Leto XXIII.
TRGOVSKI LIST
Številka 33.
Naročnina za Jugoslavijo:
celoletno 180 din (za ino- HB	UHB	|^B	Uredništvo:	Ljubljana,
zemstvo: 210 din),za'/>leta	Bfi| j^H	ang/O	j^Hj	^^B	Gregorčičeva
90 din za V. Leta 45 din,	V	W	1P	PP	WP	Pp	Uprava:	Gregor-
mesečno 15 din. Tedenska	tičeva ul. 27. Tel. 47-81.
izdaja za celo leto 60 din. v	...	Rokopisov ne vračamo. —
H.Mtt^sevLiubu.nL Časopis za trgovino, Industrlio. obrt In denarništvo SSTaffrkn«:
Izhajaarrsa__________________________________________Uubnana.	ponedeljek Cena«?' vso
Zakai ne enostavno1
Ko je bila objavljena sedanja davčna reforma, so zastopniki gospodarstva, na katere pade skoraj vse breme te reforme, izjavili, da uvidevajo, da v sedanjih izrednih časih država potrebuje izredne dohodke in da se zato zvišanju davčnih bremen ne upirajo. Predlagali so zato, da sedanji davčni sistem ostane in da se pobira od pridob-nine, družbenega davka in zgra-darine poseben izredni dodatek, ki pa se mora oprostiti vseh samoupravnih doklad.
Treba priznati, da je bil predlog gospodarskih ljudi praktičen, enostaven in preprost, pri tem pa je državi jamčil brez kakšnih posebnih ceremonij ves oni finančni efekt, zaradi katerega je bila izdana davčna reforma. Sorazmerno z višino davka, ki ga plača vsak posameznik oz. vsaka firma, bi se zvišal njih izredni prispevek in doseglo bi se to, kar se je hotelo.
Ta najbolj praktični predlog pa se ni upošteval, temveč se še nadalje vztraja na vseh onih točkah davčne reforme, ki so najbolj razburile ljudi in ki vendar ne dajejo nobenega resničnega jamstva, da bo nameravani finančni efekt tudi dosežen. Kajti s temi predpisi se je postavila finančna uprava v borbeno pozicijo proti davčnim zavezancem ter s tem sama izzvala reakcijo, ki mora nujno ogrožati ves finančni uspeh davčne reforme. ,
Vse kaže, da je zopet enkrat zmagalo ono slavno birokratsko načelo: Zakaj enostavno, ko pa gre tudi komplicirano? Zakaj zagotoviti državi potrebna finančna sredstva na enostaven način in brez posebnih stroškov, če pa gre to tudi na kompliciran način in s silno podražitvijo režije podjetij in davčne uprave? Res ni mogoče priti do drugačnih zaključkov, če se odklanja preprosti predlog gospodarskih ljudi.
Kaj je vendar glavni in edini namen davčne reforme? Absolutno le ta, da dvigne državne dohodke. Davčna reforma, ki doseže ta namen na enostaven in jasen način in ki ne zahteva v ta namen nobenih posebnih izdatkov ne od davkoplačevalcev in ne od davčne oblasti, je popolnoma dosegla svoj namen in takšna davčna reforma je dobra. Davčna reforma pa, ki je tako komplicirana, da zahteva od davčnih zavezancev nove izdatke tudi zato, da morejo zadostiti formalnim zahtevam reforme, ^1 torej brez potrebe zmanjšuje davčno moč davkoplačevalcev, takšna je slaba, ker otežkoča dose-zenje nameravanega finančnega ofekta. če pa ima davčna reforma še to napako, da s svojimi nepotrebnimi predpisi vzbuja med davčnimi zavezanci največje nezadovoljstvo, če zahteva od davčnega zavezanca še posebne izdatke, ki z nameni davčne reforme nimajo nobene zveze, potem je takšna davčna reforma absolutno slaba. Kaj je treba n. pr., da dviga davčna reforma davčnim zavezancem tudi davke za samouprave? Kaj je treba, da davčna reforma pomaga samoupravam do višjih proračunov, čeprav bi se morali baš v sedanjih časih ti proračuni znižati, ker so po večini mnogo preveč luksuriozni.
Danes v ponedeljek se sestanejo zastopniki gospodarskih zbornic in zastopniki finančnega ministra,
da razpravljajo o davčni reformi in njeni spremembi, ki bi zadovoljila tako državo ko davkoplačevalce. Prepričani smo, da se z le malo dobre volje na strani zastopnikov finančnega ministrstva more z lahkoto najti potrebni sporazum, ker so zanj gospodarske organizacije že dale dobro podlago'. Z izrednim pribitkom na neposredne davke naj se zvišajo državni dohodki, toda naj ne bo nikakega nepotrebnega sitnarjenja, nikakih
nepotrebnih pisarij in veksacij, skratka, zahtevajo naj se le višji davki, ne pa muči ljudi in podjetja tudi z drugimi neprijetnostmi. Naj se misli le na finančni efekt davčne reforme, popolnoma pa se naj izločijo razne sadistične misli, da se bo sedaj že pokazalo podjetjem, kako se zna nastopiti proti njim. Takšne nekvalificirane želje se pri davčni reformi ne bi smele pojaviti niti v najrahlejši obliki!
Najbolj enostavne stvari so tudi
veano najbolj praktične, najbolj pripravne in tudi najlepše. To se vidi v umetnosti ko tudi v tehniki. Čim bolj komplicirana je katera stvar, čim bolj je obtežena z nepotrebnostmi, tem bolj udarja na dan njena izumetničenost in ne-porabnost. To velja v celoti tudi za davčno reformo, za katero staro birokratsko načelo še zlasti ne sme veljati in za katero je edino umestno načelo: Zakaj komplicirano, če gre tudi enostavno.
Vo/no
svetovnega	go
Iz poročila gen. ravnatelja Švicarske nar. banke
Na glavni skupščini Švicarske narodne banke v Bernu 10. marca je novi predsednik ravnateljstva Weber v svojem obsežnem poročilu podal tudi sintetično sliko o prehodu svetovnega gospodarstva v vojno gospodarstvo. Zaradi nekaterih zanimivih ugotovitev posnemamo iz njegovega referata vodilne misli.
Ob začetku sedanje svetovne vojne — je dejal — se nam vsiljujejo vsi tisti problemi, ki so prevladovali v letih 1914. do 1918. Hkrati pa zadevajo državno banko novi problemi, ki jih zgodovina še ni poznala in ki zahtevajo novih rešitev in novih metod. Eden najbolj značilnih pojavov nove evropske vojne je, da se je gospodarstvo takoj ob začetku vojne moralo zelo prilagoditi zakonu totalitarne vojne tako v vojujočih se kakor v nevtralnih državah.
Mednarodno valutno vprašanje
je trpelo že pod predznaki vojne. Z urejanjem devizne oddaje in zajemanjem vsega doteka deviz si je zagotovila država orodje, ki ji omogoča oblast nad vsemi gospodarskimi zunanjimi zvezami.
Najdalekosežnejši so bili za ves svet angleški ukrepi. Čeprav so bile v izrednih časih vedno uvedene omejitve v gibanju kapitala, je pa vendar slonel pomen Londona kot prvega finančnega tržišča predvsem na absolutno prostem razpolaganju s tam naloženimi sredstvi. Za Švico se sedanja sprememba ne izraža usodno samo zaradi njenih velikih naložb v Angliji, temveč tudi zato, ker je treba izdaj nakupovati vse surovine iz Britanskega imperija pre-ko Londona in v angleški veljavi, kar moti plačilni promet z ostalimi deli imperija.
Vse skandinavske države so se odločile za odcepitev od angleške valute. Švedska je uvedla s priporočili na banke prostovoljno omejevanje deviz. Morala pa je v januarju ta ukrep poostriti in v februarju uvesti natančen sistem deviznega gospodarstva.
Važno oporo za Švico, Nizozemsko in Belgijo je pomenila vzdržana stalnost ameriške valute. Kot edina še trdno na zlato vezana merodajna veljava je dobil dolar za ostale valute večji pomen. Govoriti se sme v tem smislu že o novem valutnem grupiranju, slonečem na sistemu z zlato podlago. Seveda si te valute še niso določile trdnega odnosa do dolarja, temveč se ravnajo samo po njegovi smeri ter ni izključeno, da se pozneje katera še povrne na funt.
