Pisma iz domačih krajev Vnrbejrg. Izjava. Spodaj podpisani naznanjam eenjeneimi obcmstvu obcine Vurtverg, kot tudi drugim bralcem >Slovenskega Gospodarja«, da so vurberški SDSarji, katere se lahko prešteje na prste ene aroke, poslali že dne 8. t. m. zvečer in ponoci okrog svojega lažnjivega agenta s kandidatno listo za obciiiske volitve, čeravno še volitve niso raapisane. Listo so oznacili pod fkrinko SLS, da so goljulali poštemo mislece može. S tem so tudi mene vlovili, da sem listo podpisal, kakor tudi vec mojih sosedov. In sedaj pa, fco mi je nostlec kandidafne liste SLS ponudH listo v podpis, sem sprevidel, da sem bil zapeljan od strani nasih nasprotnaikov, kar tudi naj bo v svarilo vsem drugim, ki so se dali na tak aačin izapeljati. Zahtevam odloeno, da se me na iažnjdvi listi črta, iker sem videl, da ima lista SLS prave in krščanske može na razpolago, s katerimi hočem tudi jaz listo podpisati. Ker sploh nisem nikoli bil in tudi nočem biti pristaš SDS in njenih apostolov, ki na tak naoin iščejo podpisov. O, inl vas poznamo in nam je dobro znano, da so vam že vrooa tla. Tudi znamo, da se bojite vašega strašnega padca, s ikaterim boste morali dati raoun od vašega hiBevianjia. Pa gospodje, niste ini tako zelo pri srcu, da bi vam pomagal vlažiti ikostanje iz vurber<šike žerjavice, kateto »te si sami zanetili skozi minula tri leta. — Forštaarič Martin, posestnik v Krčevlni, občina ViiTbeig. Gornja Sy. Kungota. Javna proanja. Bivši Lebaričev mlin je popolnoma prenovil g. Jožel Perko, ti^ovec v Lajtersbergu. Vse je lepo urejeno, prosili bi pa g. Perkota, da pusti sliko sv. Jožefa na pročelju temeljito popraviti po kakem akademianem slikarju. Lepa zamisel, slika njegovega patrona na Msi, toda izdelana je prav po otrocje in silno itedovnšeno. Že barve slike so pogrešene, proporcije celo *grešene, tako da slika sv. Jožefa ne vzbuja v gledaicu pobožnosti, ampak grozo valed pokvarjenih <jblik. Na ta nadin }e slilka sv. Jožefa in božjega Deteta postavljena v posmeh kot navadna smesna slika, miikakor pa ne kot umetna slika. Upamo, da bo g. Perko v interesu svete stvari vpošfeval prošnjo mnogih, da bo odstranil to sliko in jo nadomestil 1 novo po vešči roki aikademičnega slikarja in bode slika y cast hiši in celi župniji. Gornja Sy. Kungota. Cujte, čujte! Tukaj ©n eksradičevec leta po župniji ter prav strašno agitira ter slepi Ijudi z lažmi, čes: te volitve niso nič drugo, kot zato, ker so poprejšnje volitve alabo izpadle (seveda za Radiča). ibomo sedaj popravljali! Nezavedni mu nasedajo ter verjamejo. Vidi se, ikoliko gnilega še }e v župniji in kako potrebno je, da se fem politicnim slepcem oci odprejo. Najbolj agitirajo tisti, ki jih ne vidis nikdar v cerkvi, nikdar pri sv. zakramentib. 