Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtak 28. aprila 1958 MARIBORSKI f. 9% Stev. 9» Leto XII. (XIX.) Cena 1 Din VECERNIK tJredniilvo in npraT«, Maribor, Grajski trg 7 I TcL uredništva in oprave 21-55 Ltbaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejcman v opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA f* mm C SR llenleinov nedeljski govor je prinesel razočaranje vsem tistim evropskim krogom, ki so dobre volje, ki si želijo pomir-jenja, sporazuma, kompromisa. Konrad Henlein, vodja sudetsko nemške skupine, je v nedeljo prepričal ves svet, da mu ni mnogo do sporazuma, ker bi sicer ne bil sprožil zahtev, ki spodbijajo osnove državne suverenosti, demokratično urejene državne celote. Nemogoče je, da bi bila v eni ter isti državi dejanski dva suverena reprezentanta ter da bi notranja državna ureditev slonela na dveh načelih, Id si drugo drugemu povsem nasprotujeta, to je na načelu demokracije, na kateri sloni sedanji državni red ČSR, ter na totalitarnem načelu, ki ga je v nedeljo razglašal Konrad Henlein v Karlovih Varih. Težko si je tudi misliti svobodno državo, ki bi si dala po manjšini narekovati smer zunanje politike, kakor želi n. pr. Henlein. Prav je, da je Henlein spregovoril. Danes le malokdo dvomi v miroljubnost bratske češkoslovaške države, ki je svojim narodnim manjšinam priznala pravice, kakršnih si za svoje brate onstran meja želimo vsaj za šestino. Tudi italijanski komentarji so priznali praški vladi Prizadevanje po miroljubnem usmerjanju svoje politike. Navzlic težkim Henleinovim zahtevam pa se bo praški vladi morebiti le posrečilo, da prepriča svet o svojih najboljših namenih, ki dopuščajo kompromis, nikakor pa rešitve, ki bi predstavljala dejansko podrejenost večine manjšini. Praška vlada že pripravlja manjšinski statut, ki bo vseboval osnovna načela narodnostnega prava češkoslovaške republike, in ki se v smislu informacij ne bo prav nič ozirala na predhodno odklonitev tega statuta in pa Henleinovc radikalne zahteve. Henlein pa bo moral prepričati ČSR, pa tudi inozemstvo, da je dobre volje in da je dostopen za sporazum, pametno ter pravično rešitev narodno manjšinskih problemov. Ne samo politična, ampak tudi vojaška pozornost se v zadnjem času v zvezi z najnovejšimi dogodki v Evropi vse bolj osredotoča na češkoslovaško republiko. Mnogo pišejo in ugibajo o vojaški moči češkoslovaške republike. