ŠHV. 292. V LMM v M, dne 29. decemDra 1925. Posamezna Številka stane 2 Din. Leto LIH. Naročnina za državo SHS: «ia mesec . . za pol leta . sa celo leto Din 20 . 120 . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno » Jugoslaviji .... Din 60 ? inozemstva... . . 80 SLOVENEC S tedensko prilogo ^Ilustrirani Slovenec" PoSlnina plačana v soiovinL Cene inseralom: Enostolpna petitnu vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 5-— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din ?rl večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnevu po orazniku ob 4. uri zjutraj. Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo: nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 528. za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.34«) (za inserale) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797. Za naše katoliško časopisje! Ogromno je delo, ki ga je izvršilo in vrši katoliško časopisje v Sloveniji na polju izomi-ke slovenskega naroda. Njegova največja zasluga je, da je vspešno branilo pomen katoliške vere za politično in socialno življenje našega naroda in za zgradbo njegove kulture. V časih, ko je jkkI vplivom nemškega »fraj-zina« zašel pretežni del slovenskega izobra-ženstva v lažiprosvetljenost in lažinaprednost, je naše katoliško časopisje neumorno razkrin-kavalo plitvost »svetovnega nazora« liberalne buržuazije. Pozneje se je postavilo pogumno v bran iz Češke importiranemu svobodo-miselstvu in ateizmu, nastopajočemu pod krinko »pozitivne znanosti«. Nemeneč se za vpitje poprečnega in podpoprečnega inteligenta in zapeljane množice je slovensko katoliško časopisje dosledno pobijalo zmote, ki so se razširjale med nami pod imenom »nacionalizma«, dasi s pravo ljubeznijo do naroda niso imele nobene zveze, ampak so hotele najvišje duhovne dobrine naroda, vero, resnično hu-maniteto, kulturno solidarnost vsega človeštva, popolnoma podrediti omejenemu šovinizmu v škodo resničnemu napredku naroda. Katoliško časopisje se je borilo za narod v imenu pravice in moralnih načel, ki veljajo za vse enako, v imenu pravice do samoodločbe vsake narodne edinice, pa naj bo tudi v manjšini. Vse to sledi za nas iz našega katoliškega, verskega, moralnega prepričanja, ki je podlaga kulturi vsega izomikanega človeštva, pa naj se je razcepilo še v toliko krščanskih ^konfesij«. Katoliško časopisje pa se tudi ni ustrašilo socializma, ki se je uvajal med slovensko delavstvo v obliki materialističnega internacionalnega marksizma, marveč mu je postavilo takoj nasproti ideal krščanskega socializma in zavračalo oni lažiproletarski nazor, ki si je vsega svojega duha izposodil od »filozofije« kapitalizma. Dočim se je naše svobodomiselstvo omejevalo samo na takozvane gospodujoče kroge, je katoliško časopisje naslonilo svoje delo na naše kmetsko in delavsko ljudstvo in pomagalo vzgojiti inteligenco, ki se je postavila v službo ljudstva. Politično zavednost, ki se je v obliki čestokrat zelo plehkega narodnega navdušenja omejevala na majhen krog meščanstva, je katoliško časopisje razširilo na našo vas in jo obenem poglobilo v versko in socialno čutenje ljudstva. Borba za politično samostojnost, samovlado in samoodločbo slovenskega naroda je šele sedaj zadobila pravo moč in obliko, poslala resnično ljudska zahteva in težnja, se uveljavljala z neodoljivo silo zares ljudskega pokreta. Najprej je bilo treba, da slovensko ljudstvo postane zares gospodar na svoji grudi, da se gospodarsko osamosvoji od domačega oderuštva in podeželskega magnatstva, preden poslane sposobno 7,a osvoboditev o>' ""f^® ^ .zgubimo mmmm zaloga 7-•1 —^irgi^M 1 meter visoko vode, odtekala je naglo. Sneg je v par dneh popolnoma izginil. Udomačeno srnico so imeli v podvinskem gradu pri Mošnjah. Hodila je krog doma in na polje z domačima psoma in z ljudmi. 23. decembra je spremila oskrbnikovega brata do sestrine hiše v Mošnje. Bilo je tu več psov, tudi en lovski. Brat je mislil, da bo nedolžna šala in naščuval pse nanjo. Psi so jo resno napadli, podili ter raztrgali, škoda! Somišljenike opozarjamo, naj prebero in shranijo pojasnila o imenikih za Delavsko zbornico, ki so v današnjem »Slovencu«. Koledar naše Kmetske zveze je popolnoma pošel. Novim naročnikom ne moremo po-streči. Ce bi kdo še mislil vrniti kak izvod, ki ga ni razprodal, naj stori to takoj. Pravtako prosimo, da takoj vsi razprodajalci poravnajo nanje odpadajoče zneske. Tajništvo JKZ. Žepni koledarček 1926 v priročni obliki (11X7), v jako trpežni vezavi je izšel in stane vezan v platno 13 Din, v platno z zlato obrezo 14 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Prodajanje srečk Dijaškega podpornega društva se je zadnje dni zelo poživilo. Marsikdo, ki je čakal, da se približa rok žrebanja, si jih hiti sedaj nabaviti. Drugi, ki so jih imeli že prej. povečujejo svoje število da pomorejo našim študentom do večjega vspeha in sebi do sigurnejšega dobitka. Ker se glavno raz-prodajanje zaključi že 10. jan., vljudno opozarjamo p. n. občinstvo na ta dan, da ne zamudi prilike. Srečko je mogoče dobiti po vseh trafikah, konzumih, naših društvih, župnih uradih itd., kakor tudi v centrali pri D. P. D. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Izpremembe v umetnostnem oddelku prosvetnega ministrstva. Iz Belgrada poročajo, da se dosedanji načelnik umetnostnega oddelka v prosvetnem ministrstvu, dr. Branko Šenoa, po vsej priliki premesti na kako drugo mesto; za njegovega naslednika v umetnostnem oddelku pa bo menda imenovan dr. Treš-čec - Branjski. Srbska vojna zgodovina. V našem generalnem štabu zbirajo podatke o zadnjih vojnah prejšnje srbske armade, katere porabijo za sestavo obširne vojne zgodovine. Švedski konzul v Sarajevu. Za častnega konzula švedske države v Sarajevu je imenovan Nikola Berkovič, predsednik tamkajšnje tigovske zbornice in bančni ravnatelj. Naša vlada mu je že izdala eksekvatur. Iz generalnega ravnateljstva za gozdove. Za načelnika generalnega ravnateljstva za šume je imenovan Mihovil Markič. ki je svojo službo že prevzel. Kredit za gledališče v Belgradu. »Samouprava« poroča, da je ministrstvo za javna dela odobrilo kredit v znesku 312.580 dinarjev za montažo priprav za čiščenje od prahu v zgradbi narodnega gledališča v Belgradu. Tristotisoč dinarjev samo za montažo raznih očiščevalnih priprav je nekoliko mnogo. Koliko so morale šele veljali naprave, In vse to služi samo zabavi. Konfercnce v Opatiji. Jugoslovansko-ita-lijanske konfercncc za ureditev ribolova na Jadranu so se začasno prekinile; delegati so odpotovali, da poročajo svojim vladam in dobe nova navodila ter potrebne nadaljne podatke. Naše