'in ki duhovnike črno gledajo. Volilci, spreglejte še pravooasno in volite friste, fci jim je sv. vera podlaga kršč. življenja. Je pač hudo, ko bi vsak rad bil župan, četudi ima dovolj imasla na glavi. Gonija Sy. Kungota. Kje je pravi«a? Povodenj lanakega leta nam je mnogim vzela poljske pridelke, koruzo, fižol, krompdr in drugo. Naznanili smo škodo in vložili prošnje na obcino, dobili pa so samo ti izvoljeni. Ko so ti nedzvoljeni hodili vprašat na davkarijo, zakaj ne dobe podpore, se jim je reklo: če vas vaša občina ni sem naznanila in ni vašiih prošenj sem poslala, nismo mi tega krivi. Dobili pa so nekateri, iki jim je povodenj naredila le prav inalenkostno škodo. Drugi, ki smo SLS barve, pa nič in prožnje niso šle naprej! Če imamo vsi enake dolžnosti, aakaj pa mi enaike pravice? PoMee pri Gornji Radgoni. Minilo je že precej Časa, odkar so postavili na obcinskem prostoru lično kapelico, ki bi naj bila ponos občine, kar gre tudi zahvala tistiin, kl so se za njo potegovali. Samo sirota se nima sip v dknih, križa na zvoniku in še toliko apna ne zmore občina, da bi se znotraj pobelila. Podobe so nekje naročene, pa so lesene in ne morejo same tja. Polenšak pri Ptujn. Vedno bi imel ti naš dragi »Slov. Gospodar« dovolj novie dz Polenšaka. Kako tudi ne, ko si nam pa tako priljubljeo in dragl In vedno nov in svež prihajaš. Prinašaš nam različnih gospodarskih, oi^anizatoridnih in političniih člankov, obenem pa tudi mnogo žalostnih in tudi veselih novi«. Po večletnem tihem in vztrajnem delu in trudu naisih vestnih agilnih mož bomo v fcratkem oasu Polenšani imeli lepo pomenljivo slovesnost. Do^bili ibomo nove zvonove. Vsa leta po svetovni vojni je v nasem mogofinem zvonLku sameval le en majheoi zvon, 3001etnik, kateri je pa zadnji čas dobil popolno hripo. Želeti je samo, da se zavedamo vsi, da bo minilo sto- in stoletja, pa še ne bomo ne mi in ne naši potomei učakali take slovesnosti. Zato je pa potrebno, da se pripravimo, še prispevamo in veliko prispevamo, osobito je dolžnost tistim, ki še do zdaj niso nič darovali. Naj vedo, da }ih enako veže dolžnost do naše krasne cerkviee, kakor ostale farane, kateri so že ve- liko žrtvovali in še žrtvujejo. Novi zvonovi bodo v čast lai ponos celi poJenski župniji. Tako |e tudi dolžnost cele faa* in vsakega, da daruje. Da bo pa sprejem čim slovesnejlL je treba dela in žrtev. Podvizajmo se s pripravami, kajti čas prav naglo hiti naprej. Da pa bomo mi Polenšani Iahk» ponosni na naše nove zvonove kljub temu, da je naša župnija primeroma majhna in vzlic temu, da je še precejanje stevilo takih, ki niso prispevali popolnoma nič in to takf, ki ise prištevajo še med najpremožnejše, bo iz mašega mvonika bmelo nanf v ponos, Bogu pa v cast vseh pet novih zvonov, kar mislim, da je prava redkost v Sloveniji. VednD smo biii sosedom dosedaj v spodtiko: Ti šmentani Poleašani ne bodo nikoli imeli novih zvonov in ta velikl grek nas je vedmo muoil. Št. Ilj pri Velenju. Kakor se v tej preilepi župniji — seveda po zaslugi nasega ljubljenega preč. g. župniikii •— življenje na temelju katoliških načel bujno razvija, pač t& čuda, če ji je Bog naklonil srečo duhovnih vaj dne 23., 24. in 25. septembra. To so bili dnevi veselja, dnevi mdlosti, pač vredni trajnega spomina za dobre župljane. Pa še defi je pripomogel, da je te inlažje dež ibogatih božjih milosti rosil na po njih fcopnneče duše. Vodil jih je, prežet duh* neaitrudljive apostolske vneme, preč. g. P. Vladimir Bobek iz Nazarjev. Neumoren pri delu v spovednici, globoko v erce segajoči govori, bilo jih je sedem, h katerim so Ijudjfe res prav pohvalno prihajali. Tudi