Zaradi angleških deviznih predpisov je londonski zlati trg praktično izključen in kot odložišče zlata velja samo še New York. Zato so zlati transporti postali ob visokih morskih prevoznih in zavarovalnih stroških izredno dragi. Samo Švicarska državna banka je lani plačala za te stroške 2,6 milijona frankov, čeprav je šlo le za neznatne množine. Vzporedno z odtokom zlata v USA se vrši prehod evropskega zlata v Ameriki iz naše posesti v roke Amerike. Zlata zaloga USA se dviga in je znašala konec januarja 1940. že nad
17,9	milijarde dolarjev ali 70% vseh svetovnih zalog zlata. Od julija 1939. je narasla za 1,7 milijarde dolarjev.
švicarski frank
je dobro prebrodil prvo polletje vojne, z le neznatno omahljivostjo in se je kmalu ustalil tudi nasproti dolarju. Obdržal se je na določeni višini z razvrednotenjem 30%, proti ceni zlata v New Yorku pa 31,35%. Ekspertna industrija bi bila rada videla v zvezi s padcem funta večje razvrednotenje franka, vprašanje te prilagoditve pa še ni nastalo in je treba marveč računati celo z vedno večjo inflacijo v vojujočih sc državah. Večje znižanje tečaja pa bi takoj povzročilo skok cen v državi, kar je proti našim interesom in stremljenjem.
Značilno je, da poleg Amerike samo še tri male evropske države (Švica, Belgija in Nizozemska) niso omejile plačilni promet s tujino. Državna banka je oddala lani za 624 milijonov frankov zlata in
deviz. Bilo je torej precej odtoka tujih vlog, toda vlada je to celo želela, ker so bili ti kapitali že nevarni domačemu, in nima nič proti temu, če se vagabundirajoči denar Švici izogne. Zaradi manjšega dotoka tujcev (turistov) pa je tudi pešala valutna rezerva. Švicarski kapital ni v večji množini odšel iz države in bega kapitala torej ni bilo.
Zastoj gospodarstva
Oskrbovanje z devizami teži na vsem gospodarskem življenju — posebno v državi s tako malim trgom, kakor je švicarski. Zaradi devizne kontrole potrebna omejitev uvoza in enako neizogibna kontrola cen zadevata tudi proizvodnjo. Upa, da kapital zato ne bo odhajal, kakor tudi ne vidi potrebe za omejitev njegove svobodne selitve.
Ze od začetka vojne je povsod viden strah pred inflacijo, česar v letu 1914. ni bilo. Toda vsakdo misli pod tem nekaj drugega. Kot inflacijo smemo označiti samo tisto dviganje cen, ki bi nastalo z nesorazmerno porabo zlatega zaklada države. Draginja v Švici je pa nastala povsem s strani blaga, to je zaradi dviga cen na svetovnih trgih in zaradi višjih prevoznih stroškov. Indeks tujega blaga je od avgusta narasel za 30%, domačega pa za 10%. To se tudi najbolj pozna pri surovinah in najmanj pri življenjskih stroških. Umeten dvig franka pa ni upošte-ven, ker bi se takoj podražil kredit in otežil izvoz. Skrbelo pa se bo, da ne nastane draginjski val na strani denarja, to je iz inflacije.
Smernica ameriške gospodarske politike
Ko je Rooseveltov odposlanec Sumner Welles obiskal 9. marca francoskega finančnega ministra, mu je izročil spomenico o smernicah gospodarske politike Združenih držav Severne Amerike.
Temelji, na katerih sloni mednarodna gospodarska politika U. S. A. so naslednji:
1.	Zdravi trgovinski in mednarodni odnošaji so temelj blagostanja, a tudi trajnega miru med narodi. Mednarodna trgovina bo popolnoma izpolnila svojo nalogo samo takrat, kadar bo omogočila vsakemu narodu dostop do gospodarskih virov in bogastev vsega sveta in ne samo do bogastev v notranjosti lastnih mej. Druga naloga pa je, da omogoči vsem narodom, da najdejo tržišča za višek svojih proizvodov na temelju, ki mora biti enak za vse;
2. Mednarodna trgovina ne moro napredovati, če je njen tok zaustavljen ali ga ovirajo prizadevanja, da se sklenejo dvostranski dogovori, izključujoč druge. Napredovati se ne more, če je potek trgovine zaustavljen z ovirami pretiranih carinskih tarif, kanti-tativnimi obračuni in nadzorstvom nad denarnim obtokom. Vse te omejitve so samo sredstva za gospodarsko vojno. Nedavni poskusi uvedbe takšnega gospodarstva so jasno pokazali uničujoče rezultate v miru — zbog njihovega depresivnega vpliva na življenjsko ravan in gospodarsko blagostanje narodov. Poleg tega pa povzročajo mednarodna neprijateljstva, zavist in konflikte med narodi.
3. Če se po končani vojni začne preurejati svet na temelju varnosti in miru, odpravljajoč nespora-
zume in strah ter odpirajoč vrata gospodarskemu napredku, se morata postopek in tehnika mednarodne trgovine postaviti in zgraditi na zdravih temeljih. To se bo doseglo takrat, kadar se bo zahtevalo postopno odpravljanje pretiranih, nespametnih in nasprotujočih ovir blagovnemu prometu čez nacionalne meje. Mednarodna trgovina bo napredovala, če bo nadalje obveljalo po vojni pravilo nerazlikovanja v izvajanju načela najbolj povlaščenega naroda v trgovinskem prometu in ustvarjanju, v denarnem in kreditnem prometu, vseh teh pogojev, neobhod-no potrebnih za vsestransko funkcioniranje mednarodne trgovine.
Z drugimi besedami se pravi, da so Združene države Severne Amerike odločne, da sme po vojni veljati samo svobodna iu ne avtarkična gospodarska politika.
Kaj je z direkcijo za zunanjo trgovino
Tako sprašuje »Jug. Kurir« ter dostavlja drugo vprašanje, če se je ta direkcija ustanovila zaradi gospodarstva ali zaradi načelni-ških položajev? Nato nadaljuje: Kakor znano, je bilo še v začetku oktobra pokrenjeno vprašanje ustanovitve direkcije za zun. trgovino. Ze tedaj se je reklo, da bo uredba o ustanovitvi direkcije gotova do konca oktobra, nato do konca novembra, nato je bila odložena do decembra in sedaj smo že sredi marca, a še vedno ni to vprašanje rešeno, pa čeprav so se že ob koncu februarja storili potrebni koraki, da se rezervirajo za direkcijo potrebni prostori.
Vsekakor to odlašanje ustanovitve direkcije vpliva tudi na trgovino ter razvoj gospodarskega življenja. Kakor hitro se je z uradne strani objavilo, da se ustanovi direkcija za zunanjo trgovino, je nastala doba pričakovanja v vseh ustanovah, ki so kompetentne v naši zunanji trgovinski politiki, ker so pričakovale svojo likvidacijo. Ker pa vprašanje direkcije za zunanjo trgovino še hi rešeno, delajo vse ustanove za zunanjo trgovino v duhu likvidacije, kar gotovo ni v korist ne državi in ne gospodarstvu.
Kakor se poroča, je uredba o direkciji za zunanjo trgovino že gotova in del članov vlade jo je že podpisal. Nekateri člani vlade pa je niso hoteli podpisati, ker so določali posebne ugodnosti glede napredovanja onih uradnikov, ki so določeni za višja mesta. Zaradi tega čisto osebnega vprašanja se čaka že mesece z uredbo. Gospodarstvo postavlja zato po pravici vprašanje, ali se direkcija za zunanjo trgovino ustanavlja v interesu gospodarstva ali zaradi podeljevanja skupin uradnikom, ki naj dobe posebne položaje!
Delovno pravo in vojna
V reviji »Organizator«, ki jo izdaja zveza Društvo privatnih nameščencev v Ljubljani, je priobčil dr. Stojan Bajič razpravo pod naslovom »Delovno pravo in vojna«, V tej razpravi obravnava pisec vpliv izrednih vojnih razmer niti vse panoge delovno-pravnega značaja in tudi konkretne zakonodajne ukrepe v naši državi. Ker ima razprava polno gradiva poučnega in koristnega tudi za prakso, jo toplo priporočamo. Brošura se dobi po ljubljanskih knjigarnah in stane din 4#—.
Preveč zakonov
Letno poročilo Narodne banke vsebuje'tudi pregled gospodarske zakonodaje v preteklem letu. Kar strmeti moramo, kako neverjetno plodna je bila naša gospodarska zakonodaja.
Tako je bilo izdanih na področju: bančništva, financ in denarništva 24 uredb, kmetijstva 15, industrije 8, notranje trgovine 5, o blagovnem in plačilnem prometu 6, prometu 5,
obrambno gospodarskih ukrepov 14,
banovine Hrvatske 4 ter še cela vrsta uredb v zvezi s prenosom kompetenc na banovino Hrvatsko, socialne zakonodaje 2, skupno torej 83 uredb. Kje pa so še vse naredbe, odloki in vsi drugi predpisi, ki so bili izdani! Kje so še vsi predpisi o deviznem prometu, o zunanji trgovini itd.
Kje naj priprost državljan zna vse te predpise in se znajde v labirintu njih paragrafov. Bilo bi zato mnogo bolje, če bi imeli manj zakonov, a tiste dobre. Pri nas pa ni niti časa, da bi se zakoni dobro preudarili, zato so tudi tako slabi in zato se izdajajo vedno novi, da v resnici že trpimo od povodnji preštevilnih zakonov.
Boj za cene modre galice
11.	t. m. je bila v trg. ministrstvu konferenca zaradi modre galice. Zlasti se je na konferenci razpravljalo o ceni modre galice. Drž. oblasti so mnenja, da ne sme veljati modra galica več ko 7 din za kg, franko železniška postaja. Industrija pa zahteva, da znaša cena 7'80 din za kg franko železniška postaja. To ceno zahteva industrija, ker se je baker podražil za več ko 80%, vreče za več ko 150%, delovna sila za 30%, tehnična olja za nad 100% in cene premoga za nad 25%. Država bi hotela nižjo ceno predvsem zaradi vinogradnikov, da bi mogli ti v večji meri uporabljati modro galico. Verjetno je, da bo v prihodnjih dneh dosežen v tem vprašanju kompromis. S tem bodo vsaj deloma zagotovljene vinogradnikom potrebne količine modre galice. -	______
Izvoz konoplje in lanu
Devizni odbor pri Narodni banki je sklenil, da se ustavi izvoz konoplje in naj se ta plača po kliringu ali v svobodnih devizah. V bodoče je dovoljen izvoz konoplje le proti kompenzaciji za juto, jutino predivo, lan in laneno predivo.
Premog spada pod uredbo o kontroli cen
Ministrstvo za trgovino in industrijo je obvestilo Zbornico za TOI v Ljubljani, da spada pod uredbo o kontroli cen vsakršni premog, ne glede na to, za katere svrhe se uporablja.
Poslovna skupnost škode in Steyer Daimler Puch
Delniška družba Škodovih zavodov v Plznju in delniška družba Steyer Daiimler Puch sta sklenile, da izvedeta skupno prodajo svojih izdelkov, in sicer na ta način, da bi Steyer Daimler Puch prevzela glavno zastopstvo za avtomobile Škode za Veliko Nemčijo, Škoda pa glavno zastopstvo za avtomobile družbe Steyer Daimler Puch za CeškonMoravsko. Podobno sodelovanje bi se v najkrajšem času izvedlo tudi za tržišča južnovzhod ne Evrope.
Podobna pogodba bi se sklenila tudi med družbo Steyer Daimler Puch v Gradcu in tvornico orožja v Brnu. Končno bi bil sklenjen podoben dogovor še za bicikle, ki jih izdelujeta obe dTužbi. Kolesa na Češko-Moravskem bi prodajala tovarna v Brnu, v Veliki Nemčiji pa drfižba Steyer Daimler Puch
Pomanikanie
Obširno. a malo zadovoljivo poiasnilo monopolne uprave
Uprava državnih monopolov je na predstavko banske uprave v Ljubljani zaradi pomanjkanja ži-inske soli odgovorila z naslednjim pojasnilom:
Do 1. oktobra 1939 je znašala prodajna cena soli za živalsko krmo: 1.) za briketirano in drobno varjeno živinsko sol 1'25 din za kg in 2.) za zmleto živinsko sol po 1'50 din za kg.
Maloprodajalci so prejemali pred 1. oktobrom 1939 kot provizijo 30 din za 100 kg živinske soli. Takšno provizijo so prejemali maloprodajalci tudi za sol za prehrano (za fino sol znaša provizija 50 din za 100 kg) in isto provizijo imajo sedaj za sol za prehrano.
V vsem času, odkar je bila maloprodajna provizija za prehrambeno in živinsko sol določena na 30 din za 100 kg soli, a to je od
1930. do 1. oktobra 1939. so neštetokrat inzistirali trgovinske zbornice, trgovska združenja in številni posamezni maloprodajalci, da se ta provizija poveča, ker je po njih mnenju provizija 30 par za kg premajhna. Predložene so bile cele kalkulacije, v katerih se s številkami dokazovalo, da maloprodajalec pri soli nič ne zasluži ter da jo prodaja celo v izgubo (kar se je dokazovalo za ma-loprodajalce, ki so bolj oddaljeni od sedežev velikoprodaje). Uprava državnih monopolov pa je bila vedno na stališču, da je provizija 30 din za 100 kg zadostna ter je ni zvišala.
Od 1. oktobra 1939 velja nova cena za denaturirano živinsko sol vseh vrst, in sicer 0-50 din za en kilogram.
V zvezi s tako znatnim znižanjem cene soli je bil spremenjen tudi dosedanji način prodaje te soli, t. j. namesto da bi to sol prodajali vsi pooblaščeni maloproda jalci, je bilo predpisano, da prodajajo v bodoče živinsko sol samo veiikoprodajalci v sreskih krajih
po svoji maloprodaji). Ko je monopolna uprava predlagala g. finančnemu ministru ta način prodaje živinske soli, je imela pred očmi naslednje:
1. Cena živinske soli je bila znižana v tej meri, da je monopolna uprava ne prodaja več z zaslužkom, temveč z izgubo. Prodajajoč sol z izgubo je bila intencija kr. vlade in monopolne uprave, da gre ta izguba 100 odstotno v korist kmetovalca-živinorejca, ne pa v korist trgovca.
2. Monopolna uprava bi izgubila še nadaljnjih 0-20 din pri kg, če bi pooblaščeni maloprodajalci prodajali to sol proti proviziji 30 par za kilogram.
3. Maloprodajalci soli bi imeli čisto izgubo pri tej soli, če bi jo prodajali po znižani proviziji deset par za kg, na kolikor je bila določena provizija velikoprodajal-cem soli.
Vprašanje je, če se sme dovoliti, da prodajajo trgovci-malopro-dajalci živinsko sol z izgubo, ker je znano, da bi bili v tem primeru prisiljeni doseči nadomestilo za to izgubo. Tisti, od katerega bi dosegli nadomestilo, bi bil zopet po-trošnik-kmetovalec.
4. Važen razlog za osredotočenje prodaje živinske soli pri veliko-prodaji je tudi ta, da je sedaj njena cena znatno nižja od cene de-naturirane soli za industrijske svrhe. Z neomejeno prodajo živinske soli bi se odprla na široko vrata za zlorabe, od katerih bi imela državna blagajna še nadaljnjo posredno škodo od znižanja cene živinski soli.
Kakor je iz vsega tega razvidno, so narekovali sedaj veljavni način prodaje živinske soli interesi kmetovalca-živinorejca ter monopolne uprave.
Potrošnik je sicer v resnici mogel do pred 1. oktobra 1939 na-
bavljati denaturirano živinsko sol od maloprodajalca v istem ali sosednem kraju (vasi, trgu), toda zato jo je moral plačati za 075 din oz. za 1 din draže (poleg tega je moral plačati za vrečo, če je nabavil varjeno ali zmleto živinsko sol, 6 din), kakor pa jo plačuje sedaj za 1 kg.
Nemogoče je bilo za monopolno upravo, da tako znatno zniža ceno živinske soli, da bi nudila potrošniku možnost, da to nabavlja še nadalje pri maloprodajalcu v svojem kraju. Naj poskrbi potrošnik sam ter naj si najde potov in načina — za kar ima tudi priliko — da si nabavi potrebne mu količine živinske soli od sreskega veliko-prodajalca.