delegate jc sprejel zunanji minister Ninčič kakor tudi prometni minister Miletič. Podzemski hodnik v osješki trdnjavi. V Osjeku so pri kopanju temelja za novi tramvajski most odkrili izvrstno ohranjen podzemski hodnik, ki je vodil iz trdnjave. Rov je gotovo še iz turških časov, obokan jc z opeko. Vozni listki za časnikarje. Iz Belgrada poročajo, da dobe zaenkrat uredništva proste vozne listke po prejšnjih določbah. Tekom meseca januarja prouče v prometnem ministrstvu Stanko Premrl: V obrambo novejše slovenske cerkvene glasbe. Takih člankov o naši glasbi in še posebej o naši cerkveni glasbi, kakršnega je objavil g. Cvenk v »Slovencu« 18. decembra t. 1. pod naslovom »Razgovor med dvema organisto-ina«, do sedaj nismo bili vajeni. Zato je naš mlajši glasbeni svet v sveti jezi vzkipel nad takim pisanjem in so vsi, ki še trezno mislijo in sodijo, bili ogorčeni nad to drznostjo. Članek g. Cvenka je pisan neresno, se norčuje iz našega narodnega duha, povzdiguje in ne more dovolj prehvaliti nemških cerkvenih pesmi, dela krivico našim sodobnim, zlasti mlajšim cerkvenim skladateljem itd. Vsega smo seveda krivi vsi tisti, ki stojimo na stališču in poudarjamo načelo, da imej v slovenskih cerkvah slovenska glasba, glasku slovenskih ekladateljov prvo mesto. To pa zato, ker je pri izbiri pesmi (skladb) v domačem jeziku to pri nas popolnoma lahko mogoče in imamo v naši cerkveno glasbeni literaturi toliko lepih, v vsakem oziru — cerkvenem in umetniškem — zadovoljivih pesmi, da bi končno Izhajali lahko tudi brez n. pr. nemških. Teh jaz načelno sicer ne odklanjam; nem pn proti temu, da bi so radi nemških, ki nekaterim bolj ugajnjo. ker so lahke in melo-dijozne in se jih baje ni treba dosti učiti, omalovaževale, zanemarjale in zapostavljale naš« domače. To s« pa v resnici mnogokje dogaja in je krivično. Vsak je samemu sebi najbližji; zato smo tudi Slovenci sami sebi in svojim skladateljem najbližji. Imamo dosti prav lepih, lahkih in melodijoznih pesmi domačih skladateljev, pa tudi težjih, visokoumetniških. Faistove pesmi, ki jih g. Cvenk oziroma stari organist Medved, postavlja za vzor in višek lepote in cerkvene pesmi, naj se kar skrijejo pred našimi Hribarjevimi, Saltnerjevinu, dr. Kimovčevimi ali — če hočete — tudi pred mojimi in neštetimi drugimi. Vse, kar je prav. Toda tako v nič devati. se vendar in res ne damo. In celo to očita dotični »Razgovor« novejšim slovenskim cerkvenim skladeteljem. da njih pesmi sploh niso več cerkvene kakor da bi Cerkvenost Nemci vzeli v zakup. V ljubljanski škofiji obstoja že od 1. 1913. od škofijskega ordinariata postavljena cerkveno-glasbena komisija, ki vse za cerkev zložene skladbe pregleda in jih ne odobri, ako ne odgovarjajo vsem v ta namen potrebnim pogojem. Kar jih je pa izšlo od 1. 1913. dalje, so vse zbirke od cerkvenoglasbene komisije potrjene in odobrene. V posamezne neslanosti in protislovja člankarja se na tem mestu ne bom spuščal, zlasti ne zagovarjal novejše cerkvene glasbe kot take: saj jo zagovarja čas sam, sedanjost sania. Tudi se mi ne zdi potrebno pobijati napačno in že tolikrat ovrženo mnenje o diso-nanci. Kakor da bi disonanca bila od včeraj. Pojdite gledat k starim mojstrom klasikom: | Frescobaidiju, Bachu; našli boste disonanc lo-' liko, da vaa ne bo več mikalo očitati nam, se- nova pravila, na kar dobi vsak član Novinarske organizacije prost vozni listek z legitimacijo. Nov poveljnik v Boki Kotorski. Dosedanji obalni poveljnik na Sušaku kontreadmiral Metod C. Koch je imenovan za poveljnika vojne luke v Boki Kotorski. Kontreadmiral Koch je svoje novo mesto že nastopil. Za prosveto v Južni Srbiji. V gospodinjski šoli »Doma milosrdja v Štimlju na Kosovu so se minulo nedeljo na slovesen način vršili prvi izpiti. Pokroviteljica Doma je kraljica Marija. Humanitarno gibanje. V belgrajskih humanitarnih društvih delajo priprave za ustanovitev zveze jugoslovanskih humanitarnih organizacij in za kongres o dečjem vprašanju. Zakon o centralni upravi. V ministrstvu za izenačenje zakonov so dovršili zakonski načrt o centralni upravi. Načrt pride sedaj pred ministrski svet. Otvoritev proge Niš—Prokuplje. Minulo nedeljo so na svečan način otvorili progo Niš —Prokuplje. Ponarejeni dolarji. Ameriške oblasti opozarjajo, da krožijo v prometu ponarejeni bankovci po 10 dolarjev. Za varstvo srn. Ministrstvo za gozdove in rudnike sporoča, da je lov na srne po vseh loviščih Primorskokrajiške oblasti za dve leti zaustavljen. — Povodom te prepovedi Je drž. komisar graščine dr. K. Gyzy-ja javil, da se srne, ki se tam čuvajo, postrelijo, ko preidejo v obmejna lovišča, ležeča na teritoriju ljubljanske oblasti, seveda le ob času, ko po zakonu ni lovopusta na to divjad. Z ozirom na dveletno zaščito srnjadi je bil ljubljanski veliki župan pozvan, da poskrbi, da se na kak način odstrel srnjadi, ki je v večini naših lovišč tudi že močno zatrta, omeji v sosednih loviščih. Da se zaželjeni smoter vsaj deloma doseže, je veliki župan odredil, da okrajni glavarji strogo gledajo na to. da se z zakonom z dne 28. februarja 1922 odrejena prepoved, streljati srnjačke in srnice, točno vpošteva. Praksa namreč kaže, da se kljub zakoniti prepovedi vsako leto, posebno na brakadah, po-streli prav mnogo srnjačkov in srnic. Vzrok je deloma nepazljivost strelcev, ki ne gledajo na to, ali je io mlada ali odrasla žival, deloma pa tudi brezbrižnost lovskonadzornih organov, ki takih prestopkov ne naznanijo. — Ako pa se zakoniti predpisi strogo izvajajo in prestopki občutno kaznujejo, si bo vsak lovec premislil, predno odda strel na srnjad. S tem ne bo ostal neobstreljevan le mladi naraščaj, temveč ostane tudi marsikatera starejša srna pri življenju ter bi bil odstrel srnjadi sploh precej zmanjšan. Lovske upravičence in organe, ki imajo nadzorovati izpolnjevanje lovskopolicij-skih predpisov (čuvaje, tržne organe itd.) je na strogo vpoštevanje predpisov o prepovedi Streljanja srnjačkov in srnic posebno opozoriti. Ravnotako jih je opozoriti, da je strogo gledati na to, da se v smislu prepovedi § 2. cit. zakona, srnjački in srnice ne bodo prodajali ali ponujali v nakup ne v celih kosih, ne razdejani. Za nedoraslo srnjad se more v času od 15. oktobra do 30. decembra smatrati vsako srno, ki iztrebljena ne tehta preko 12 kg. Župni uradi naročajo čipke za prte le pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Pod Trančo, ker nudi najlepše blago po najnižjih cenah. Pri zdravniku. Zdravnik pacijentu: Močno ste se prchladili, preslabo ste oblečeni. Paci-jent: Ja, gospod doktor, ko jc pa perilo tako drago povsod. Zdravnik: Jok brate! Treba jc le malo povprašati in gotovo boste tudi Vi ceneno prišli do dobrega spodnjega perila, ki ga potrebujete kot slepcc pogleda. Pacijent: Gosp. doktor, prosim Vas, pa mi Vi svetujte, kam naj se obrnem. Zdravnik: Dobro, Najprej pojdite v bližnjo lekarno s tem rcccptom, po-tem pa takoj na Miklošičevo cesto v »O b 1 a č i 1 n i c o« , kjer si kupite nekaj garnitur zimskega perila, nogavic etc. in videli boste, da se v Ljubljani tudi lahko še poccni toigwrf*§otk cm/i so ><#fo/'i ------> VI/ M'OM'tt MVt^tig in najtjermjii t lomnih i*r/e/t/t. cGooame Q'•Jes ~Xčmna -K'. Išiig. Ina ruadcun/n* . 