40: Vam je bila odbita pokojninska prošnja. Proti negativnemu odloku bi morali rekurirati tekom 90 dni. AM ste re? kurirali? Sporoeite nam. 2. Drekonja Andrej, Kanal: Upa? t\ je, da bostc v kratkem poklicani pred zdravniški pregled. 3. Kete Franc, Lokavec: Ob pri? liki zglasite se v tajništvu zaradi Vase pokojninske zadeve. 4. Rijavec Evgenija, Gorica — Levada: Ob priliki zglasite se v taj? ništvu zaradi Vase pokojnine. 5. Zej Amalja por. Podgornik, Trnovo: Vam je bila priznana po? kojnina lir 1242 letnih in odgovar? jajoei prispevki za otroke že 6. fe? bruarja 1925. Če ne prejemate še denarja, sporočite nam; na to bo? mo posredovali pri zakladnem nad? zorništvu, da Vam pokojnino de? jansko tudi izplaea. 6. I. F. Koš. 15: Nimate nobene pravice do očetovega premoženja. 7. /. /. Šebrelje: Prejeli smo Vaša dva dopisa. Rekurz proti odmeritvi hisnega davka po okrajni davčni komisiji bi bil brezuspešen. Sicer pa smo prejeli prepozno tozadevno pismo. 8. Hvala Peter, Bukovo: Okrajna davčna komisija v Idriji je naš re? kurz proti uradni odmeritvi hišne? ga davka ugodno rešila. Za hišo št. 10 je komisija znižala na lir 80; do? eim je hišo št. 13 popolnoma opro? stila hišnega davka. Rekurz na de? želno komisijo bi bil brczuspešen, ker hiša St. 10 ni kmeeka hiša. 9. Bogataj Andrej, Ledine s Preen nik. Zaradi Vase vojne pokojnine smo posredovali v Rimu. O uspehu Vas bomo obvestili. 10. Kmis Andrej, Čezsoča: Glede davkov Vas obvestimo pismeno in j Vam pošljemo primerni vzorec. i 11. Bratina Virgilij, Skrilje: V Vaši zatievi smo se informirali pri tukajšnjem vojaškem oblastvu. Končne zdravniške odločitve še ni. Mnenje tukajšnjcga oblastva je, da lahko iščetc stalno službeno mesto, ker smete upati na definittivni od? pust VA vojaške službe. Ob ¦ priliki pridite v tajništvo po svoj doku? ment. 12. Pč. I. Spodnja Idrija: V Vaši zadevi smo prejeli iz Rima sledeči odgovor: Novembra 1925 je finane? no ministrstvo pisalo prefekturi v Trstu, da je treba rešiti Vašo za? devo v sporazumu z avstrijsko via? do. Od takrat ni ministerstvo v Ri? mu ukrenilo v Vaši zadevi ničesar. Posl. Besednjaka trenutno ni v Go? rici. Ko se vrne, ga obvestimo o Vaši zadevi. Tajništvo. Listnica uredništva. Obloke: Vaš dopis je prav ume? sten. Mož, o katerem govorite, res zasluži, d.a se ga predstavi naši jav? nosti v vseh njegovih razlienih po? litienih barvah. Prijadrati od cesar? skega četovodje do črnosrajenika in imeti še hrepenenje po potešta? riji, je res zelo vijugasta pot. Ven? dar dopisa ne moremo prmbčiti, ker je prevee oseben in bi lahko ro? dil tudi kakšne neljube posledice. Oglasite se še kaj. Pozdrav. F. H., Abano: Ker je bil Vaš, si? cer zanimivi dopis že objavljen v »Edinosti«, ga mi ne moremo pri? občiti. Izgledalo bi, kakor da smo ga ponatisnili po »Edinosti«. Sporo? cite nam kaj drugega o Vašem bi? vanju v letovišeu. Bomo zelo radi objavili. Pozdrav! Dopisnici iz Rihenberga: Kakor ste videli Vas je nckdo drugi pre? hitel z dopisom o novi maši, zato je Vaš izostal. Pošljite še kaj. Po? zdravljeni. Darovi. Za Slovensko sirotišee: P. n. g. Alojzij Simčič daruje ob priliki pogreba g. P. namesto venca 20 L; mesto cvetja na grob pok. Alojzija Rustja daruje družina Komac 30 L; N. N. 5 L. — Srčna hvala! Zahvala. Dobrodelni odbor v Črnem vrhu se lepo zahvaljuje tuk. gg. diletan? torn za lepi dar 100 L (sto lir), kot eisti dohodek dveh predstav v ko? rist občinskim revežem. Črni