obhajilna rniza je bilfc oblegana. Krona vsemu ipa je bil ob koncu sprejem v III. red sv. Fnančiška. Nič mainj kot 23 clanov se je priglasilo, med drugimi tudi trije VTgledni gospodarji. Pa še en fanl najlepših let se je ohmadil ter vstopil pod njegovo zastavo, kar naj bo v pobudo vsem dobrim fantom naokrog! Fant se rad ponaša s korajžo, tudi tu je mesto za tebe, kjer lahko pokažeš, kaj da si. Upamo, da je bil prezaslužni voditelj te tridnevnice na svoj res sijajen uspeh lahko ponosen. Ze s tem se je nekako zadostilo njegoveinu napom&mu del«. Naj pa nm bo pred-vsem tudi od Vsemogočnega kolikor ne že sedaj pa enkrat v nebesiih tisočero poplaoano. Želin* kmalu zopetnega svidenja! Do tedaj pa Bog z vami! Št. Andraž nad Polzelo. Dalje časa že molčimo, *afo pa naj javnost dovoli, da se izopet oglasimo. Za bližnje občinske volitve vlada živahno zanimanje. Iz do sedaj nep» znanih skritih kotov nekaj vstaja, a nas ni strah. NeutradIjivi so pri svojem delu. Andražani, kmetje, fantje, dajte, pokažite ob priliM svojo staro zavednost.Kakar hrast, kol skala neomajni, zvesti bodite Slovenski Ijudski stramikl, Sloga jaci, n^sloga flačii. Složni vsi vsikdar v krščangikjh naeelih, neustrašenil Naša pot je prava, druge niso! Ne Jdoniti glave, ne verjeti raznim farbarijam! Danes vas ližejo, jutri lahiko že grizejo. Nazaj, po zmoti mogoče zapeljani, nazaj k stari zavesti. Naj vihra burja, naj brije sever, mi smo na svojem mestu, mi se ne udamo. Enotnost v boju za katoliška naeela, to naj bo vaša dika, vaš ponos. Stremljenje k popolni zmagi naj bo vaš cilj! Zakaj na limanice? Obdržimo nekdanji andražki sloves: tam so vsi eno: Adijo demokratizeml Živela SLSl Polzela. Za občinske Yolitve postavi SLS lastno kandidatno listo, katere nosilec je dosedanji g. župan in oblastni poslanec Anton Mešič. — Kakor slišimo, nameravajo tudi naši demokratje postaviti svojo listo pod nekim gospodarskim imenom. Nam je to zelo ljubo, bo vsaj izginilo razno slepomišenje, kajti tu bo treba z barvo na dan. Kdor ni z nami, je proti nam, tu ne pomaga izgovor na gospodarsko delo ali kaj sličnega in igrali bomo lahko z odkritimi kartami in z odprtim vizirjem. Igra bo sicer s tem izgubila na zanimivosti, bo pa zato tem bolj učinkovita. Polzela. Velika vinska trgatev se vrši v nedeljo, dne 23. oktobra ob priliki »klošterskega žegnanja« v gostilni pri »Malerčku«. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov spomenika vojnim žrtvam. Vljudno vabimo! Škofjavas. Obcinske volitve imamo dne 20. novembra. Da gredo te volitve posebno radičevcem na živce, se razume. Na vse načme se trudijo, da bi dobili vec glasov. Zlasti g. Robert Kovačie se muči od hiše do biše in sitnari za podpise za raztrgano Radieevo torbo. 