2?gt*J> OteoatriU „/J. T&u (i. kupi, če se ima le malo dober nos. Če Vas pa kaj poznajo tam, Vam bodo dali tudi na mesečne obroke. Pacijent: Prav lepa hvala, gospod doktor, za prijazen nasvet. Koliko pa dolgujem? Zdravnik: Je že dobro, pa z Bogom! Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. Kaj bi pač ženki dal v dar? Za Rod njen — že vem — samovai-In kar še spada zraven s kraja: Tri škrati je prav'ga »Budilha« čaja. Ko k nakupu zadnjih daril, sc spomnite, da jc najugodnejši nakup vseh modnih potrebščin — kar je vsem Ljubljančanom dobro znano — pri tvrdki DRAGO SCHWAB - Ljubljana »Socialna Kmh je danes edina slovenska publicistična revija. Dosedanji štirje letniki so bili posvečeni v pni vrsli idejnemu razglabljanju in duhovni preroditvi. Nedvomno ima zaznamovali na tem polju lepe in trajne uspehe, ki ostanejo neizbrisni v naši duševni kulturi. S tem je pa v glavnih obrisih tudi dovršena prva naloga, ki st jo je slavila in z novim, petim letnikom začne pod novim uredništvom obravnavati v prvi vrsli aktualna dnevna vprašanja na političnem in gospodarskem polju ter poljudno znanstveno komentirati tozadevne dogodke. Nobenega dvoma namreč ni, da prihaja naš narod polagoma v politično, gospodarsko in socialno tako važne in odločilne čase, da bo neobhodno potreben jasen in precizen pogled na razmere in dogodke ter zamišljena orijen-tacija v neštetih vprašanjih, ki pretresajo vse naše '""■•io življenje. In lo bo skušala »Socialna Misel« podajali v bodoče. Že danes je »Socialna Misel« med najbolj rajširjenimi slovcn-skhr' revijami, za bodoče smo pa uverjeni. da se razširila do podeduje slovenske vasi, saj je edina te vrste pri nas, potrebna pa bolj nego kdajkoli poprej. Z novim letom je zajamčeno reviji tudi popolnoma redno izhajanje ter jo bo imel vsak naročnik prve dni meseca brezpogojno v rok»h. Ker se razširi tudi njen obseg tako, da bo imela vsaka številka po 24 strani, je bilo upravništvo prisiljeno zvišali tudi naročnino za malenkostnih 10 Din letno, lako da stane odslej za vse leto 50 Din, s čemur je osta'0 še vedno najcenejša revija v Sloveniji in Jugoslaviji sploh. Ker je pričakovali, dn se bo glede na njeno prrosnovo krog naročnikov še znatno povečal, naj se oglasijo novi naroi '' i čimprej. vohieo blago, primerno za božična darila, trikotažo, pletene volnene jopice, razno petilno blago, sifone, barhente itd., nudi najceneje F. & L GORIČAO, Sv. Petra s, 23 daj živečim in delujočim skladateljem to ali ouo trditev! Ker pa omenjeni Cvenkov članek naravnost citira tudi neko mojo božično pesem v »Cerkvenem Glasbeniku« 1. 1921, ki je baje narejena po neki nemški »Jedes Wajberl hat sein Manderk, in je g. Cvenk — hočem reči stari organist Medved —• odločno proti nji, prosim g. Cvenka, naj mi sporoči, katero mojo božično misli. Izšle so namreč 1. 1924. v :: Cerkvenem Glasbeniku« štiri moje božične, dve: Božično odpevanje pri lavretanskih lita-nijah in Ti nebeško Detece« v prvi številki, v zadnji pa božična »l.e spi«, ki sem nanjo ponosen in smo jo pravkar na Sv. Dan po pon-tifikalni škofvi mali izvajali z i iglami in orkestrom v stolnici in ki sem čul o nji nebroj pohvale, pa tudi drugače dežela sama priznanja, in >0 ve lesene jaslice«. Naših novejših cerkvenih pesmi — to še za sklep — ne pojemo le v stolnici (žal, da jih ne moremo več, ker se moramo v prvi vrsti pripravljati n>a latinske maše, ki so v stolnici vsako nedeljo in praznik v letu), ampak jih pridno in radi študirajo in pojo tudi po deželi. Berite dopise v »Cerkvenem Glasbeniku«, če ne verjamete. Ali naj Vam na uho povem, dn | so skoro vse novejše pesmi iz »Cerkvenega Glasbenika« (priloge) razprodane? Kje pesmi naših novejših cerkvenih skla- I dateljev niso kaj prida priljubljene, tudi to vemo, pa le obžalujemo. B. Š.- Znamenita izpreobrnitev. Razkol je odcepil od katoliške Cerkve, ki šteje sedaj 294 miljonov v krstnih knjgah zapisanih članov, okrog 140 miljonov pravoslavnih. Gotovo bi katoličanstvo mnogo bolj prepojilo zapad, če bi pri uveljavljanju Kri-stovih načel v privainem in javnem življenju sodelovala poleg energičnega zapadnega razuma tudi mehka, ljubezni polna vzhodna slovanska duša. Tudi misijoni v poganskih krajih bi imeli mnogo večje uspehe, če bi se vzhodna cerkev združila s katoliško in prinesla katoličanom v dar tisto neizmerno požrtvovalnost, ki je lastna samo Vzhodu. Zedi-njenje pravoslavnih ne pomeni samo številčno pomnoženje katoličanov, temveč predvsem obogatenje katoliškega Zapada s tistimi kulturnimi vrednotami, ki so nui nujno potrebne pri uveljavljanju praktičnega krščanstva in jih nikjer drugod ne more dobiti. Za krščanski Vzhod pa znači cerkveno zedinje-nje prehod krščanskih načel iz knjig in obredov v življenje. Doseči vidne uspehe na polju cerkvenega zedinjenja jo mnogo težje ko v poganskih krajih. Razkol se je pripravljal stoletja, za cerkveno zeclinjenje pa se je komaj le začelo delati. Ena izmed najznamenitejših prestopov v katoliSko Cerkev jo gulovo bivšega ravnatelja pravoslavnega duhovnega seminarja v Vilni, ruskega duhovnika Filipa Morosova. Ko se je pred nekai tedni odločil za I a velevažni sklep, Prijava voj. žrtev za prevedbo po novem invalidskem zakonu. Vsi vojni invalidi, vdove in sirote so morajo po novem invalidskem zakonu prijaviti v svrho prevedbe. Rofc za prijave traja le tri mesece /jo sprejemu zakona in mine dne 17. februarju 1926. Po tem roku vložene prijave se ne bodo več vpoštevale, zato naj vsak )>azi, da ga ne zamudi. Prijave sprejemajo pristojna okrajna sodišča (kjer prijavljenec sedaj stalno stanuje). Vsak, kdor se prijavi, mora prinesti s seboj: 1. Potrdilo ministrstva za socialno politiki), da mu je od specialne komisije priznana pokojnina. Ker specialno sodišče v belgradu še dosti slučajev ni rešilo in še mnogo invalidov, vdov ali sirot ni dobilo lakih potrdil ministrstva za socialno politiko, naj vsi dotični pri prijavi pred sodiščem izjavijo, da še nimajo teh potrdil in da jih pred-lože, kadar jih bodo dobili, bodisi tudi že po preteku roka za prijavo, to je 17. 