Stalnoit in premeŠČanja učiteUttva Zakaj zahtevamo stalnost za učitelje? Osnova vsega pravnega položaja učiteljstva. je njegova stalnost na službenem mestu. Stalnost je predpogoj za uspešno delovanje in je argumentitana z globokimi pedagoškopsinološkimi razlogi. Najvišji je pravni argument, da mora biti učiteljcvo delo v šoli in pri narodnem izobraževanju zaščiteno tudi s strani državne upnrave, Država je dala sankcijo učitejjevemu delu v šoli in izven nje, pri čemer mora biti učitelj zasčiten pred vmešavanjem nedržavnih faktorjev v to njegovo delo, ki ga favorizira sama država. Psihološki argument za potrebo take zaščite je, da le človek, "ki se čuti pravno popolnoma zavarovanega in zaščitenega, Ianko postane dovoljno močan in odlocen, da mirno in nerrioterio dela v predpisanem pravcu. Pedagoški argurnent pa je, da učiteljevo pedagoško, izobraževalno in yzgojno delo v mejah državnih zahtev in pedagoških načel, hujno zahteva stalnost. Stalnost v službenem kraju je za proučevanje krajevnih prilik, ticencev, roditeljev, prirode, družbe in vseh faktorjev, ki posTedno ali neposredno vpli.f^jo na izobraževalni in vzgojni proces, za Ucitelja nujna potreba, kar pri ostalem državriem uradništvu ne pride y taki meri v poštev. Za to delo, ki zahteva celega in konstruktiVnega človeka, ki misli samo na rcaliziranje svojih poklicnih smotrov, ki mu jih predpiSuje država, je treba stalnosti, ki mu omogoča nemoteno vršenje nalog kot človeku in državljanu. . Izobraževanjc in vzgoja spadata med najdclikatnejše delo t. j. delo duševnega udejstvovanja. To delo ne more biti pozitivno, ako se često prekinja in opuŠča ali ga nadaljuje druga oseba, ki je nenadoma poslana, da nadomesti premeščenega. Pedagoško delo ni materialno, ni mehanično, ni administrativno delo, ki-bi se dalo takoj — brez velike skode — nadaljevati in dovršiti z oSebo, ki ga ni sama pričela in vršila. Proces tega duševnega dela zahteva od učitelja velike požrtvovalnosti. Pravni pogoji za učiteljevo šolsko in izvenšolsko delo. Ali pa more postojati popolna predaftost za učiteljski posel v šoli in izven nje, ako poleg gornjih pedagoško-psiholoških razlogov ni podana tudi sankcija v pravnem oziru? Ta mora usmerjati učiteljsko stalnost pri delu v smer, ki je pravilna. Pravo učiteljevo delo mora imeti vedno tudi pravno sankcijo stalnosti. V življenju je polno raznih naziranj in tudi raznih ozirov glede učiteljevega dela pri narodnem izobraževanju. To poljc je ono poprišče, na katerem pride učitelj, kot kulturni in državni delavec, najlažje in najpreje do sporov. Te spore povzročijo naziranja, ki jih imajo vnanji činitelji glede tega dela ter z ozirom na njihove ideje in mišljenja o učiteljevem izvenšolskem delu. V tem pojmovanju se skrivajo ražlogi, ki so na eni strani povod poveličevanja učiteljevega drzavno-konstruktivnega dela, na drugi strani pa se izpreminjajo v pritožbe proti tozadevnemu delu učitelja. To delo je za sedanjo dobo enako vredno in enako pomembno kakor za šolsko delo, ter se stavijo glede tega dela tudi enake zahteve s strani oblastev. Toda to je istočasno tudi opolzek teren za učiteljevo lepo vzvišeno nalogo in za njegovo stalnost na službenem mestu. Zato zahteva to delo najpopolnejšo učiteljevo usposobljenost, vsestranski takt, opreznost in preudarnost, posebno še zato, ker nima učitelj za izvenšolsko delo nikakih točnih predpisov in instriikcij s strani državne uprave, ki bi regulirali razmere in usmerjali delo v znosno stanje. Potreba podrobnih predpisov za učiteljevo izvenšolsko delo. Neobhodna je torej potreba, da državna uprava izda podrobne instrukcije za učiteljevo delo izven šole, za delo v vseh kulturno¦prosvetno-humanih ustanovah. Ti predpisi naj bi učitelja uvajali v pravilno tozadevno delo, istočasno pa naj bi ga obvarovali tudi od prenagljenosti in