V aktu sreskega načelstva v Mariboru se pravi, da so občine Makole, Sp. Polskava in Radvanje skupno najele voznike, da jim prevozijo večje količine soli iz velikoprodaje v Mariboru, da pa so dobile samo 1 vrečo za 50 kg.
Uprava monopolov ima čast na to pripomniti, da občine ne morejo zahtevati sol tudi za svoje občane ker so nekatere občine bogate, druge pa revne. Bogate bi mogle nakopičiti večje rezerve, kar bi bilo v škodo revnih občin.
V omenjenem aktu sreskega načelstva v Mariboru se nadalje pravi, da bi bilo treba dovoliti vsem trgovcem, da prodajajo živinsko sol, da bi mogli živinorejci, ki nimajo rezerv v denarju, kupovati sol tudi v manjših količinah.
Uprava monopolov ima čast, da na to izjavi, da morejo ti revni živinorejci, ki imajo potrebo za manjše količine živinske soli, skupno kupiti qelo vrečo soli ter sol med seboj razdeliti.
Končno ima fronopolna uprava čast obvestiti kit. bansko upravo, da so takoj po 1. oktobru 1939 za htevale vse trgovinske zbornice, da
se sedanji način prodaje živinske soli spremeni v tem smislu, da morejo vsi trgovci-maloprodajalci prodajati živinsko sol. Z ozirom na to njih zahtevo je predložila monopolna uprava svoječasno izčrpen referat g. ministru, ki se je potem soglasil s tem, da živinsko sol še nadalje prodajajo samo ve-ikoprodajalci po svojih malopro-dajalnah.
Pojasnilo monopolne uprave nikakor ne more zadovoljiti, ker se tudi iz pojasnila samega vidi, da je sedaj nabava živinske soli znatno otežkočena. Posebno značilno je, da ne morejo sedaj niti občine nabaviti soli za svoje občane, da bi jim prihranile nepotrebna pota. Nima posebnega pomena znižanje cene, če pa je potem blago težko dostopno in zvezana nabava z veliko zamudo časa, kar pomeni tudi izgubo denarja.
Pojasnilo monopolne uprave pomeni končno tudi priznanje, da je provizija za prodajo soli nezadostna.
Pojasnilo monopolne uprave pa je končno eno samo priznanje, da je bilo tako veliko znižanje cene soli neutemeljeno in docela napačno. Nedopustno je takšno gospodarstvo, da se prodaja sol v gladko izgubo, ker morajo to izgubo drugi državljani nadomestiti. Največ, kar sme storiti monopolna uprava je, da prodaja sol za lastno ceno, ne pa, da jo prodaja v izgubo. Zlasti v sedanjih časih, ko se zahtevajo tako visoka nova bremena, je tako zapravljanje državnega denarja nedopustno. Tako veliko znižanje cene soli ni dejansko nič drugega ko demagogija na račun državne blagajne, ne da bi bilo kmetovalcem dosti poma-gano.
O	meiitveprodale tekočih
Vprašanje kategorizacije potniških poslovnih avtomobilov
Na številne pritožbe svojih članov je intervenirala Centrala industrijskih korporacij pri pristojnih uradih v ministrstvu za trgovino in industrijo ter pri upravi državnih monopolov, da se kategorizirajo poslovni potniški avtomobili industrijskih podjetij kot poslovni avtomobili prve vrste (točka 2., odstavek 1.» 21, 2. naredbe o omejitvi prodaje tekočih goriv) ter da se obenem dodeljena količina bencinske mešanice za poslovne tovorne avtomobile poveča na zadostno višino. V tem smislu je naslovila Centrala industrijskih korporacij še pred 29. februarjem utemeljene predstavke na pristojna mesta.
Pri ponovni intervenciji ter obisku g. ministra za vojsko in mornarico je bila Centrala industrijskih korporacij informirana, da se ne more računati na povečanje določenih količin bencinske mešanice, ki se izdaja po kartah za pogon motornih vozil, tako dolgo, dokler se sedanje zaloge tekočega goriva ne povečajo, oziroma dokler se ne obnovi reden promet po Donavi.
Kaže pa, da so pristojni činite-lji v trgovinskem ministrstvu pripravljeni, da glede poslovnih tovornih avtomobilov predlagajo, da
se dodeli potrebna količina bencinske mešanice za prevoz blaga tovornim avtomobilom od tovarne ali skladišča do najbližje železni ške postaje in obratno, ne pa tudi za dostavo blaga neposredno odjemalcem.
Kar se tiče kategorizacije po-
slovnih potniških avtomobilov opozarjajo pristojni na določila čl. 29. naredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva, ki predvideva, da more vsak posameznik s posebno predstavko zahtevati od pristojne oblasti, da se popravi kategorizacija njegovega motornega vozila. Potem takem morajo industrijska podjetja, katerih poslovni potniški avtomobili so kategorizirani kot poslovni potniški avtomobili druge vrste, zahtevati z utemeljeno predstavko, da se popravi kategorizacija njihovih potniških avtomobilov ter da se uvrste v kategorijo poslovnih avtomobilov prve vrste.
Politične vesti
Sumner WeUes je prišel zopet v Rim, kjer se je sestal z ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom. Ker je sedaj Welles točno poučen o na ziranjih Londona,
riza o sedanji zunanjijMhttčid si
tuaciji, pripisujejo njegovemu se stanku z Mussolinijem prav po
sebni pomen.
Angleški listi pišejo, da je prišel Welles v Evropo predvsem zato, da prouči možnosti mirovnega posredovanja. Ce bo njegovo poročilo Rooseveltu dalo upanje na uspeh posredovalne akcije, potem bo Roosevelt tudi takoj posredoval Ce pa bo Wellesovo poročilo ne gativno, bo Roosevelt tretjič kan didiral za predsednika U.S.A. ter odložil posredovanj© na ugodnejši čas.
Predsednik Roosevelt je imel' po radiu velik govor o miru, ki se mora doseči, da pomagamo člove
štvu. Dejal je, da je svetu potreben pravi mir, da bodo tudi mali narodi varni in njih meje nedotak-"ive. Mir mora biti trajen, ki se pa ne doseže z nasiljem in zatiranjem ljudi. Mir mora biti tudi resničen, t. j„ da ni treba malim narodom plačevati velikanske tribute za svoj obstanek. Mir mora biti tudi pravičen, da bodo uveljavljena načela bratstva, dobrote in vere med ljudmi in da bo vsakomur priznana njegova verska svoboda.
Listi poročajo o veliki nemški aiplomatični aktivnosti, ki naj doseže, da bi nemško mirovno akcijo podprle tudi Italija in Sovjetska usija. v namen si Nemčija prizadeva, da bi se doseglo zbliža-nje med Italijo in Sovjetsko Rusijo. Prvi korak v ta namen naj bi bil povratek sovjetskega veleposlanika v Rim in italijanskega v Moskvo. Nemška diplomacija dela nadalje na to, da bi se sklenila nenapadalna pogodba med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Pogajanja za sklenitev tega pakta br se vodila v Berlinu. Zunanji minister v. Ribbentrop odpotuje v kratkem v Moskvo, da pridobi moskovsko vlado za nemške načrte in da bi te podprla. Ribbentrop bo nadalje skušal doseči sporazum med Sov-etsko Rusijo in Italijo glede balkanskih vprašanj.
^Mussolini je v spremstvu zun. ministra Ciana nenadoma odpotoval iz Rima proti severu. Kakor se je kasneje zvedelo, je odpotoval proti Brennerju. Kasneje je bilo sporočeno, da se sestane s Hitler-lem v neki vili blizu Brennerja, toda na italijanskih tleh. Kaj je vzrok sestanka, ni natančno znano. Zlasti se navaja kot vzrok Welle-sovo bivanje v Rimu. Welles bi se moral že v sredo odpeljati iz Na-polja, njegov odhod pa je bil v zadnjem hipu odložen, ker se bo sestal še enkrat z Mussolinijem po njegovem razgovoru s Hitlerjem. Govori se pa tudi, da je vzrok potovanja nemški pritisk na Romunijo, ki je zelo vznemiril italijansko javnost. Splošno se misli, da 'e sestanek v zvezi z novo nemško mirovno akcijo.