2. 1926. 2. Sklep deželnega ali okrožnega sodišča, da mu je priznana ali odmerjena pokojnina in event. drugi pripadki. Kdor itna tak sklep gori navedenega potrdila ministrstva socialne politike, naj ga vseeno predloži. Kdor pa nima potrdila ministrstva o reviziji specialne komisije in ne sklepa deželnega ali okrožnega sodišča o pokojnini, naj to pri sodišču navede, izkaže pa naj se z invalidskim uverenjem, vdove, sirote ali svojci pa s plačilno polo nekdanje vojaške intendance ali odrezkoin nakaznice. 3. Potrdilo pristojne finančne uprave, to je Računovodstva delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da mu pokojnina ni ustavljena. Kdor se zglasi sam pri računovodstvu v Šentpeterski vojašnici v Ljubljani, mu bodo tako potrdilo takoj izstavili. Sicer je pa Izvršilni odbor Zveze vojnih invalidov izposloval, da bo omenjeno računovodstvo uradno razposlalo taka potrdila vsem, ki jim pokojnina ni ustavljena odnosno nekaterim navedlo, zakaj je prekinjena. Oni, katerim je ministrstvo ustavilo pokojnino, računovodstvo ne bo izdalo ali poslalo takih potrdil. S tem bodo nekako obveščeni, da so predlagani potom specialne komisije za redukcijo Kdor od onih, ki prejemajo redno pokojnino, slučajno ne bi prejel takeca potrdila do 25. januarja 1926, si ga mera poskrbeti, pred 10. februarjem 1926 sam, da more prijavo še toliko pravočasno izvršili, da bo lahko poslal potrdilo okr. sodišča, da se je prijavil računovodstvu v svrho na-datjnega ne)trekinjenega nakazovanja. Računovodstvo mora imeti rsa potrdila sodišč v rokah do '11. februarja 11)26. ■4. Potrdilo, koliko je plačal davka za časa onesposobljenosti (pri vdovah in sirotah tudi mož ali oče) in koliko ga plačuje sedaj. To potrdilo si mora preskrbeti pri davčnem uradu vsak sam. Davkarije so jih dolžne po zakonu izstaviti brez takse. Nekateri bodo event. morali iskati tak« potrdila pri davčnih uradih in sicer tam, kjer so bivali stalno /.a časa onesposobljenja in tam kjer prebivajo sedaj. Aktivni upokojeni oficirji invalidi morajo poleg vsega gori navedenega predložiti še dekret o upokojitvi. Družinski očetje in matere ter oni, ki vzdržujejo starše ali svojce, naj vprašajo pri prijavi, katere dokumente jim je treba še naknadno predložiti dede priznanja dodatkov. Potrdila, ki jih izdajajo sodišča p/i prijavi, ie treba brezpogojno najkasneje do 21. februarja 1926 poslati Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odsek za vojaške mirovine v Ljubljani. Seutpeterska vojašnica, najbolje priporočeno ali osebno. Kdor ne predloži potrdila do tega dne, se mu pokojnina prekine. Sodišča morajo sprejeti sploh vsako prijavo. Ker ne ve nihče, kdo je predlagan za redukcijo, posebno državni nameščenci, ki ne prejemajo pokojnin in se jim ni mogla ustaviti, naj se vsak prijavi sodišču. Reduciranci bodo po novem zakonu šele dobili obvestila ali je redukcija potrjena ali ne V?ak reduciranec bo imel pravico 6 mesecev zi obnovo postopanja. Izvršilni odbor v Ljubljani. \i Ljubljane. Veliki župan. Danes v torek dne 29. t. m. veliki župan dr. Baltič ne sprejema, ker je uradno odsoten. Silvestrov večer »Ljubljane« v Unionu obeta biti letos posebno prijeten in zabaven. »Ljubljana« bo pela večeru primerne, vesele moške in mešane zbore, za veselo razpoloženje bodo skrbeli kupletisti in godba ter med drugim tudi »trije prešički, ki bomo jih zaklali ter jih v klobasce djali, holadrija, hola-dro«. Vsi prijatelji »Ljubljane« in neprisiljene domače in poštene zabave se bomo na Silvestrov večer sešli v Unionovi dvorani. Ob ki sponiiuja na znamenit prestop angleškega protestantskega duhovnika Ne\vmana, je ob-jasnil svojo odločitev v pismu vilnskemu pravoslavnemu nadškofu, svojemu bivšemu nad-pastirju. To zanimivo pismo je nato priobčil »Vilnski Dnie\vnik : in slove sledeče: Po dolgem premišljanju sem se odločil napraviti zelo važen korak. Odločil sem se postati član take verske družbe, ki smatra za najvišjega pastirja rimskega Škofa. Ko to storim, poslušam glas svojega prepričanja, da je prava Cerkev Kristusova tam, kjer najdemo Petra v njegovih naslednikih. S tem pismom se Vam hočem zahvaliti za vso pozornost, ki ste mi jo dosedaj posvečali. Poslavljam se z njim tudi od vseli svojih dosedanjih tovarišev, s katerimi ne moreni več sodelovati. Ko Vas zapuščam, Vas prosim, da mi verujete, da ni moj korak nikako izdajstvo. Ko namreč postajam član katoliške Cerkve, ostanem obenem zvest pravi ortodoksiji in pravo-vernosti, ki so jo učili sv. cerkveni očetje in učeni I; i in zvest nerazdeljivi Cerkvi Ni mi se Irena odpovedati krasnih vzhodnih cerkvenih obredov v jeziku naših sv. apostolov sv. Cirila in Metoda, listih obredov, ki jih priznava in odobrava Rim obenem z latinskim. Priznavanje papeža za najvišjo avtoriteto v Cerkvi mi ne brani, da se ue bi smatral za dobrega sina svojega naroda, ki ga vroče ljubim, kakor ni branilo Vladimiru Solovjevu, enemu izmed največjih slovanskih mož, da ne bi sprejet katoličanstva, čeravno je ostal narod- 8 bomo že zasedli vse mize, da si pravočasno oskrbimo sedeže, sicer bomo morali na galerije, kjer pa ne bo nič manj prijetno ko spodaj. Denarja pa ne bomo jemali mnogo seboj, ker bo vstopnina samo 10 Din za osebo, vse stvari, potrebne za fizično razpoloženje po najsolidnejših cenah, kakor je pri »Ljubljani« že v navadi, duševno razveseljevanje pa kar zastonj. Rokodelski dom. Danes ob 8 zvečer jc skupna pevska vaja, katere naj se vsi gospodje pevci zanesljivo udeleže. Dr. Robert Prossinagg, zdravnik v Ljubljani, jc 24. t. m. v visoki starosti 84 let umrl. Bil je Nemec, se pa ni vmešaval v politiko in bil po svojem lepem značaju splošno priljubljen in spoštovan. Prakso je izvrševal do konca. Pokopali so starega Ljubljančana 26. t. m. na pokopališču pri Sv. Križu. Umrla je dne 24. t. m. ob pol 4 zjutraj po dolgi mukapolni bolezni gospodična Ernesti-na Kranncr iz Barvarske steze št. 5. Pogreb se je vršil dne 26. t. m. ob 3 popoldan k Sv Križu. Pokojna gospodična je bila blaga duša in dobrega srca. Za r veže je posebno zelo veliko skrbela in jim pomogala kolikor jc mogla. Maše zadušnice se bodo brale po pokojni v različnih cerkvah. Umrli so v Ljubljani; Uršula Cesar, občinska uboga, 80 let. — Dr. Robert Prossinagg, zdravnik, 83 let. — Lucija Berlec, mestna uboga, hiralka, 89 let. — Ivan Vajda, sin železniškega uradnika, 6 ur. — Fran Mlakar, krojaški mojster, 33 let. Gospod Tone Bizjak, magistratni uslužbenec, je obhajal v pondeljek 28. decembra t. 1. svojo 60'etnico. Akade...ija zranosti v Ljubljani. Iz Belgrada poročajo, da se v prosvetnem ministrstvu pretresa načrt o ustanovitvi Akademije znanosti v Ljubljani. Tiskarna M. Hrovatin je včeraj popolnoma prenehala z delom. Izstopilo je iz podjetja vse tiskarsko osobje, ker je tiskarna M. Hrovatin prenehala biti članica stanovske organizacije tiskarnarjev. Akcija je v Sloveniji piva te vrste in je — ker je razmerje med grafičnim delavstvom in podjetništvom urejeno — naravnost presenetila. Kdaj se bo stavka končala, ni gotovo. Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V smislu člena 204. fin. zakona za leto 1924/25 z dne 31. marca 1924, št. 140 (Uradni list z dne 13. maja 1924, št. 43, stran 269) se objavi, da je priredba rentnine za davčno leto 1925 gotova in tudi naknadno odmerjenih nekaj primerov za prejšnja leta. 15dnevni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 1. januarja do vštetega 15. januarja 1926. Davčni zavezanci imajo pravico vpogledati v predpisanem izkazu le svojo davčno dolžnost (za druge s posebnim pooblastilom, kolkovanim s kolkom za 10 Din) pri mestnem magistratu v Ljubljani ali pa pri podpisani davčni administraciji, Breg št. 6-II., soba št. 5 med navadnimi uradnimi urami in v zgoraj določenem času. Prizivni rok konča 30. januarja 1926. Predpis rentnine onih davčnih zavezancev, ki do omenjenega dne ne vložc pri davčni administraciji v Ljubljani priziva, postane z 31. januarjem 1926 pravomočen. — Prošnje za odmerno podlago so podvržene taksi 5 Din in prizivni taksi 20 Din. Izgubil se je v petek 25. t. m. mal srebrn rožni venec. Pošten najditelj se prosi, da ga odda v upravi »Slovenca«. Znižane cene i B $ ® do božičnih praznikov v moderni konfekcij Jos. Rojina : Ljubljana no zaveden Rus. Zakaj bi naj bilo zmanjšano moje rusko mišljenje, če stopim v tisto Cerkev, ki kakor skrbna mati svojo deco varuje vse narode nedovoljene sebičnosti in ustvarja iz njih krščansko družino? Ko se ločim od Vas, dobro vem, da me Vi izobčite in označite za odpadnika. Toda to me ne vznemirja in jaz Vam odpuščam. Zavedam se namreč, da se zavzemate za cerkev, ki je ločena od Rima in zato ne morete drugače postopati s temi, ki Vas zapuščajo. Trdno pa sem prepričan, da Vaše izobčenje ne more škodovati moji duši. Ne morete me namreč s tem ločiti od mističnega telesa Kristusovega in od ljubezni do njega. Nad vse jaz ljubim Krista in Njegovo sv. Cerkev in v Njem bom ljubil vse svoje brate in prosil bom Najvišjega, cla bi dal mnogim izmed vas milost, da pridete k skali, na katero je sezidal naš Odre-šenik svojo Cerkev. Edino na tej skali more stati v teh težkih in žalostnih dneh edino prava pravoverna (= ortodoksna, pravoslavna) Cerkev Kristova. Ne iščite podpor za svojo Cerkev ne v Mosk\i, ne v Carigradu, ne med angleškimi protestanti pri njihovem metropolitu v Can-terbury-ju, nego v središču krščanske edinosti v Rimu k Slovenci pač ne morejo boljše proslaviti Slomškovega jubileja, kakor če začno delati za cerkveno zedinjenje, saj je on prvi opozoril kulturni svet na važnost tega dela in je v ta namen ustanovil 1. 1853 bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki se je izpopolnila v Apostolstvo. Iz Maribora. Studijska knjižnica v Mariboru. Z ozirom na neko notico v našem listu, zadevajočo študijsko knjižnico, nam pošilja ravnateljstvo naslednje pojasnilo: V »Študijski knjižnici« mesti Maribora se izposojujejo knjige vsak delavnik od 15.—18. ure, torej ravno popoldne, kar je razvidno označeno zunaj na poslopju kakor tudi na hodnikih. Če je pa ono »popoldne« znabiti tiskovna pomota, potem pa to tudi ne odgovarja resnici, kajti po našem pravilniku dobe znanstveniki tudi v vsaki uradni uri dopoldne knjige v študijske svrhe na posodo, ter je knjižnica bila že začetkom tako velikopotezno osnovana, da se lahko nakaže vsakemu znanstveniku tudi v oni dvorani knjižnice prostor in miza. v kateri so v glavnem uvrščeni njemu potrebni književni pripomočki, tako da lahko nemoteno dela. ■ Istotako je trditev radi zanemarjenja znanstvenega dela v Mariboru neutemeljena, kajti v naši knjižnici delajo skoro vsak dan in sicer dopoldne kakor popoldne različni znanstveniki. — Priznati pa moramo, da se seveda često dogodi, da si hoče kdo izven uradnih ur knjige izposoditi, čemur se seveda ne more ugoditi. — Ravnateljstvo. Iz Ptuja. Čudno vreme. Dne 23. decembra smo imeli prav čudno vreme. Dopoldne dež in solnce, nato zopet dež in solnce. Popoldne črni oblaki, dež, grom in blisk solnce, mavrica, zvečer pa jasno nebo z zvezdami. Čudna prikazen sredi zimel Na poljih je vse kopno. Iz Primorske. Zadnji udarec slovenskemu jeziku v Priinorju. »GazzetiaUfficiale« z dne 21. t. m. objavlja zakonski odlok, sklenjen v ministrskem svetu dne 22. novembra t. 1., tičoč se učnega jezika v ljudskih šolah. Odlok določa, da je edini in izključni jezik na vseh ljudskih šolah brez izjeme italijanščina. Odlok odpravlja lorej še zadnjo drobtinico pravic, ki jo je narodnim manjšinam vsaj na papirju dovoljevala Gentilijeva šolska reforma. Prav tačas pripravlja jugoslovansko prosvetno ministrstvo reformo za ljudske šole v Dalmaciji in Primorju, po kateri se uvede na teh šolah pouk v italijanščini. To si upamo mi, a velesila Italija se trese pred par tisoč drugojezičnimi abecedniki! 50-letnica »Edinosti«. Tržaška »Edinost« proslavi dne 8. januarja 1926. 50 letnico, odkar izhaja. Smrtna kosa. V Črnem Kalu v Istri je umrl znani tamkajšnji posestnik in trgovec Karel šiškovič, star 67 let. Pokojnik je bil tast polic, komisarja dr. Senekoviča v Mariboru. Volivni okraji za politične volitve. Iz Rima poročajo, da je parlamentarna komisija dovršila razdelitev volivnih okrajev za politične volitve. V slovanskem manjšinjskem ozemlju so okraji določeni sledeče: Reška pokrajina ima 2 okraja: 1. mesto Reka, 2. okolica s središčem v Voloskem-Opatiji, Puljska pokrajina ima 4 okraje s središči v Pulju, Kopru, Poreču in Pazinu; Tržaška pokrajina ima 5 okrajev, ki so razdeljeni tako, aa spada v vsakega del tržaškega mesta in je tudi za vse središče v Trstu; izjemo dela le Tržič z okolico. Iz seje kraljeve komisije v Vidmu. Na zadnji seji je poročal predsednik di Caporia-oco, da je dosegel pri centralni vladi v Rimu znatne gospodarske pridobitve glede vzdrževanja cesta in dr. Vlada je odobrila dogovor o poslovanju deželne gluhonemnice v Gorici ter bo za njeno vzdrževanje prispevala po 85 000 lir letno. Pripravljena sta tudi že načrta za tehnični zavod in za bolnišnico - norišnico v Gorici. Komisija je sklenila, da bo prispevala k stroškom za zgradbo betonskega mostu med Gorico ip Podgoro. Cerkveni rop. V Pazinu so ponoči 30. novembra na 1. decembra tatovi okradli župno cerkev. Skozi stranska vrata so prišli v cerkev, razbili puščico