pogrešk, v katere lahko zapade zaradi pomanjkanja navodil. Obvarovali pa naj bi ga tudi pred spori in nasprotji z okolico, kateri nastancjo ravno iz gornjih razlogov. Na ta način naj se obvaruje učitelj pogrešk pri izvenšolskem delu in ščiti dostojanstvo učitelja-uradnika. Zaščita učitelja v pogledu izvenšolskega dela. Dokler se ne izdelajo in objavijo točne instrukcije za učiteljevo izvenšolsko delo, dela učitelj po svoje. Dane so zato vse možnosti, da greši ter pride v nasprotja s svojo okolico in je zaradi nastalih nesoglasij in nasprotij, izvirajočih iz tega dela, preganjan in premeščen. Veliko vprašanje pa je, ako je vselej učitelj tudi resnično kriv nasprotij, ki nastajajo v kraju med njim in okblico. Ne verujemo! Mi verujemo, da je v največih primerih kriva tern nasprotjem učiteljeva protivna stranka. Je pa ta stranka pri merodajnih faktorjiht kpt stalna v istem kraju, najčešČE a priori v pravu in se jo skuša zadovoIjiti često na škodo pravega in dobrega ucitelja. Koliko se v tem primeru greši, je tako ocividno, da ni potreba podrobnega dokazovanja. Vzroki učiteljskih premeščanj in preganjanj. Nfehote se tffoTarfto Vprašatt pri sedanjih pojavih, kaj So prav za prav pravi vzroki učiteljšldh premeščanj med šolskim letom in, ali sc ti vžroki in premestitve res ne dajo odpraviti. Navesti hočemo sarrio nekaj primerbv. Največ premeščanj zahteva med šolskim letom učiteljstvo samo. To bi bilo nemogoče, ako bi obstojali pravilni razpisi prostih %lužbenih mest, ici se izpraznijo med §olskim letom. Pogosto pa tudi učitelj prosi za službeno mesto ter ga tudi dobi. Toda kmalu vidi, da mu kraj ne prija. Zato uporabi vse sile, da se spravi s tega mesta čimprej proč. V tem pogledu morajo glede premeščanj svoj del krivde sprejeti na sebe naši tovariši in tovašice sami. Učitelji bi sami ne smeli dovoljeVati, da nekdo Zaprosi za Vnesto, a ta^oj Wdi skuša zbežati iz dotičnega kraja drugam. Ako je mesto dobro ali slabo, bi tnorali prizadeti vztrajati vsaj leto dni, ako hočejo koristiti lastnim interesom stanu. Po navadi se dozdevajo mnoga mesta na prvi pogled lepša in boljša ter mora imeti učitelj v sebi veliko mero stoičriosti in ašketizma, da vztraja "ha takem »strašnem mestu«. Politična premeščanja učiteljstva. Del učiteljskih premeščanj je uvrščati v tako zvana »politična premeščanja«. Dokler bodo obstojale politične stranke v državi, bodo na dnevnem redu taka premeščanja, ker jc tudi učitelj politična edinica v kartah politikov. Tudi on se zameri »znanemu nasprotniku«, ki takoj »pri svojih ljudeh« in »svojih pristojnih organih« pokrene vse, da se izvrši premestitev učitelja. Ta politična ali bolje rečeno »pratizanska premeščanja« so bila pri nas v praksi ravno v najbohotnejšem cvetju za časa najsvobodnejšega strankarskega življenja. V analijah učiteljskega stanu sta dobro znani in zapisani po svetovni vojni dve ministrstvi v tem pogledu, ki sta v velikih množinah premešcali strnakraske nasprotnike — učitelje. Eno miiistrstvo je premeščalo, a drugo, ki je došlo za njim, je izvrševalo — »reparacije«. V največ primerih so bili ti učitelji po večini mirni ljudje, politično pasivni, a so bili premeščeni kljub temu iz razloga — ker so pripadali drugi stranki. Tako se je vselej in povsod dogajalo v preteklosti! Politična prava in dolžnosti učiteljstva. V sedanjem političnem življenju uživa učitelj vse pravice polnoletnega državljana in od njega se zahteva, kakor od vsch državljanov, da mora biti konstruktiven državljan kraljevine ne samo glede strokovnega dela, temveč tudi v političnem življenju. Mislimo, da se učitelji po večini popolnoma zavedajo te dolžnosti in da člani učiteljskega udruženja v večini tudi izpolnjujejo te dolžnosti. Za udruženje je eden najstarejših ciljev, čuvanje narodnega in državnega edinstva in konstruktivno