0 demokratih ni veliko slišati. Najbrž so še od zadnjih volitev »zmage« pijaoi. Dobili so namreč — čujte in strmite! — kar celih 19 glasov. Škofjevaščani! Naša poštenost in možatost zahteva, da pri teh obcinskih volitvah pometemo s strankami, ki jib nam ponujajo agitatorji Radičeve hrvaške barke ter slovenskega cifutskega demokratarstva. Čast naše obeine je edinole v taboru SLS, ki je izšla iz nas kmetov ter najbolje pozna naše potrebe in jih tudi najresneje hoče vpostevati. Šmarje pri Jelšah. Neznani tatovi in vlomilci so vlomili v tobačno glavo zalogo g. Ferda Pustka v Šmarju pri Jelšib v noči od 26. na 27. septembra ter odnesli 36.000 cigaret Vardar in 50 škatelj neretvanskega tobaka y skupni vrednosti 19.000 Din. Dobje. Bne 7. t. m. je umrla pri svoji hčeri v Zapužah v 70. letu svoje starosti Ludja Macek, vdovljena kmetica iz Straškegorce, fare Prevorje. Pokojnica je bila pridna in vzorna gospodinja ter dobra inati svojih številnih otrok, katere je vse dobro oskrbela. Naj počiva v mim! Koprivnica. Dne 4. do 5. 9. ob polnoči so znani ponoonjaki krepeljili župnijskega psa, letelo je kamenje v glavna vrata, da je lajanje psa in bobnenje kamenja vzbudilo tudi vlč. g. župnika, ki je mi&lil, da gre za roparski nočni napad, in je izpustil iz okna tri strele iz samokresa. Nato pa se vsuje cela ploha debelega kamenja na prednjo Ironto župnišča, kjer se nahajajo brajde. Naredili so škodo na brajdah. Ko 90 opravili tukaj svoje ponočno roparsko delo, so šli na cesto, ki pelje iz Koprivnice v Podsredo. Tam je slučajno šel voz miino, začeli so tudi isti ponočnjaki napadati voznika, ki je le z najbolj naglo vožnjo in s streljanjem nazaj se mogel ubraniti te ponočne fakinaže kakor lačnih volkov. Sv. Rupert nad Laškim. Mrzel veter brije pri nas, gosta megla tišci na pljuča, neprijazno, mokrotno vreme napoveduje bližajočo se zimo; zato pa hitimo še po&pravit na polju, kar je potrebno. Pri topli peči pa rečemo tudi katero o minulih in bodočiih volitvah. Res, lepo so se odrezali ruperski volilci, častno so rešili svojo nalogo. Žal, da tudi tu ne manjka prodanih duš in Judežev! Navzlic boljšemu spoznanju in prepričanju se samostojneži krčevito držijo svoje radičevske trme, tako da razsodni možje že povsod povprašujejo: ali so ti ljudje, to je njih vodje, plačani in najeti od sovraga, da delajo tako zlobno? — Socijalisti so dobili tukaj dne 11. septembra 2 glasa; govori se, da je njihov agitator zato dobil po 300 kron judeževega placila za vsak glas. Hvala Bogu, s takšnimi sredstvi naša ljudska stranka ni delovala in ne bo! — Veliko se razpravlja o bodočih cbčinskih volitvah. Špilanc, samostojni general, je že sestavil svojo ligto, a mnogi njegovih kandidatov prav odlocno izjavljajo, da bodo Špilančevi škrinjici pokazali le samo figo, v ljudsko pa vrgli krogljico! — Vsekakor je pa med našimi dobrimi možmi potrebna vsestranska edinost in železna disciplina, da nas sovražnik, ki dela po receptu višjih moči, ne bo prehitel! Mi pa povemo samostojnežem to-le: Vi ste pravili in še vedno trdite: kmet kmeta! Res se tega držite, samo nekaj ste še pristavili: kmet kmeta — uniči in požril Vsi dobro veste: kako hudo se kmetu godi, kako ga vse stiska, da mu veliko vzame in malo da, pa vi samostojneži, namesto da bi kmetu pomagali, vi pomagate kmetsikiin pijavkam in kmetskim oderuhom, da kmeta u- nigijo. To je roSa politika, Jaka gpilane! Priznali sereda teg* ne bote — ker ne smete! Rajhcnburg. Prostovoljno gasilno 9ruštYO y Rftjhenburgu obvešča tem potom Yse zainteresirane, da je žrebanje efektne loterije preloženo na pozneje. D»n žrebanjt bo y Ysem časopisju objavljen pravočasno. To objaTljamo «a to, da izostanejo nepotrebna vprašanja na društYo. 