Romunski poslanik pri sovjetski vladi se je sestal z zunanjim komisarjem Molotovim ter proučil z njim možnosti sklenitve romunsko-sovjetskega nenapadalnega pakta. Po trditvah švicarskih listov je nemška vlada zagotovila romunski vladi, da je sovjetska vlada pripravljena skleniti z Romunijo nenapadalni pakt za dobo 25 let, madžarska vlada pa da je pripravljena za dobo desetih let opustiti svoje zahteve po reviziji svo-'ih mej z Romunijo.
Kot protiuslugo pa zahteva Nemčija: 1. delno demobilizacijo romunske vojske, da bi se moglo v romunski industriji in kmetijstvu zaposliti več delovnih sil in s tem zvišati romunsko prozvodhjo; 2. sprejem nemških strokovnjakov, ki bi skrbeli za dvig in povečanje romunske kmetijske in industrijske (naftine) proizvodnje; 3. odstopi-tev vse romunske proizvodnje petroleja, nafte ter tudi vse kmetijske in rudarske proizvodnje Nemčiji in 4. romunska železna garda mora dobiti svojega zastopnika v romunski vladi, da bi mogla varovati nemške interese.
Te zahteve označujejo v Bukarešti kot nesprejemljive, ker bi pomenila podelitev monopolnega položaja Nemčilji v romunskem gospodarstvu in proizvodnji isto ko izgubljeno bitko. Ce Romunija nemških zahtev ne bi sprejela, potem bi seveda tudi odpadlo nemško jamstvo za nenapadalno pogodbo s Sovjetsko Rusijo ter za opustitev madžarskih revizionističnih teženj.
Za obletnic« priključitve Češko-Moravske Nemčiji je imel angleški zunanji minister Halifax po radiu govor, v katerem je naglasu, da bodo zavezniki znova priborili Čehom neodvisnost in svobodo.
Po švicarskih listih se vodijo med Vatikanom in nemško vlado pogajanja za sklenitev novega konkordata, s katerim bi se zagotovilo svobodno bogočastje tudi na Poljskem in Ceško-Moravskem.
Finski parlament je odobril sov-i« finsko mirovno pogodbo s 145 proti trem glasovom.
Pogajanja za sklenitev vojaške obrambne zveze med Norveško, Švedsko in Finsko so se že začela ter tudi ugodno potekajo. Ker je tudi sovjetska vlada izjavila, da takšna obrambna zveza treh nordijskih držav ne nasprotuje finsko-sovjetski mirovni pogodbi, je računati s tem, da bo ta pogodba tudi kmalu sklenjena. Na Danskem so precej razburjeni, ker ne bo veljala ta pogodba tudi za Dansko, ki bo na ta način čisto osamljena.
Danski listi pišejo z veliko skepso
o novi obrambni pogodbi med skandinavskimi državami, ker da je bila odpornost skandinavskih držav že definitivno zlomljena s sklenitvijo sovjetsko-finske mirovne pogodbe.
Denarstvo
Dohodki 6°/o 4 milijardnega notranjega posojila
se bodo v bodoče v prvi vrsti uporabili za javna dela, ki so potrebna za narodno obrambo. Pričakuje se zato, da bodo gospodarski krogi zaradi tega tem bolj podpisovali to posojilo. Gledalo se bo na to; da se z dohodki tega posojila čim bolj dvigne domača podjetnost.
PAB o svojem delu
Upravni odbor je objavil obširno poročilo o delu Priv. agrarne banke v lanskem letu. Iz poročila navajamo naslednje podatke:
Kmetovalcem in njihovim kreditnim organizacijam je dovolila PAB 266,5 milijona din kreditov. Ti krediti se stalno večajo in so znašali: leta 1935. skupno 27, 1936. 44, 1937. 97, 1938. 172 in 1939. 266,5 milijona din.
Dolžniki so dolgovali lani PAB
792,9	milijona din, od česar odpade na hipotekarna posojila 392,7, na posojila vodnim zadrugam 12,9, zadružne dolgove 386,1 milij. din.
Od vseh lani dovoljenih posojil je bilo danih za 242 milijonov din kratkoročnih posojil za ugodnejši odkup, predelovanje in vnovčeva-nje kmetijskih izvoznih proizvodov ter žive in zaklane živine ter živalskih proizvodov. Za nabavo orodja je dala banka 3,1 milij. din.
Poročilo posebej naglasa, da vlada med PAB in zadružnimi organizacijami, ki v prvi vrsti izkoriščajo kredite PAB, vedno boljša harmonija.
Izvajanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov označuje poročilo kot ugodno, ker je bilo od 782.024 prijavljenih dolgov prevzetih 32.693 dolgov v skupni višini 1331,2 milijona din. Dosedaj so plačali dolžniki le 347,1 milijona din dolga, dosedanjim upnikom pa je bilo na račun prve in druge anuitete izplačano le 200,9 milijona din.
Rezultati dela za finančno likvidacijo agrarne reforme so bili kljub dobrim cenam za agrarne proizvode manj ugodni.
Banke zahtevajo, da začenja PAB izdajati bone za izplačevanje kmetskih dolgov
>Udruženje banaka« v Novem Sadu je naslovilo na ministrstvo za trgovino in industrijo naslednjo predstavko:
»Po čl. 18. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je pooblaščena Priv. agrarna banka, da na zahtevo denarnih zavodov izda na podlagi njihovih terjatev iz tekočega računa po prevzetih terjatvah za kmetske dolgove bone, ki se bodo imenovali boni za izplačevanje kmetskih dolgov pri Priv. agrarni banki.
V zvezi s to določbo je bil predpisan tudi poseben pravilnik za izdajanje in uporabljanje teh bonov (»Službene novinec štev. 85 z dne 15. IV. 1987.)
Postopek z boni, ki se vzamejo iz prometa zaradi vplačil v gotovini, prejema in izplačil kmetskih dolgov ko tudi zaradi njih zamenjave, mora predpisati soglasno s čl. 10. citiranega pravilnika finančni minister.
Izdajanje teh bonov bi na eni strani olajšalo kmetskim dolžnikom izplačevanje dolgov, dočim bi na drugi strani pripomoglo k delni mobilizaciji zamrzlih terjatev denarnih zavodov pri Priv. agrarni banki. Denarne ustanove bi mogle dobiti na podlagi teh bonov deloma z lombardiranjem kredite, deloma pa bi jih mogle prodati kmetskim dolžnikom. Na ta način bi prišli denarni zavodi do denarja, kmetje dolžniki pa do ugodnejše možnosti za odplačilo dolgov.
Priv. agrarna banka je dosedaj obračunala nad 75 % izročenih jej
terjatev in bi torej mogli denarni zavodi prejeti znaten del proti viednosti svojih terjatev v omenjenih bonih.
Čeprav so potekla že štiri leta |>o objavi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, niso bili ti boni izdani do danes niti ni finančni minister predpisal v čl. 10. pravilnika predpisani postopek.«
Tečaji so se utrdili
Na beograjski borzi vlada še vedno mrtvilo in niti javna roka noče zvišati svojih nakupov. Tečaji vrednostnih papirjev zato le malenkostno nihajo in se vračajo
redno na staro višino. Tudi zasebni lastniki vrednostnih papirjev so vzdržni in zato je tudi ponudba majhna.
Gibanje tečajev v preteklem tednu kažejo te številke:
8. III. 15. III. 2'5% vojna škoda 430'— 431'— 7% investicijsko 99'— 100'— 4% agrarne	53'—	53'—
6% dalmatinske 72'—	72'50
6% gozdne	71'—	72'50
7% Blair	91'—	92'—
8% Blair	98'-	100'—
7% Seligman 101'— 101'— 1% stabilizacijsko 97'50	97'50
Skupni promet je znašal 7 mili-
jonov 930.320 din, za 3,744.070 din več ko prejšnji teden.
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Ljubljani je začela
poslovati v Beogradu. Podružnica se nahaja v palači pokojninskega fonda za uradnike Narodne banke, Terazije 27. Podružnico vodi gosp. Stanko Voje.
Male hranilne vloge v Angliji so narasle v zadnjih 20 letih od 897 na 1.515 milijonov funtov ali nad 300 milijard dinarjev.
»Banque d© 1’Union Parisienne«, drugi naj večji finančni zavod Francije bo izplačal za 1. 1939. dividendo 32,5 frankov za delnico, dočim je lani izplačal le 30 frankov.