za kruh sv. Antona in vzeli kakih iristo lir. Iz zakristije so odnesli tri kelihe. S silo so odprli tabernakel, iz njega vzeli« ciborij in monštranco, svete hostije so raztresli po oltarju. Škoda je šest tisoč lir. Tatov še niso našli. — V Pazinu je bila huda zima -.8° C, snega pa nič. Roparski morilec Kos pred sodiščem. Tik pred božičem se je pred poroto v Gorici dovršila razprava proti 31 letnemu Ignaciju Kosu, rojenemu v Ljubljani. Kos je po vojni živel v Jugoslaviji, a ko je prišel z zakonom v navskrižje, je pobegnil na Goriško in dobil službo pri stavbeni zadrugi v Ročinju. Sklenil je prijateljstvo s tamkajšnjim veleposestnikom in čudakom Rudolfom Kregan. Dne 16. marca 1923. so našli Kregana umorjenegea v njegovi hiši. Oblast je zaprla nekaj njegovih sorodnikov in Kosa. Sorodnike so po dolgih mesecih izpustili iz preiskovalnega zapora, ker ni bilo dokazov za njihovo krivdo; Kos je prišel pred poroto. Tudi proti njemu ni bilo jasnih dokazov ter je obtoženec vsako krivdo tajil. Vendar se je zapletal v protislovja in porotniki so ga spoznali krivim; Kos je bil obsojen na 30 let ječe. »Naš dom« ob srebrnem jubileju. Če dobimo človeka na cesti, ki bo rekel »Dober dan!«, odgovorimo »Bog daj!«, a tretja beseda i e mora bili agitacija za našo stvar — tako je pravil l. 1912. na nekem zboru dr. J. Ev. Krek ter pristavil: Agiliranje je lahko. Imeti je treba le kako misel in jo drugim povedali. Misel pa, ki jo je treba povedati zdaj vsem dobrim Slovencem, je: »Naš dom« ob srebrnem jubileju. L. 1901., 23. maja je bilo, ko je bila pozidana lepa slavba »Našega doma« v Mariboru s pomenljivim A. M. Slomškovim rekom: Vrli Slovenci! Prava vera bodi vam luč, mat er ni jezik bodi vam ključ do sv e l i lanske narodne omike! »Naš dom« je zajel ves takratni slovenski svet, posebno pa še ogroženo mejo na severu. Že z drugim letnikom je poročal lisi ponosno: Mi gremo naprej! in pozneje la klic večkrat ponovil. Kako ludi ne! Tako j l. 1902. je imel »N a š dom« 12.000 naročnikov, le-i a 1903. se je zvišalo njih š t e'vilo n a 15.000 i n l. 1905. celo na veličastno armado 16.000 zvestih pristašev in naročnikov. »Naš dom« je rastel iz dneva v dan, dokler ni svetovna vojna onemogočila njegovega izhajanja. Pa podrla se trdna stavba »Našega doma*■■ kljub temu ni. Brž, ko je bilo mogoče, so se spomnili nanj njegovi prijatelji in ga obudili l. 1922. o Veliki noči zopet k življenju. L. 1925. pa je prešel »Naš dom* v lastništvo Prosvetne zveze v Mariboru, ki je pač prva in najbolj poklicana, da ga izdaja; krog njegovih naročnikov in bralcev se stalno širi, zanimanje za priljubljen »Naš dom« je vedno večje. Treba je bilo samo še zadnjih sklepov občnih zborov Prosvetne zveze v Mariboru in Ljubljani, ki sta določila, da je »Naš d orne splošen list članov prosvetnih in izobraževalnih društev brez izjeme. S lem je dobil >Naš dom^ najtrdnejši temelj. Nabiranje naročnikov za »Naš dom« mora biti torej misel naše agitacije. Pri- Zato pa mora vsaka župnija najmanj toliko storiti za cerkveno zedinjenje, da ustanovi Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Posvetitev človeškega rodu presv. Srcu Jezusovemu. Z okrožnico z dne 25. maja 1899, ko se je bližalo sv. leto 1900 in novo stoletje, je papež Leon XIII. ukazal, da naj se po katoliški Cerkvi človeštvo posveti presv. Srcu Jezusovemu. V tej okrožnici razvija veliki papež misel, da je Kristus Kralj človeštva. Določil je tudi v tem smislu posvetilno molitev, ki se od 1. 1899. dalje moli v naših cerkvah. Ko se je bližal konec sv. leta 1925. je sv. oče papež Pij XI. iznova povzel misel, da je Kristus Kralj človeštva in ukazal, da naj se na Silvestrov večer leta 1925. posvetitev človeškega rodu iznova izvrši, kolikor mogoče slovesno. V posvetilno molitev, odobreno od papeža Leona XIII., je privzel še prošnjo, da bi se Izpreobrnili pripadniki judovstva in izla-ma (mohamedanstva). Kako se naj posvetitev izvrši v ljubljanski škofiji, je odrejeno v zad-' nji številki škofijskega lista. O vzroku i galeriji je napravila pod in postavila sedeže nota go.itcni; oder pa so zaupali umetniku te stroke g. Skružnyju, ki ga je opremil s krasnimi kuli- sami, dočim so ga monterji razsvetlili z eleklrično lučjo po vseh oderskih zahtevah. Poleg teh vna-njih priprav je bilo seveda treba tudi misliti na notranje: dobili smo izvrstnega in požrtvovalnega režiserja, ki je začel zbirati okrog sebe igravce in pripravljati igre. Lahko si mislite, da smo težko čakali, kdaj bomo smeli pogledati od blizu vse to delo, ki smo ga opazovali od daleč. Zato smo do zadnjega napolnili dvorano, ko so nas jeseni poklicali v novi hram. Od srca smo se nasmejali žal le preresnični Nušičevi burki »Narodni poslanec«. Žal nam je bilo le to, da Govekar ne zna slovensko, mi pa ne jtigoslovensko. — Ljudskim odrom dobro znan »Krivoprisežnik« nas je zresnil, da smo začutili vso težo krive prisege. — Kri nam je ledenela in lasje so se nam jezili ob »Mlinarjevi hčeri« in bati bi se bilo za naše živce, da ni bilo dovolj prilike, da si jih ob pogostih in ne baš kratkih odmorih malo pomirimo. — Potem smo čuvstvovali in trpeli z ubogim »Crnošolcem« in končno z njim vreL* Association nationale des Porteurs francais de valeurs mo-biliers* je ustanovila poseben komite za zaščito imeiiteljev obveznic cele vrste srbskih predvojnih dolgov in zahteva izplačilo kuponov v zlatih srankih, ne pa v papirju. Bilfinra avstrijske zunanjo trgovino so holjM. Po rnvn kar objavljenih podatkih je vnašal v prvih 9 mesecih L 1. uvoz v Avstrijo 2003 milijonov šilingov napram 2444 milijo-uom v lati dobi lota 1024 Izvor, pa jo lotoa ▼ prvih 9 mesecih dosegel rrednoat 1441 mili- jonov šilingov (lani 1380). Iz tega je razvidno, da se je uvoz zmanjšal, izvoz povečal in tako se je pasivnost avstrijske zunanje trgovine znatno zmanjšala. Poljska tekstilna industrija in Jugoslavija. Češki interesenti so se pogajali z nekaterimi industrijalci iz Lodza o prenosu tvornic iz Lod-za v Jugoslavijo. Čehi so pripravljeni sodelovati z večjim kapitalom pri ustanavljanju v Jugoslaviji. Nadalje poročajo tudi, da bosta dali tudi dve dunajski banki za to večji kredit (v znesku 10 milijonov šilingov). Udeležbo češkega kapitala cenijo na 10 milijonov Kč. Primorsko. Borze. Ljubljana, 28. decembra 1925. Denar. Zagreb. Berlin 13.275-18.475 (13.37-18.47), Italija 226.89-220.29 (226.93-229 33). London 272.71-274 81 (272.86-274 86), Ne\vyork 56.09 do 50.69 (56.094-56.694), Pariz 20.545—20.945 (205 do 210), Praga 166 40-168 40 (166 40-168.40), Dunaj 792q0-8.025 (7.92—8.02), Curich 10.8560—10.9330 (10.866—10.94). Curih. Belorad 9.175 (9.185). Pešta 72.50 (72 50), Berlin 123.10 (123 30), Italija 20 85 (20.90), London 25 085 (25.125), Newyork 517.25 (518), Pariz 18.82 (18.925), Praga 15.325 (15.34), Dunaj 73 10 (73 15), Bukarešt 2.40 (2 40), Sofija 3 75 (3.775), Varšava 57 50 (59), Amsterdam 207.05 (208.15), Bruselj 23.45 (23.475). Madrid 73.15, Ko-penhagen 128.50, Stockholm 138.95, Oslo 105125, Atene 6.75. Carigrad 2.75. Dunaj. Devize: Belgrad 1225, Kodnni 17530, London 34 32, Milan 28.50. Newyork 707.55. Pariz 25.76, Varšava 81.25. — Valute: dolarji 709. francoski frank 25.70, lira 28.35, dinar 12.44, češko slovaška krona 20 95. Prana. Devize: Lira 136 05, Zagreb 59.775, Pariz 122.80, London 103.50, Ne\vyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7 odstotno invest. posoj. 