1395 Pišecc. Dne 10. t. m. je v Gospodu zaspala y 28. letu starosti Zgalin Neža, posestniška h6i, Brezje 15. Zelo jo bomo pogrešali y Yseh naših društvih, y katerih je Yes čas jako marljiTo in požrtvovalno sodelovala. Bila je vsikdar odločna t načelih in neustrašena y agitaciji. Milo se nam je storilo, ko so 12. t. m. družbenke nesle njene telesne ostanke Y veličastnem pogrebnem sprevodu k rečnemu počitku, ko ji je gospod Toditelj kot vrli družbenki govoril nagrobno slovo, ko se je Uršič Terezija, predsednica tukajšnje dekliške zveze t ganljivih besedah poslovila od svoje družbene sosestre in je odmevala nad njenim grobom družbena žalostinka. Pomiljujemo mater, ki stoji s sinom in hčerko na grobu sedme hčerke, ki jih jej je že iztrgala iz naročja neizprosna jetika. — Draga Nežika, uživaj plačilo pri svojem nebeškem Ženinu, ki si mu darovala svoje mlado življenjel Celje. Posledice Tikinjenja carinamice v Celju. Neka| dni po razglasitvi, da je celjska carinarnica ukinjena, so zaostale direktne pošiljke za Celje v Mariboru. Kljub temu, da so se takoj odposlali dokumenti na razne oarinske posrednike in špediterje, ni blaga od nikoder, tvrdke posredujejo potom svojega osobja, a nikakšne rešitve, temveč samo veliki nepotrebni stroški, in največja škoda še preti, ker bode blago prepozno doslo in ga marsikatere stranke ne bodo več sprejele, k©r blago je bilo že prodano. Znani so slučaji, da je blago prišlo v Maribor v soboto, 8. t. m., poslali so se takoj dokumenti in adresat pa do dane« se nic ni prejel. Ravno tako so izostale vse poštne pošiljke in tvrdke, katere so preje dobivale po 20 do 30 poštnih zavitkov dnevno, pa sedaj od 1. t. m. &e enega zavitk* niso prejeli. Maribor. Ali državljani ali tujci! Podčrtavamo, da nam ne gre proti češko-jugoslovanskemu bratstvu, ampak le še ea zadnji košček kruha. Zadruga čevljarskih mojstrov v JMariboru je na osnovi § 38 obrtnega reda ovadila več mariborskih trgovcev s čevlji, da neopravičeno sprejemajo popravila na starih oevljih. Med temi je bila tudi tvrdka Turad. Imenovaiia tvrdka je obenem zastopnica čehoslovaške tvrdke »Bata«, katera je vsemu občinstvu znana po kričečih reklamah,v katerih se tudi rada ponaša, da zaposljuje same domačine in da novac ne ide v tujino. Ko je bil g. Turad kot zastopnik »Bate« pozvan radi ovadbe na obrtno oblast, je poslal zadrugi takoj bojno napoved, češ, ako plačam le 1 Din kazni, se bom maščeval s tem, da oddam tvrdki »Bata« takoj moje prazne prostore, katere imam na razpolago, za popravljalnico. Iz Zagroba dojdejo stroji, iz Čehoslovaške pa 6—7 delavcev, razvil bom najširšo reklamo in 9 tem ubil oevljarje. Isto je izjavil tudi pri obrtni oblasti. Mi mali mojstri vzamemo to bojno geslo na Bnanje, zavedajoč se, da tvrdka Turad ne živi le od prodaje čevljev »Bata«, ampak da prodaja še marsikaj drugega, kar nam je v vsakdanjam življenju potrebno. Nočemo za enkraf razviti polnega boja, ampak ugotovimo le sarno to, ako tvrdka »Bata«, oziroma njen zastopnik g. Turad hoče z nami boj, potem mu povemo, da bomo našemu ikupujočetnu občinstvu razglasili, da z