vrh, 7. julija 1926. F. Rudolf, preds. dobrodel. odbora. RAZGLAS. :: Ljudska posojilnica v Bovcu :: sklicuje svoi letni redni obeni zbor z obieajnim dnevnim redom. kateri sc bo vršil dne 18. juliia tega leta ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. V slueaju nesklepenosti se vrši pol ure kasnejc drugi občni zbor, kateri je sklepeen pri vsakem šte? vilu navzočih članov. Odbor. VABILO k XIV. rednemu občnemu zboru Ljudske posojilnice v Št. Vidu pri Vipavi, ki se bo vršil dne 25. ju? lija 1926. ob 4. uri popoldne v poso? jilničnem prostoru z obieajnim dnevnim redom. Načelstvo. Zgubil se je od P. Cavour do uli? ce v. S. Giovanni maihen blok za inkasiranje. Kdor ga najde, naj ga prinese v upravo lista. Mizo, preprosto, srednjeveliko, eeprav pbrabljeno bi rabila neka naša organizacija v mestu. Kdor bi jo lahko prodal, ozir. posodil za nekaj easa, naj pove pri upravi lista. „Zadražnaz ubzq" v Gorici dobi v par dneh pošiljatev čilskega solitra Kdor ga hoče imeti, nai se zglasi čimprej, ker je povpraševanje po njem veliko. V »Zvezinem« sklas dišču dobite tudi modra galico znane tvrdke Montecatini in najfis nejše žveplo po zelo ugodni ceni. Stalno so v zalogi orehove in seza- move tropine, najcenejša močna krmila za živing in prašiče. »Zadružna zveza« v Gorici. Mlad izurjen kovač išče mesta kot pomoenik ali pa želi vzeti v najem stanovanje s samostojno kovačnico na deželi (ima vse po* trebno orodje). POZOR! Resna trgovina z mr? tvaškimi predmeti se priporoča občinstvu. Izbcra velika in izklju? čena konkurenca. Pavšič Terezija, Gorica, Raštelj 37 pod oboki. Za? loga v prvem nadstropju. Radi selitve je na prodaj pose? stvo s hišo, hlevom in dvokozol? cem. Redi lahko 4 glave živine in dva prašiea. Zemljišče meri 17 in pol johov in sicer dva gozda, travnikc in njive. Cena po dogovo? ru. Nastop takoj. Nataneno se iz? ve pri Ivanu Kos ? Kncža št. 2, Pod? melee. PRISTNO ŽGANJE na drobnb in debelo, konjak, rum, spirit, grenčice, vse najboljše vrste, kis iz čistega vina, se dobi v Via Ascoli 31 (na vogalu trga De Ami* cis, prej Korenj). Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Amerjko: »Conte Biancamano« 18. 8. 1926. »Conte Rosso« 30. 7. 1926. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Maria« 29. 7. 1926. »Tommaso di Savoia« 13. 8. 1926. »Conte Verde« 20. 8. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v 13x/2 oziroma v 19 dneh. v Avstralijo: »Carmignano« 30. 8. 1926. Inform a cije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke xastopnik F. Rosiest. Gorica, Via Contavalle št. 4. SANTE BUSOLINI Uprava: Via Caprin 5 Telefon St. 314. Naznanjam slav. občinstvu, da smo obnovili prve dni juniia stare in priznane apnenice v Solkanu. Istotam se nahajajo tudi kamnolo? mi. Apno je prvovrstno in boljše od drugih ter vsak čas na razpola? go. — Gene zelo ugdone. Zdraonih za zobe in usta Dr. LODZ HRfllBHEfi sprejema vse dni v tednu v Gorici, na Travisiku St. 20 ob sobotah in nedeljab pa tudi v Ajdovšemi štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu. Röntgenologicni zavod ^ za zdravljenje in diagnostiko ppimopijo De. a.OEFIOHI 9 GORICI, CORSO ifJTT. El. I!!. St. H mmm on 9 - iz ih z -1 Teod. Hpibar (nasio « Qorica CORSO VERDfl 32 « - (hiša Cenfr. PosoJ.) Vßliha zsloga CÄna platna iz znsns tovarne Bcfienrhart I Umm, üsakö- vFstao bingo za poroč&ncs Htkcr Ml vclikfc izbira mošdega in z^nslüsp ^nns, Blago solidncr Cene imernel