79 bi., vojna odškodnina 315—325, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnifte 20—22, Celjska 200—202, zaklj. 202, Ljublj. kreditna 210 den., Merkantilna 100—104, Praštediona 950 bi., Slavenska 50 den.. Kred. zavod 175—185, Strojne 125—127, Vevče 120—125, Stavbna 100—110, ftešir 115—120. Zagreb. 7 odstotno invest. posoj. 77.25, 77.50, voina odškodnina Jt8.50—319 50, Hrv. esk. 118 do 120, Kred. 134—185. Hipobanka 64—64.50, Jugobanka 108—109, Praštediona 947—950, Ljublj. kreditna 215 den., Slavenska 50 den.. Fksploatacija 42 bi., ftečerana 430-440. Nihag 73 bi., Gutmann 300—335, Slavev 145—150. Slavonija 43—44.50, Trbovlje 310-835, Vevče 120 den. Dunaj. Don.-savska-jadr. 656. Živno 778, Al-pine 251, Greinitz 128.500, Kranjska industriisl-a 5^0, Trbovlje 405.000, Hrv. esk. 130, Leykam 119, Hip. banka 80, Slavonija 52.800. Blago. Ljubljana. Les: Hrastovi neobrobljeni plohi, od 9.) do 130 mm, od 3 m naprej, fco vag nakladalna p'i-,:!!>i T50 den.: bukovi obrobljeni plohi,, od 27 do 100 mm, od 2 m naprej, L. IT., večina I., fco vag. meja 875 bi.; remeljni 70-70. jelka, - k roka, 4, 3, G. 7 m, lep vag. tneja 580 bi.; trami monte, oglodani, fco moja 5 vag. 310, 320, zaklj. 810. — Žito i n poljski pridelki: Koruza, umetno sušena, fco. vag. slav. postaja 1 vag. 155, 155, zaklj 155; korm.n novn, času primerno snha, fco vari. sremska postaja 1 vag. 122 30—122.50, zaklj. 122.50; proso, fco vag. Ljubljana 230 bi ; ajdo, io vag. slovenska postaja 265 bi.. — Stročnice in semena: Laneno seme, fco vag. Ljubljana 550 bi.; brinje italijansko, fco vag Ljubljana 375 bi. — Eksekutivna prodaja: Pšenic.'i slavonska, 70 kg. 2 odst., par. Dravograd-Meža 2 vag. 285—286, zaklj. 286. tamburaški zbor. — Politika. Politično življenje je pri nas Čisto mirno. Le pri volitvah vse malo zvalovi, a se potem polagoma umiri. Pri zadnjih volitvah je dobil tudi pri nas Radič nekaj plasov, a sedaj se njegovi volivci ne upajo priznati, da so ga volili. Avijatika se pač vsakdo boji, da bi ga ne izpeljn kam nad oblako. — Denarja ni! Pri nas ie velika deuarna kriza. Zlasti kmetje nimajo nič denarja. Prodati ne morejo ničesar, ker les sedaj ne gre v denar. Žita pridelajo komaj zase, kaj šele, da bi ga prodajali Živine ui. Kdo je temu kriv? Visoki davki. Kdo pa tem? Centralizem. ~ Ce bo šlo tako naprej, bo naš kmet v par letih popolnoma gospodarsko uničen. ! se kupi najceneje v razpošiljalnici češkega ift angleškega sukna pod vodstvom g. Negodeta — Začetek oh 20. uri. Vstopnina za osebo 10 Din. Obleka promenadna - Odbor. Društvo železniških vpokojenrev naznanja svojim članom, da se vrši redni občni zbur društva v nedeljo dne 10. januarja 1926 ob S i n c Na fitefanovo je priredilo Slov. kat. izobraževalno društvo igro »Sin', ki jo je spisal Engelbert Ganpl. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna. Igralci in tgrnlke s« rešili svojo vlog« dobro. Posebno dobro so bile podane vloge: oše, glavna »loga sin Ciril, od ženskih vlof mati ter Helena. DrugI igralci so bili vo-Sinoma prvtl na odru. a 90 dobro rešili sr^je vlo- r. Predreem gre sasluga. da Je Ijfr« take uspela, f. kaplanu tn g. poilarju. Med odmori je sviral Mi Silvestrov večer priredi Pripravljalni odbor i za zgradbo »Prosvetnega doma« v ftiški v dvorani | Reininghaus pri Valjavcu. Na sporedu so razno-| vrstne zabavne točke, kakor deklamacija, komični : prizori, igra itd. Pri prireditvi svira salonski orke-r.ter. Vstopnina 5 Din za osebo. Začetek točno of pol osmih zvečer. Vabite se najvljudneje, da po-setiie v obilnem številu to našo prireditev. Zveza uradnie iu trrjov. naslaoljenk »Krekova prosveta' sporoča, da se tečaj za ročna dela zopet prične jutri v sredo 30. t. m. in bo zopet reden pouk. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani priredi veselico, ki se vrši dne 9. januarja 1928 v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma, pod pokroviteljstvom g. pošt. ravnatelja A. Gregoriča. Sodeluje salonski orkester vJutro« ga je izdalo. Dne 8. septembra je čul lovski čuvaj Ogris v lovišču lovske družbe ^Jezersko? pori S oržičem več strelov. Sumil je takoj, da je v lovišču divji lovec in je šel za streli. In res je našel drob divjega kozla in pa kos sjutra«, v katerega si je divji ovec brisal okrvaljere roke Na listu pa je bil še naslov prejemnika »Jože Roblek, posestnik v Lomu«. Napravili so pri njem takoj hišno preiskavo in so na5li kozji loj, rogove, meso namočeno in pripravljeno za kuho in pa predelano vojaško puško Mož je priznal končno, da je res ustrelil enega kozla. Obsojen je bil na 6 tednov zapora in pa kar je bilo še najhujše, vzeli so mu puško. Nepremišljene pritožbe in obtožbe. Res je, da se ljudje jeze na riavke in to je bilo in bo bržkone tudi ostalo. Žal pa pri tein marsikdo stresa svojo jezo nad uradnikom, ki je pri tem seveda popolnoma nedolžen. Tako se je znosil nad uradniki davčnega urada v Borovnici neki davkoplačevalec in je napravil poleg tega še pismeno obt.žbo, katero je prejela delegacija ministrstva financ v Ljubljani dne 6. avgusta letos. V iej obtožbi je bilo med drugim napisano tudi to-le: -»Plačal sem v letu 1924. davka v skupnem znesku 7100 Din. Od te vsote pa mi gospodje od davkarije nočejo priznati 2000 Din. Te sem namreč osebno izročil davčnemu upravitelju Komparetu in teh 2000 Din mi hočejo sedaj naravnost utajili. In pomislite gospodje mene posestnika in gostilničarja pa zaru-bijo in mi zagroze celo s prodajo. Prosim gospoda delegata, da pouči naše gospode davkarje, da pisana potrdila še vedno veljajo in naj jim na reči, da mi ta preveč plačani znesek, ki vendar tudi nekaj pomeni, vpišejo vsaj v dobro, ker bom družice prisiljen, da izročim to nečedno zadevo sodišču in javnosti.