jugoslovenstvo, ki ga ne more nikdo udruženju osporiti. Pravilen disciplinski postopek proti učiteljstvu. Naša zahteva je, ako se nekdo izmed učiteljstva zavestno ali nezavestno načelno pregreši, da se proti njemu vzgojno in pravilno postopa. Ta pravilni postopek naj se zrcali v tem, da se izčrpajo pri disciplinskem postopanju pr6ti učiteljstvu najprej lažji pravni leki, katerim naj kot najvišja kazen sledi premestitev. Edino to je vzgojno! Novo politično stremljenje navaja naše tovariše k drugačnim metodam dela, kakor so »skakanje na mizo«. Učitelj je vzgojitelj in z ozirom na to tudi voditelj in primer vsej okolici. Kako hoče vzgajati svojo okolico oni, ki sam ni dovoljno vzgojen v širokogrudnosti, strpnosti in duhovnem viteštvu, ki mora biti najgloblja vsebina in odlika učitelja vzgojitelja žentlemenstva, ki ga je sedaj treba imeti več, nego kdaj-koli. To so najlepši znaki in je najlepša notranjost učitelja-politika. Šarlatanske metodc, hujskanje, demagogija, nekorektnost in prazno fraziranje ni vredno sedanje dobe in ni dostojno učitelja. Gospodarsko delo učiteljstva. V mnogih primerih se je izkazalo, da je učiteljevo gospodarsko in zadružno delo mnogim »trn v peti«. Učitelj je predisponiran za- drugar, keT iijegova ideoldgfja kot človeka tefh'u Tistr/eza. Ni SrečnejSe fešitve v veliki "šočialno-ekonomSki borbi rhed individualizmo'rfi in 'k^Tektivramorri 'kot je reŠitev, ki jo daje zadružni princip. To delo favorizira tudi drzava, ker fe to najprikladnejša gošpodarska oijlifca za riaše razmefe. Od pritisSka individualizma in eksploatacije kolektivizma* nas osvobodi lahko edino pravo zadrugarstvo. Preganjanje učiteljstva zaradi gospodarskega dela. In kaj sledi?, Mndgi učitelji, ki delajo na zadružriiškem polju, imajo Velike neprilike s štrani krajevnih čifutov, katerih interesi so postali zaradi učiteljskega zadružniškega dela ogroženi. (Tudi to he velja za naše razmere, pač pa je enak pojav nasprotstvo, ki izVira iz strankiirske opredeljenoSti zadrug. Op. prev.) In ta ^ifut (Pri has nasprotVia zadfuga. Op. prev.) ne izbira sredstev, da učitelju op.onifa, da ga onemogoči in kortčno povžroči učiteljevo premestitev ter zada zadrugi, v kateri tičitelj dela, smrtni udarec. Mislim, da bi se moralo imeti vse to v vidu in bi hilo treba tovrštfitt trčitelfeVb "de*rj ščititi in odobravati, mu dati poudarek in celo nagraditi. * V našem pomenu besede to ne odgovarja, ker je zadrugarstvo Sigurno kolektivisfična gbspo« darska oblika. Op. prev. Kako dati učiteljstvn polno zaščito pri njegoVcfrh delu. i Vsi materialni vzroki, ki so povod učiteljskim premeščanjem, se dajo z majhno težkočo odpraviti. Nepotrebno premeščanje učiteljstva med šolskim letom je treba skrčiti in ojmejiti vsestransko. Ako se zahteva premestitev učitelja s strani kake osebe, ki ji je ucitelj »v napotje« ali se zabteva taka premestitev od kakega društva ali druge ustanoVe, je dolžnost uprave zahtevati pred vsakim ukrepom podrobne podatke in informacije o delu dotičnega učitelja ter je treba vselej učitelja vzeti v zaščito, ako je odličen kot učitelj, kot državljan, ako je rieoporečen v družinskem pogTedu in kot socialni delavec pri zadružništvu, sokolstvu ter pri ostalih kulturnih ustanovah. Tako piše »Narodna Prosveta« v 52. številki! , PourJarj^arfio pOTiovTio, da "š'i 'ttčiteljstvo želi v večji meri'zaščite sVojega dela, ki ga vrši po službeTiem in državnem nalogu ter želi, da se tudi mere pri pregreških ne izčrpavajo samo v ČeSto prenagljenih prerriestitvah, temveč se uporabljaJQ tudi v tem pogledu vzgojriejša discipliriska sredstva opoipinov in ukorov, katedm postopoma naj slede šele kazenske premestitve. Takojšna uporaba kazni premešČenja se nam zdi nevzgojno, kei- vsakdo popravi svojo pogreško lahko šele tedaj, če se mu je pravočasno povedalo, s čim se je pregrešil.