Voina	in	naše
družbe
Občni zbor delnieariev Jugoslavenskega Llovda‘
V petek je bil v prostorih splitske trg. industrijske zbornice red-dni letni občni zbor delničarjev »Jugoslavenskega Lloyda«, naše največje paroplovne družbe. Na občnem zboru je bilo podano obširno poročilo o delovanju družbe v preteklem letu. Ker gre tu za poslovanje naše največje paroplovne družbe, se more njeno poročilo smatrati kot merilo za presojo poslovanja vseh ostalih združb. Zato navajamo nekatere podatke iz poročila.
V prvih mesecih lanskega leta se je razvijalo poslovanje precej normalno, čeprav so posli zaostajali za onimi v letu 1988. Družba si je prizadevala, da bi zaposlila čim večje število ladij za daljšo dobo, vsaj za eno leto za prevoz blaga na dolge proge, iz pristanišč Indijskega in Atlantskega oceana.
Kakor hitro je izbruhnila vojna je nastala za vse trgovske mornarice nova situacija. Velik del svetovne tonaže je bil absorbiran zaradi potreb vojskujočih se držav. Vojne operacije so nato povzročile znatne izgube trgovskim mornaricam. Povpraševanje po ladjah je naglo naraščalo, hkrati pa tudi prevoznine, zlasti za ladje nevtralnih držav. Družba je že leta 1938. pri sklepanju pogodb za dolge vožnje postopala zelo previdno ter si s posebnimi klavzulami zagotovila pravico, da v primeru vojne te pogodbe razveljavi oz. da jih revidira. Zaradi te previdnosti je mogla tudi družba za leto 1939. doseči mnogo ugodnejše rezultate, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na manjši obseg poslovanja v za četku leta 1939.
Seveda so se hkrati z zvišanjem prevoznine zvišali tudi vsi stroški plovbe, predvsem zaradi podražitve premoga, višjih zavarovalnin, višjih mezd itd.
Poročilo naglasa nadalje, da je diužba z uspehom skušala spraviti v sklad varnost ladij in ladijskega osebja s svojimi dolžnostmi ter si zagotoviti potrebne zaloge, da ne bi bila brez pogonskega materiala.
Glede obnove ladijskega parka pravi poročilo, da je bilo to vprašanje eno najtežjih vprašanj. Vendar pa se je družbi posrečilo kupiti velik 9800 tonski parnik, ki je sedaj v delu. Kupila pa je ta parnik pod pogojem, da ji bo izročen šele po končani vojni.
Družba je opravljala redni promet z Južno Ameriko ter so njene ladje prepeljale skupno 75.400 kub. metrov ter 4298 ton blaga, večinoma stavbenega materiala. Krožna turistična potovanja z ladjo »Kraljica Marija« ter redna potniško-
_	barva, plasira In
Ze»24 urah
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga In lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telelon št 22-72.
tovorna potovanja parnika »Prin-ccza Olga« so morala v drugi polovici leta izostati.
Od ukrepov za dvig našega tujskega prometa je treba omeniti dovršitev velikega hotela »Excel-sior« v Dubrovniku.
Kr. vlada je izdala več daleko-sežnih ukrepov, ki so bili v korist naši trgovinski mornarici. Tako je bila z uredbo z dne 11. januarja podaljšana za deset let oprostitev naših pomorskih in rečnih ladijskih družb od javnih davščin. Ta oprostitev pa ne velja tudi za posebni prispevek za nar. obrambo ter za posebni dodatek, kar pomeni praktično za družbo »Jugo-slavenski Lloyd«, da mora za te davke plačati nad 11 milijonov din, t. j. polovico zneska, ki ga dobe delničarji v obliki dividende.
Omeniti je treba še, da je bila na iniciativo ladijskih lastnikov uvedena od 1. januarja nova daja-
tev za čas, dokler trajajo sedanje visoke prevoznine, dalje poseben prispevek državi, ki se plača v angleških funtih, in sicer en funt mesečno za vsako tono ladijske nosnosti. Samo »Jugoslavenski Lloyd« bo zaradi tega plačal državi za svoje ladje okoli 16 milijonov dinarjev, vse jugoslovanske družbe pa okoli 300.000 funtov ali blizu nad 70 milijonov din. To dokazuje, da naše pomorsko gospodarstvo mnogo prispeva ne samo k zvišanju narodnega blagostanja, temveč tudi znatno pomaga državni blagajni. Iz tega se tudi jasno vidi veliki pomen trgovinske mornarice za naše narodne in državne interese.
Omeniti je še, da so bila vsa poročila, ki jih je predložilo ravnateljstvo sprejeta. Občni zbor je nadalje sklenil, da se izplača delničarjem 40 din dividende od vsake delnice.
Tečaji voiskuioiih se držav so oslabeli
Na mednarodnih svobodnih deviznih trgih je bil pretekli teden v znaku nervoznosti. Francoski frank in angleški funt sta stalno popuščala. Nervoznost se je po zaključku finsko-sovjetske vojne še povečala. Po pisavi nekaterih velikih listov se je sedaj negotovost še povečala. Posebno močno je nazadoval francoski frank, ki je padel v zadnjih dveh tednih na cu-riški borzi od 9'99 na 9-37 proti švicarskemu franku. Nazadovanje franka in funta je v zvezi z dvema pomembnima finančnima operacijama Pariza in Londona. Francija je revalorizirala zlato podlogo Francoske banke z znižanjem zlate vsebine franka od 27-50 miligrama na 23‘34 miligrama. V Angliji pa je bilo razpisano prvo vojno posojilo v višini 300 milijonov funtov. Kakor znano, sta z decembrskim gospodarskim sporazumom francoska in angleška valuta zvezani za vso vojno dobo. Njun medsebojni odnos je urejen tako, da gibanje tečaja ene valute povzroča enako gibanje druge valute. Vzrok sedanje slabosti zavezniških valut pa je ne le v političnih vzrokih, temveč pri funtu zlasti v poostrenih deviznih omejitvah.
Po uradnih podatkih se dovoljuje v bodoče izvoz cele vrste predmetov v dežele izven britan-
skega in francoskega imperija samo proti plačilu v svobodnih devizah. Za svobodne devize pa se smatrajo v prvi vrsti ameriški dolar, nizozemski goldinar, belgijska belga in švicarski frank. Te omejitve veljajo za izvoz kositra, kavčuka, jute, jutinih proizvodov, krzna in whiskija iz Vel. Britanije, izvoz kavčuka, jute in jutinih proizvodov iz Britanske Indije, izvoz kavčuka iz Birme ter kavčuka in kositra iz britanskih kolonij.
Kako so se' gibali tečaji na svobodnem deviznem trgu v Curihu pretekli teden, kažejo naslednje številke:
	9. III.	16. III.
Pariz	9-85	9-37
London	17-39	16'54
New York	446—	446—
Bruselj	75-60	75'75
Amsterdam	236-9«	236'85
Milan	22-52	22b2
Berlin	178-75	178-70
Na mednarodnem efektnem trgu je bila pretekli teden situacija bolj živahna, ni se pa enako razvijala na vseh borzah. Na nju-jorški borzi se opaža nova taktika pri prodaji vrednostnih papirjev iz angleške posesti. Senzali, ki delajo za račun angleške vlade ponujajo papirje samo ob čvrsti tendenci in dviganju tečajev.
Gospodarsko-poliliini ukrepi v tuiini
Bolgarska
Vlada namerava ustanoviti dve delniški družbi s kapitalom po en milijon levov. Družbi bosta nakupovali v tujini surovine ter jih prodajali bolgarskim industrialcem oz. trgovcem. Delnice so podpisale velike trgovske in industrijske firme, dočim država v družba kapitalno ni niti najmanj
udeležena. Dividende, ki se bodo izplačevale, ne smejo nikakor presegati 6 odstotkov. Dobiček, ki bi presegal 6 odstotkov, se mora odstopiti državni blagajni. Država bo odstopala tema družbama kontingente za uvoz surovin. Surovine bosta prodajali družbi pridobitnikom z majhnim dobičkom. Potreben začetni obratni kapital bo-1
do dale bolgarske banke. Družbi se bosta imenovali »Bolgarska trgovina« in »Bolgarska industrija«.