«- — No in res je prišla ta nečedna zadeva pred javni forum, toda vse drugače, kot si je to predstavljal mož v svoji jezi. Tej nepremišljeni pritožbi je cledila tožba m pri obr.ivnavi ie davčni upravitelj čisto jasno in točno pojasnil, koliko ie bilo davka plačanega. Končno je uvidel mož tudi sam svojo zmoto in je odkrito priznal: »Gospo!je sodniki, zmotil sem se in prosim, da se mi opro ti. Z ozirom na to odkrito izjavo se je sendat uvert. da je bil mož res le v zmoli :n ga je kaznoval za njegovo nepremišljeno očitanje na 2000 Din denarne globe, plačati pa bo moral seveda še \s;> pravdne stroške, tako da bo ta pritožba in obtežba res precej draga. Poizvedovanja. Nftčla se je v cerkvi oo Frančiškanov pri (>ot-nočnici boa. Dobi se Šlefanja vas 33. Našla se je ženska denarnica na Bregu. Dobi se pri M. Č. Vel. čolnarska ulica 8. McteorosocfičBO poročiio. L'uM'06 m n m. viš. Normalna barometersk« višina 73H mm. Ca* opazovan ja Baro-inetoi v mm 'formo moloi v C 1'Hilirom rlilortmoa » O Nebo votrovi Padaviru v nam 27./12. 21 h 737 0 35 0-5 Obl. jz 28./12. 7 h <34-5 6-1 0-5 dež JZ „ 28./12 14 b <33-8 8-8 0-6 d. jas Z- I 1 ) Vsaka drohna vraflcn JJJn i'50 eli vsaka bes si _ d) > . M C! . CC C« ii d g-I-iJ ri S * a-1 :; 1-1 — - D Si S v ^ N T > I « N 1 .S .5 'a S I is •a m .2 .. o .C v S Č~ <= a. C SJ - u © A« < a. ^ J: © 2 A- C 2 £ * b © > ~ a. _= = Sls M ti C 3 "C £2 i ta — -J =5 _;0 C oj _ d > EV d o t* s« j .. "<= 3 a aS ® c " « II .5 Ji o ~ V rv; O V »r > »» n »a "O r CO O tc > | N c I «< Cl d jg * O ^ ŠS S x !!!=!!(= =E!!i==!il bqt Originalne (prve) potrebščine tikat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L, Baraga, Seienburgova ui.6/1.Tse«loSS KUPI se železna, zložljiva POSTELJA v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod; »Postelja« št. 8595. Odvetniškega k po možnosti s subsiitucijsko pravico sprejme čimprej ODVETNIK c!r. Ivan Sajovic KOČEVJE. KURJAČ-KOVAČ sc sprejme k 38 HP Lanzovi lokomobili na neki parni žagi na Dolenjskem. Ponudbe pod: »Kurjač-samec« 8598 ua upravo »Slovenca«. Posestvo vzamem v najem z gospodarskim poslopjem in stanovanjem v okolici Ljubljane. - Ponudb« na upravo lista pod »Poiestvo 8610«. ManjSa trgovska HIŠA na najprometnejšem kraju v Ljubljani je naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Hiša« it. 250. Stolen zastopnik. Iščemo dobro vpeljanega, lancsljivega potnika za Hrvatsko, Slavonijo, Bačko, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo za prodajo enega, le več let dobro vpeljanega predmet«. — Ponudbe na upravniltvo »Slovcnca« pod silro: »Stalen zastopnik« 8601. Ponudbe naj vsebujejo tudi dosedanje delovanje. Pn7rlr | b januarja jc lUtUl • zadnji dan razstave krojev. 2. jan. početek krojnega tečaja za krojače, konfekcioncrjc, krznarje, šivilje in nešivilje, — Kroj je lahko razumljiv in »e nauči vsak učenec izdelovati kroj po vsaki podobi. Za konfek-cionarje poseben tečaj v šte-denju blaga. Prepričajte se na razstavil Dipl. krojna iola Stari trg 19, I. nadstr., Ljubljana. — Boste lahko videli rizbe o štedenju blagal Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, naš dobri oče, brat, svak, stric in prastric, gospod tidrej Gassner veieindustrijalec v soboto dne 26. decembra, previden s tolažili svete vere, v 79. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. , . Truplo predragega se položi v rodbinsko grobnico v Bolzanu na tirolskem. Ohranimo ga v blagem spominu. Bolzano - Tržič, dne 26. decembra 1925. Ana Gassner roj. Heppberger, soproga. Andrew in Leo Gassner, sinova. Globoko žalujoči javljamo tužno vest, da je naš dolgoletni sošef, gospod j Gassner veieindustrijalec v soboto 26. decembra v 79. letu svoje dobe v Bolzanu mirno zaspal. Polnih 30 let svojega trudapolnega življenja je pokojni posvetil z neumorno marljivostjo našemu podjetju ter ostane njegovo ime vedno tesno zvezano s procvitom podjetja. Požrtvovalnemu sodelovanju pokojnika ohranimo blag spomin. Tržič, dne 26. decembra 1925. Bombaževa predilnica in tkalnica Tržič: ED. GLANZMANN & AND. GASSNER. Uradničtvo bombaževe predilnice in tkalnice Tržič, Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču javlja tužno ve6t, da je njihov dolgoletni šef, gospod ■I m BR Katol. prosvetno društvo v Dol. Logatcu proda ugodno več godb. instrumentov in sicer: 1 bastrombo, 1 Es-trombo, 1 F-bastrombo, in Es-klarinet. Vsi instrumenti so jako dobro ohranjeni. Na željo se proda tudi več instrumentov in not. - Poizve se pri omenjenem društvu. Kupimo \ motor za istomerni tok, 110 Volt, jakost 0.5 KS, 2000 tur na minuto. - Ponudbe upravi lista pod Elektromotor 8517. Mednarodni velesejem v Budimpešti od 17. do 26. aprila prirejen od Bndimpeštanske trgovske in obrtniške komore Skladišče prosto carine Pola'šave pri prevozu, potniških voznih listkih in vizumu — Centralni biro: Budapest V., Szemere 6 Generalni zastopnik: Dr. Szilldgyi Geza, Beograd, Strahiniča Bana 43/a emajlirano posodo vseh vrst in druge potrebščine najtrpežnejše trr najcenejše dobite pri tvrdki A. VICKLI - MARIBOR Glavni tr« 5 Objava. Občina Zagorje ob Savi sporoča SEJMAR. JEM, da se bodo oddajali prostori na kramar, skem sejmu za !. 1926. v sredo, dne 30. dec. 1925 na licu mesta. Gospodinje, šivilje, obrtniki! Posedal neprenosljiv« Šivalni slro|l ,Komer * z 10 letnim lamstvom Prodata se (udi na obrohe. se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, kroiače in čevljarje pri tvrdki Iv. Aucrhammcr Ltablfana. Kolodvorska ulico 3 Zaloga za Gorenisho: Lovro ReDoli v Kranju DIESEL MOTORJI najcenejši in najzanesljivejši obratni stroji za poljedelstvo, obrt in industrijo od 20 konjskih sil dalje na zalogi in točno dobavljivi Zahtevajte brezplačna pojasnila Grazer Waygon- und Maschinen Fabriks-Akticnycscllschaft Joh. Weitzer, Graz—štajersko Zastopstvo: Ing, Oskar Meinhard, Beograd, Knez Mihajlova 49 Jurij Vrkljan, Zagreb, Vinogradska cesta štev. 8 a v veieindustrijalec v soboto 26. dccembra v Bolzanu mirno v Gospodu zaspal. Blagopokojni nam je bil vedno nadvse dobri predstojnik, kateremu ohranimo trajen in hvaležen spomin. Tržič, dne 26. decembra 1925. Uradništvo bombaževe predilnice in tkalnice Tržič, Ed. Glanzmann & And. Gassner. na vse ■ h««« tipe do vključno 31. dec. 11. Auto motor Samoprodaja proizvodov Soc.In. Fiat Torino Za gornjo Slovenijo, Medjimurje, Prekmurje in Varaždinski okraj rtdrihor, Gosposka ul. 20 Telefon interurban 133. Brzojavi Automotor Maribor. » LJUBLJANA, Prešernova ulica sL iKM$afc& 1 si a- poslopju) Obrestovan1!) vlog, nakup in prodan vsniio-vrstnih vrednostnih paoirev. rfev z in valut borzno naroČila, predujmi in Miti vsaii vrste. eskompt in inhaso menic ter nsHazilfJ v tu- in inozemstvo safe-depositi itd. itd. BrzoM: Uredit Ljubljano Tel. 40.15? m 805 BOG