vsakim parom čevljev, ki ga fcupi od tvrdke *»Bata«, tiničuje placilno zmožnost naše države, tira v obup in revščino vse čevljarske mojstre in delavce ter njih družine. Škoduje s tem razvitku domače oevljarske in usnjarske industrije, pobija vse, kar je 3 tenii panogami v zvezi. Objasnili bomo Ijudem, da je za nas sprejemljiva samo politika furškega diiktatorja Kemal paše: kar lahko proizvajaš sam, ne kupi od tujca. Uverjeni smo, da ima še naš narod toliko čustva, da mu je ljubše lastno dete, kakor pa posinovljenec. Kot overturo k našemu boju smo sklicali za nedeljo, dne 16. t. m., ob 9.iiri v restavraciji Halbwidl v Jurčičevi ulici strokovno konferenoo vseh prizadeth panog. To so v prvi vrsti čevljarski mojatri cele Slovenije, tovarnarji čevljev in usnja, trgovoi čevljev Sn usnja ter njih delavci in nastavljemd. S tem je naš boj pričet in zmaga mora biti naša. — Anton Krajcar, načeMk zadruge čevljarskih mojstrov v Mariboru. Sv. Barbara v SIot. gor. sMenda se malokje bije tako Ijuta volilna borba kot pri nas za ot>5ino Koreno, katera je fama obcina in odločilni faktor pri vseh volitvah. In ravno zato so se naši napredni jutrovci pod vodstvom penzijoniranega župana Šabedra vrgli z vso silo in vsemi lažmi, da bi dobili to oboino v svojo komando! Ubogi g. France Šabeder leta v potu svojega obraza ter govori: saj bi tudi jaz popravljal ceste; ko sem sedel na stolcu župana, pa riisem imel denarja! Prav re9, g. Šaibeder, bili ste 18 let župan, ler niste zmali drugega, kot ljudi tolažiti z obljubami ter v rajni Avstriii agitirati za nemškutarje, po vojni za samostojne in sedaj za advokate in napredinjake. Vi ®i domišljujete, da Vam bodo občani dali pri teh volitvah zaupanje menda zato, ker ste jim tako popravljali ceste, da bi skoraj rabiii aeroplane. Mi Vain, g. France, danes prav tiho na uho povemo, da se jih ibo oglasilo sto: Šabeder nam nikdar več županil ne bo! Volilci v Koreoii niso tako neumni, kakor »i Vi, gospodje demolcratje, domišljujete, oni znajo ločiti, kdo jim je v treh letih storil za obcinske ceste več kot g. šabeder, Puntner in Fr. Klučnik v 20 letih! Zato pa bodo vsi pošteni Kor&njčani volili tiste inože, ki sedaj tako vzonno gospodarijo v naši občini, ljtidi, ki ne znajo samo farbati, ampak delati požrtvovalmo za blagor občanov. In ti možje so zvesti pristaši SLS, katera danes odločuje povsod in bo tudi v Koreni! Sv. Trije kralji v SIot. gor. V naši romarski cerlcvi bomo v nedeljo, dne 23. t. m., slovesno obhajali god sv. Marjete Marije Alakok, učedke božjega Srca Jezuisovega in ob enem pramiik Srcu Jezmsovenra posvecenih družin. V ta naroen bo v predvečer v soboto popoldne ob štirih pridiga in večemice, v nedeljo rana in pozna služba božja, obakrat med sv. mašo slovesno skupno obhajilo vseh članov Srcu Jezusovemu posvečenih družin in pred drugim blagoslovom ponovitev posvetitve. Clani Srcu Jezusovemu posvečenih družin iz domače in iz vseh sosednih župnij, na veselo svidenje pri Sv. Treh kraljih! Sv. Anton v Slov. gor. Žalostno so peli zvonovi, ko smo na roženvensko nedeljo spremljali k zadnjemu pocitku več letnega naročnika »Slovenskega Gospodarja«, občespoštovanega posestnika Antona