Morda bi se mogel tudi pri nas na podoben način urediti uvoz surovin. Predvsem pa je omembe vredno to, da država ne bo kapitalno udeležena, da torej ne bo nič tvegala in tudi posla ne kom-plicirala, temveč bodo vse posle opravljali praktični gospodarski ljudje sami.
Grčija
Grški gospodarski minister je objavil nov seznam predmetov, ki se smejo izvoziti samo s posebnim dovoljenjem pristojnega ministrstva. Glavno gre za vojni material, živalsko krmo, posušeno povrtnino, limone, paradižnike, orehe, usnjeno blago, kovine in stroje.
Grški gospodarski minister je
nadalje s posebno okrožnico zbornicam naročil, da ustavijo uvoz vseh industrijskih surovin, ki bi presegale količine 1. 1938. in 1939. Vsak uvoznik mora dati izjavo o uvoženem blagu v letošnjem letu, zlasti pa navesti vrsto, količino blaga ter državo, iz katere je uvozil. Takšne izjave morajo dati tako trgovinska ko industrijska podjetja. Seznam obsega 61 surovin, od katerih so zlasti važne: surove kože, asfalt, železo, pločevina, svinec, antimon, kositer, cink, baker, nikelj, aluminij, radijski aparati, električne naprave, glicerin in še neki drugi predmeti.
Italija
Italijanska vlada je zaključila pogajanja s pristojnimi krogi zaradi izdelave načrta o ureditvi italijanskega izvoza vseh vrst, da bo ta izvoz tudi v skladu z italijanskimi nacionalnimi interesi. Kakor se poroča, je sedaj trgovinski minister izdelal za vsako panogo poseben načrt, ki se bo začel izvajati že prihodnje dni.
S 1. marcem je uvedena popolna carinska unija med Italijo in Albanijo. V bodoče velja samo italijanska carinska tarifa ter se al-bt-nska tarifa popolnoma odpravi.
Pred uveljavljenjem italijanske carine v Albaniji je bil predhodno sklenjen od mešanega albansko-italijanskega odbora protokol, s katerim so bile določene nekatere, izjeme glede razširjenja italijanske carinske tarife na Albanijo, de izjeme so bile dovoljene v ko-, rist kmetijstva za nabavo semen, živil, kmetijskih strojev, plemenskih konj, če te uvaža direktno ministrstvo narodnega gospodarstva za sebe ali za račun kmetovalcev ali živinorejcev. Nadalje velja izjema za predmete, ki se potrebujejo v šolstvu in ki služijo javni higieni in ki bi jih naročil neposredno v tujini albanski Rdeči križ. Za vse te primere velja še nadalje albanska carinska tarifa.
Romunija
Vrhovni transportni svet je predlagal romunski vladi, da se zvišajo železniške tarife za 12 do 14 odstotkov za vse predmete, razen za žitarice. To zvišanje romunsko gospodarstvo ne bi občutilo, ker bi se prevalilo na tuje kupce romunskega blaga.
Turčija
Cene sode so v Turčiji znatno zvišane. Zaradi tega je industrija mila zaprosila vlado za dovoljenje, da zviša svoje cene.
Z vladno uredbo je uvedena nad vso premogovno proizvodnjo državna kontrola. Nadalje je uvedena obvezna delovna služba v premogovnikih, da bi se na ta način povečala premogovna proizvodnja za 350.000 ton letno.
Švica
Švicarski zvezni svet je sklenil, da zviša cene kmetijskim proizvodom. Vlada upa, da se bo zaradi tega povečala kmetijska proizvodnja in da bo mogoče s tem preprečiti podražitev živil. Nadalje upa vlada, da se bo zaradi tega zmanjšal uvoz kmetijskih proizvodov iz tujine.
Stran 4.
—■ . ... IM
Mvrr-' (
PismM tnusC
in ostalo pisarniško pohištvo kupite ugodno pri
RENEC-CO
KAHNU
Za ustvaritev rezerv zemeljskega plina
V Bujavici imamo zelo bogat vir zemeljskega plina, za katerega trde strokovnjaki, da je eden največjih na Balkanu. Uporaba zemeljskega plina v naši državi pa je še tako majhna, da ni v nobenem razmerju z bogastvom plina v naši državi. Potrošnja je majhna tudi zato, ker nimamo zadosti posode za shranjevanje plina. Nekateri predlagajo zato, da se ustvarijo v državi velike zaloge tega plina, ker more zemeljski plin v odlični meri nadomestiti petrolej, a tudi bencin. Za nakup potrebne posode bi bilo treba od 10 do 15 milijonov din. Ta posoda se lahko kupi v Italiji.
Zunanja trgovina
Trgovinski minister dr. Andres
je pri svojem bivanju v Nemčiji dosegel, da je nemška vlada odobrila nov kontingent za naša vina v višini poldrugega milijona mark. V zvezi s tem je tudi akcija Pri-zada, da bo odkupoval od naših vinogradnikov vino in žganje.
Devizna direkcija Narodne banke poziva vse izvoznike majhnih kož, da ji prijavijo stanje svojih skladišč, in sicer najkasneje do 25. t..m. Cilj prijave je, da se prouči možnost dajanja izvoznih dovoljenj za majhne kože, ki jih je v naši državi po trditvi izvoznikov zelo veliko.
Lanenega semena smo dosedaj uvažali do 70% iz Nemčije. Po vojni pa je Nemčija izvoz lanenega semena ustavila. Italijanski izvozniki semena so dvignili cene tako zelo, da se nam uvoz ne more več izplačati. Zato predlagajo zainteresirani industrialci, da bi Narodna banka omogočila uvoz lanenega semena iz Francije, ker nova trgovinska pogodba s Francijo tak uvoz tudi dopušča.
Med italijansko in romunsko vlado bo v najkrajšem času podpisan sporazum o dobavah romunskega petroleja Italiji. Takoj po sklenitvi tega sporazuma se začno trgovinska pogajanja za povečanje trgovine med Italijo in Romunijo.
Italija bo odpravila 1. 1937. uvedeno premijo za izvoz svile, ker je zaradi dviga cen postala ta premija odveč.
Italijansko ministrstvo za javna dela je izdalo zelo stroga navodila za. varčevanje pri uporabi železa.
Vodilno podjetje italijanskih cementarn »Fabrlche Rlunite Ital-oementi« bo izplačalo za 1.1939. dividendo v višini 12-5% kakor za 1. 1938. Kapital družbe znaša 147,5 milijona lir.
Proizvodnja nafte v Romuniji je znašala v januarju 315.000 ton, za 5000 ton manj ko 1. 1938.
Anglija je nabavila v Chileju za 800.000 funtov naravne volne, za isto vsoto pa bo Chile nabavil v Angliji raznega angleškega blaga
Gospodarsko zbližanie z Romunijo
Ustanovitev Romunsko-jugoslovanske gospodarske zbornice v Beogradu
V slavnostni dvorani beograjske trgovinske zbornice je bila včeraj v nedeljo ustanovna skupščina Romunsko - jugoslovanske gospodarske zbornice. Skupščine so se udeležili trg. minister dr. Andres, zunanji minister dr. Cincar-Mar-kovič, romunski minister za zunanjo trgovino Jon Cristu ter cela vrsta najodličnejših zastopnikov romunskega in jugoslovanskega gospodarstva.
Svečanost je otvoril v imenu pripravljalnega odbora Damjan Brankovič, ki je predlagal, da se odpošljejo vdanostne brzojavke kralju Karolu, kralju Petru, knezu-namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke ministrskima predsednikoma Romunije in Jugoslavije.
Nato je govoril romunski minister Jon Cristu, ki je najprej podal kratek pregled o trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Romunijo. Romunski izvoz v Jugoslavijo se je dvignil od 180,4 v letu 1935. na 431,8 milijona lejev v letu 1939., jugoslovanski izvoz v Romunijo pa od 45,3 na 233,3 milijona lejev. Trgovina med obe-
ma državama pa se more še zelo dvigniti in na to naj dela nova zbornica.
Jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres se je najprej zahvalil romunskim delegatom za udeležbo, nato pa govoril o trgovinskih odnošajih med obema državama. Ti so še zelo skromni, saj odpade od vsega jugoslovanskega izvoza le 1 % na izvoz v Romunijo. Prometne zveze so dobre in te torej niso vzrok, če je bila medsebojna trgovina obeh držav nezadostna. Vzrok je v tem, ker smo se premalo medsebojno poznali. Tu more doseči nova zbornica lepe uspehe. Minister dr. Andres je nadalje poudaril potrebo, da se doseže sodelovanje tudi na tujih trgih, zlasti pa da se prepreči medsebojna konkurenca. Tudi za takšno sodelovanje so dani vsi pogoji.
