J. BERNOT:Društvo mešč. učiteljstva in U. J. U. *) Zopet se vzdigujejo oblaki prahu. Po poročilu v 23. št. »Učit. Tov.* t. 1. je bila na seji širš. sosveta debata o vprašanju, I če se društvo sprejme v UJU ali ne, pre- , cei dolgotrajna ter je zadobila žalibog mestoma »tvprav neljubo ostrino.« Efekt /c bil zqpe+: odložitev rešitve. V isti številki pa čitam stvarno pisan uvodnfk ort tov. P. P.. ki ie očividno liudskošolski učiteli. Iz obojega posnemam: ljudskošolsko učiteljstvo. oz. njegovi zastapniki. bi prav radi sprejeli naše društvo v UJU. a so crepričani. da to ni v skladiu s § 4., ki iCovori. da so osnova UJU okrajna učit. društva. Reči torei »da« potemtakem ne morejo. a reči >'ne« se jim upira, ker na]brže čutijo v tem »ne« nekako krivico in pole^ tega slutijo mogoče kaikšne posledice. ki gotovo ne moreio koristiti prenotrebni slogi. Zato popolnoma raziumevam to neodločnost ki hoče odvaliti od sebe vso odgovornost. Vso? Te menda že ne rnore več. Čg sedai »zavozi« deletfaciia. pade vsekakor nekaj odsrovorno«ti tudi na širši sosvet. ker pač ni odločil vprašanja sam. temveč ga ie izpostavil flndošni debati. Vedeti moramo. da je vedno nekoliko nevarno debatirati o podobnih vprašaniih. 2e na seji širš. sosveta ie prišlo do »neliubih ostrin«. pa tam so sami resni, irezni boievniki. vajeni stvarne debate; pred še širšim forumom je nevarnost za *še bolj neljube ostrine« gotovo veliko večja. Upajmo. da je moi strah nenpravičen! Vsekakor bi bilo želeti. da se na delegaciji ne razvije o vjprašanfu nobena Jebata, temveč na.j rajši vsak, ki ga viprašanie zanima, pove svoje pro ali kontra v Tovarišu. Tako bo mogoče vsakemu delesjatu dobiti jasno sliko, ki mu bo podlasra za enostavno glasovanje. Teiniu namenu so napisane te vrste. .Jedro pomislekov tiei v § 4. ki pravi: »Osnova Udmženju so okraina učiteljska tTiištva.« Odločujoča beseda ie »okrajna«. Katera so okrajna društva? Na blv•šem Kraniskem so okrajna društva za vsako celo okrajno »davarstvo. na bivšem ^tajerskem satno za okraje, Razlika na "Irvatskem. v Vojvodini. Srbiji i. dr. bo še večia. Beseda okrai more že samo po iem imeti tu v mislih le šolski okraj. To fe tudi logično. Da se združi učiteljstvo enega šolskega okraja v dnušbvo. je razumljivo, ker ima povečini najbolj skupne uoravne interese. skupno strok. vodstvo (nadzorstvo). naivečkrat skupno promet"o središče i. t. d. Najbolj odločilen TaKtor ie tu gotovo skupna šolska oblast prve 'nštance. kar zbudi že nehote med uči- *) Ta članek smo pre.ieli. ko je že '*šla zadnja štev. »Učit. Tov.« z razpravo o istem predmetu. Prioboujemo ga ^rez pomisleka. dasi pri tem ponovno ?r>ozar.jamo na naša izvaianja v zadnjih stevilkah »Učit. Tov.« Gotovo bodo o [em razipravljala tudi okrajna učit. dru^va. ki so pri tem tudi interesirana in bodo zavzela svoje stališče. S tem bo [azvidno naziranje najširšega kroga uči>eListva. To bi nstrezalo tudi predlogu '¦^ov. Beniota. ki predlaga. da nai se razejsti to vprašanje še pred pokrajinsko ^upščino. da se izognemo tam dolgim aebatarri kar zelo odobravamo. — Tfredništvo. leljstvom iste interesne sfere nekak občutek skupnosti, pripadnosti k eni dnužini rer >ja zbere v skupnem drnštvu. Le to more biti naravna. trajna podlaga društvorn. Pole«: tega doseza vsako društvo svoj cilj le v primernem številu članstva; clanov ne srne biti premalo. (sicer •Iruštveno delovanje hira). a tudi ne preveč. (ker se potem veliko članov lahko odtezuje društvenemu delu). Gotovo je za učiteljska društva najprimerneiše število članstva 50—150 (sledn.ie že precej visoko!) Pfepričan sein. da sta mojdi voditi udbor. ki ie sestavljal pravila Udruženju, Dredvsem ti dve točki. Hotel ie združiti člane iste interesne sfere. oinejiti število ilanstva navzdol in navzgor ter ie izforal rač ime za teritorij, ker je iasno, da mnra biti društveno delovan.ie zaradi jasnosti tudi omejeno na gotov teritorij. t. j. da ie za vsakega člana takoj jasno. kje inora biti včlanien. Nisem bil poleg. ko so o tem razcravl.iali. vendar si ne morem misliti, da hi se adločil odbor za čisto teritorijalno združevanje. kakor