Štelcarja iz Brengove. Rajni je bil skrben gospodar in dober oče svojim otrokom. Kakor je vedno zvesto izpolnjeval svojo nedeljsko dolžnost, je tudi ob delavnikih rad pohitel k sv. maai, posebno pa ob prvih petkih. Zato pa se mu je presv. Srce Jezusovo ravno na prvi petek zadnjikrat približalo kot sveta popotnica. Skrbel je, da se je v njegovi hisi pogostokrat molil sv. rožrai venec, zato pa ga je roženvenska Kraljica ob svojem prazniku rešila vseh telesnih bolecin. Kako ga je vse spoštovalo in ljubilo, pričal je krasni pogreb, katerega se je udeležila cela župnija. Preč. g. župnik se je pri odprtem grobu poslovil od svojega 751etnega župljana ter ga vsein postavil za vzgled. Pevski rzbor pa mu je zapel krasno nagrobnico »Vigred se povrne.« Zapustil je žalujočo ženo in sedmero že preskrbljenih otrok. Bodi irm zemljica lahka, preostalim pa naše sožalje! Polenšak pri Ptuju. Zadnji mo«5ni vihar, ki je razsajal preko našega rodovitnega Ptujskega polja, je žal zrušil našo starodavno velikansko vaško lipo, ki je stala tik pred cerkvijo, ker je bila že popolnoma trhla. Prelomilo jo je tik nad zemljo. Znamenita je bila ta košata lipa, ki je gotovo sto in sto let šušljala tik župne cerkve, bila tudi mnokrat zavetišče tistim, ki kaj malo poznajo in izpolnujejo 2. cerkveno zapoved, ter najraje med svetim opravilom postajajo pred cerkvijo in jim je cerikveTio opravilo le samo v nekako zabavo. So pač že po starem receptu: »Boga boječi . . .« " Teharje. Pevsko društvo Teharje namerava ustanoviti »Mladinski pevski zbor« za cerkveno in narodno petje. V to svrho se vabite faiitje in dekleta od dovršenega 14. do 20. leta starofsti, ki se počutite, da imate dober glas, oz. veselje za lepo petje, da pristopite k temu odboru. Za spre jem pevcev novincev je določen čas od 16. do 30. oktobra, vsako nedeljo pred pozno sv. mašo in popoldne po vecernicah. Vsak kdor pa želi vstopiti k »Mladinskemu pevskemu zboru«, naj se v tem roku zglasi v stanovanju pevovodje, ker se pozneje ne bode sprejemalo novincev v pevski zbor radi ovir v napredku pri petju. Pevske vaje za ta novi zbor se bodo vršile redno vsako nedeljo popoldine po večemicah in se pričnejo s prvo nedeljo v novembru t. 1. — Stari pevci in pevke, kakor tudi pevci imoškega zbora, se pa prosite, da se pevskih vaj, ki se vršijo: za mešan zbor ob torkih od pol 8. do pol 10. ure zvečer in za moski zpbor ob torkih od 8. do 10. ure zveoer, redno in točno udeležujete, ker so na programu same prav lepe nove cerkvene in narodne pesmi. — Odbor. Škofja vas. Kakor smo izvedeli, zahtevajo voditelji liberalaih strank, da jiin iskoro vsak, do katerega nimajo popolnega zaupanja in mislijo, da še bo iizvoljen, podpisati pasje pokorno izjavo, da se bo vedno ravnal po komandi voditelja, v nasprotnem islučaju pa ga bo komandant lahko vrgel iz obcinsk^a odbora, ker že sedaj podpiše tudi izjavo, da se odpoveduje odborniskemu mestu, treba je napisati le še poljubni datum. Mislimo, da ni v naši obcini nikogar, ki bi bil te majhne odbomiške časti tako lakomen, pa če tudi ga slepijo % župansldm mestom, da bi podpisal takšno paniževalno zjavo, ker je to -zmak duševne revščine, ali pa nelepe lastnosti.