Ko sta še govorila predsednik Jug.-rom. gospodarske zbornice v Bukarešti Dimitrij Negelc in rom. veleposlanik Cadcu, je bila skupščina zaključena.
Doma in po svetu
Objavljen je bil votivni zakon za narodno skupščino. Njegove določbe so v glavnem iste, kakor so že hile objavljene. Slovenija bo imela 6 volivnih okrožij in bo dobila 29 poslancev. Beograd z Zemunom bo imel 7, Zagreb 5 in Ljubljana 2 poslanca.
Zagrebški listi poročajo, da bo kljub dvanajstinam za državni proračun dobila banovina Hrvat-ska svoj prvi redni proračun v višini poldruge milijarde dinarjev.
)krožni urad za zavarova-ije delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
ia so v prejšnjem mesecu dostav-jeni plačilni nalogi zapadli v plahto. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po pre-emu plačilnega nalogaI
Za čuvanje pravice zavarovan-:ev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot spomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Naprodaj je rudnik črnega premoga najboljše kakovosti. Poizvedbe pri Kmetski posojilnici v Ljub Ijani.
Novi italijanski poslanik v Beogradu Francesoo Giorgio Mameli je izročil knezu namestniku svoje poverilne listine.
Za poveljnika IL armije je bil Imenovan armijski general Dušan Simovič.
Brigadni general Dodič je po večletnem bivanju v Ljubljani odšel na svoje novo službeno mesto. Prisrčno slovo ob njegovem odhodu je dokazalo, kako velike simpatije si je znal pridobiti ugledni general v ljubljanski družbi.
50 milijonov din je bilo dosedaj izplačanih rodbinam vpoklicanih vojakov. Dravska banovina je dobila od te vsote okoli 4,5 milijona dinarjev.
,.TRGOVSKEGA LISTA"
izide v povečanem obsegu
v petek dopoldne
lnserate sprejemamo
do četrtka opoldne
Židovska ul.4 Stari trg St. 2 TyrSeva c. 22
II
RELOG
KARL
Ljubljana
Najugodnejši in najcenejši nakup perila za dame, gospode, kakor tudi za otroke, volne, bombaža, svile, nogavic, rokavic, pletenin i. t. d., i. t. d.
Dr. Lavoslav Ružička, ki je prejel lani Noblovo nagrado za kemijo, je prišel v Zagreb, kjer je imel predavanje v hrvatskem jeziku. Zagrebška univerza ga je izvolila za častnega doktorja.
Nova skupina italijanskih kolonistov je odšla iz vrbaske banovine in se za stalno preselila v Italijo.
Osebni vlak je na vožnji iz Karlovca proti Novemu mestu kakih 600 m od postaje Zaluke zavozil v velik plaz, ki se je vsul na progo. Lokomotiva ter dva vagona so se iztirili ter zakotalili v Kolpo. Okoli 25 potnikov je bilo ranjenih, mrtvih pa 12, po nekih vesteh celo 15.
Drava silno narašča ter je nevarnost, da bo prebila nasipe ter preplavila polja v Baranji in Slavoniji.
V bližini angleške obale se je potopil jugoslovanski parnik »Slava« z nad 4000 tonami nosilnosti.
Velika švedska pisateljica Selma Lagerloff, ki je dobila 1. 1909. Noblovo nagrado za literaturo, je nenadoma umrla. Njena dela so bila prevedena v 40 jezikov.
Proračun italijanskega letalskega ministrstva za 1. 1940./41. izkazuje že 3261 milijonov lir. (Se leta 1923./24. je znašal le 122 milijonov lir. Svoje zaloge na kurivih, orožju in bombah povečuje italijansko letalstvo stalno.
Angleška vlada je odredila, da se morajo 6. aprila javiti v nabornih uradih vsi 25 in 26 let stari Angleži. Vsak letnik šteje okoli
300.000 mož.
14 nemških letal je bombardiralo
britansko vojno luko Scapa Flow. Nemci poročajo, da so bile od nemških bomb zelo poškodovane najmanj 4 angleške vojne ladje, do-6im je bila po angleških vesteh lažje poškodovana samo ena angleška ladja.
Angleži poročajo, da sta bili potopljeni dve nemški podmornici.
Nemci so dosedaj sami potopili, da ne bi prišli v roke zaveznikov, 34 parnikov s skupno 184.000 tonami, zavezniki pa so zaplenili 26 nemških parnikov s skupno tonažo nad 100.000 ton.
Izredno zasedanje sovjetskega parlamenta je sklicano za 27. marec, da ratificira mirovno pogodbo s Finsko.
Evakuacija finskega prebivalstva iz ozemlja, ki pripade Sovjetski Rusiji, se je že začela. Na tem ozemlju je bilo skupno okoli 400.000 prebivalstva. 100.000 ljudi se je že izselilo ob izbruhu vojne*, 200.000 Pa se jih bo izselilo sedaj, največ
100.000 ljudi pa bo ostalo. Finske oblasti so že rekvirirale vse tovorne avtomobile in tudi druga prevozna sredstva, da se bo moglo vse to prebivalstvo izseliti in vzeti s seboj blago, ki jim je še ostalo
Sovjetske čete so začele v pete* na vsej fronti zasedati odstopljeno jim ozemlje teir tako- zavzele tudi mesta Tajpale, Viborg in druga. Finske čete se umikajo tako, da je vedno med obema v°jska^ILa L7^ razdalje Finci morajo izprazniti vse ozemlje, ki pripade Rusiji do 25. marca, sovjeti pa se morajo umakniti iz Pets&mžL sele 10. aprila,
Francija in Anglija sta izdali potrebna navodila,, da se jima vrne vojni material, ki sta ga poslali Finski.
Češkoslovaški poslanik dr. Ficr-linger se vrne, kakor poroča švicarska »National Zeitung«, v Moško. Vest je v nasprotju s svoje-časno vestjo, da je sovjetska vlada ustavila nadaljnje delovanje češkoslovaškega poslaništva v Moskvi.
Zaradi praznika sv. Jožefa izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v petek, in sicer kot velikonočna številka.
Dobave - licitacije
Štab mornarice obalske komande v Splitu sprejema do 20. marca ponudbe za dobavo 523 m drv.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije
v Zemunu sprejema do 26. marca ponudbe za dobavo steklenega papirja in smirkovega platna; do 27. marca pa kalcijevega karbida.
Direkcija jug. drž. železnic v Subotici sprejema do 21. marca ponudbe za dobavo »beaica« (A).
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 21. marca ponudbe za dobavo 1000 kg konzi-stentne masti.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. marca ponudbe za dobavo papirnate lepenke, raznih vijakov, verig, raznih meril raznih brusil, cevi, žice, medi v sipicah tor 600 kg solne kisline; 26. marca ključev za matice, avto-ključev, loparjev in valjev za kruh. držal za krampe in. lopate, krilnih sesalk iz medi ter brizgalk za olje.
LICITACIJE Pri Zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu bo 22. marca pismena licitacija za dobavo volnenih pokrival; 23. marca perila ter bombažnega platna in trakov; 26. marca oficirskih torb; 27. marca materiala in pribora za obleko; 30. marca za dobavo nekrišplovanega viks-usnja.
Dne 21. marca bo v pisarni štaba za utrjevanje v Ljubljani licitacija, za napravo raznih betonskih del pri Cerknici; 28. marca za dobavo raznih živil.
Dne 22. marca bo pri Štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo čaja; 23. marca za dobavo čiste svinjske masti.
Dne 23. marca bo pri Vojno-saniitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo emajlirane posode; 26. marca raznega sanitetnega materiala.
Dne 23. marca bo pri mestnem poglavarstvu v Sarajevu licitacija za dobavo preciznega toodolit-tahimetra.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Morda ie ravno za Vas
Radensko zdravilno kopališče najboljše, ker je po mnogih zdravilnih sestavinah najmočnejše v Jugoslaviji 1
Sedaj imate dovolj časa, da proučite prospekte raznih kopališč in da sl izberete ono, ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustrezal Prospekte pošilja zastoni, rado in z veseljem:
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.