piše o tem tov. Iv. D. v 12. štev. let. Tovariša. Če pa se je odločil za takšen način združenja. moram reči. da bi bil to velik pogrešek. ki bo srotovo vedno ipreprečeval udruženje učiteljstva res vseh kategorii. Obstoia stremljenje združiti sploh vse učno osobje v UJU. Na kakšni podlajjfi naj se nam n. pr. priklopiio srednješolski učitelji? Ali bodete tudi od njih zahtevali. da nosijo bremena dveh strokovnih društev. kakor se svetuje to danes nam? Zdi se mi zato čisto zgrešeno držati se krčevito besede pravil. Beseda sama ie mrtva. Živa je misel, duh. ki veje iz nje. Če pregledamo temeli naše organizacije. vidimo na čelu glavni odbor LTdruženja. ki vodi celoto. poverjeništva, ki posrediujejo med gl. odborom in društvi. ki so mu podrejena ter društva. ki zbirajo članstvo ter vršijo posle po bistvu uravil Udruženja. To je ogrodje; glavni odtor ima svoi teritorii: celo državo. Dovcrjeništvo tudi: pokrauno. druŁtvo tudi: okrai Ne more biti pa to poliiični ofcrai, temveč le šolski. Pojm »šolski ckrai« je pa za ljudskošolskega učitelja drug. kakor za srednješolskega. kakor za strokovno učiteljstvo. Lahko se krlje s političnim okrajem, lahko zasega več političnih okrajev ali celo celo pokrajino, samo čez pokrajinske meie ne sega. KaVo je n. pr. z meščanskošolskimi okraji? Za nas meščanske učitelje okr. ^ol. svet ne more biii tisti zdmžujoči faktor. Okr. ^ol svet že sedaj nima dosti vpliva na •neščanske šole. za nas važna vprašanja rešuie le višji šolski svet. Tako je pri nas tisti občutek. ki bi nai nas družil po ljudsikošolskih okrajih, prava ničla. Nasprotno smo videli, da se uveljavljata za našo pokrajino dva meščanskošolska okraja. -najnovejše stremljenje gre samo za enim, kako se pa bo to ustalilo. bo določila šele nstava. Pojm ^okrajno društvo« po mojem mnenju določuje Ie društvo. ki ima napram poverjeništvu stališče kakor okraj naprain poikrajini; torej mu mora biti podreieno. Sipominiam se tudi. da je prinesel »Tovariš' lansko leto osnutek pravil v srbohrvaščini. kjer ie stalo pri dotičnem raragrafu »okrajna. okražna društva«. Čg se je !>ozneje morebiti črtala beseda »okružnar, se gotovo ni zato. da bi se omejil teritorij. temveč da se a priori izkliiiči razvoi društev različne veliave napram poverieništvu. Iz tega sledi. da pojm »okrajna dnušlva« v § 4. ni tako absolutno lasen pojm za vsakega: z različnih stališč ga ie razumeti lahko različno. Istovetiti ga s pojmom liudskošolskega okraja bi sililo me-; ščansko učitelistvo iskati iz^hod iz zagate. V danih razmerah vidim samo enega. Rremen dvch strokovnih org:ani;zacij nikokor ne prenesemo, zato bi se pač orcanizirali po lastnih okrainih društvih rneščanskošolskeiia učiteljstva. t. i. za vsak liudskošolski okrai eno meščansko dništvo. Ustreženo bi bilo tako pač formi, če bi pa to odirovanalo našim stanovskim cotrebam. ie pa drugo vprašanie. Misiim, da- vsakdo občuti absurdnost takega oreanizirania. Pokazati sem saino hotel, da je fonnalizem slabo načelo. Ne držimo se mrtve črke pravil, držimo se rajši njihovega duha. Naše dništvo je združilo vse članstvo z neposrediio istimi. skupnimi interesi. podredilo se ie društveni inštanci rryega reda: pokraiinskemu poverjeništvu. koiiziia ie s tem izključena. izbrala si je pravila po bistvu pravil Ud>ruženja. Iz,!->olTiilo je s tem vse kardinalne točke organizacijskeefa temelja. Zato ne vidim nrav nobenega stvarnega razloga. da ne bi moglo biti kot »okrajno drnštvo« sprejeto v Unijo. Tudi ne smatram za potrefono. da bi se morala zaradi tega uvesti mučna in dolgotrajna akcija za izpremembo pravil. pač pa mislim. da bi že ožji sosvet lahko v smislu duha naše organlzaciie r^šil vprašanje že na prvi seii z odločnim »da« ter poročal to z motivacijo irlavnemii odboru. Ta bi se taki interpretaciji pravil gotovo pridružil. če bi se jt pa ne. bi pa gotovo sam poskrbel. da se stališče pojasni oziroma pravila preurede. Ne izvolite pa smatrati moje zadnje rripombe za očitek; sem le opazovalec v tem vprašanju ter mi ni znan točni potek debat niti pri sprejemanju pravil UJU niti na sejaih ožjega niti širšega sosveta.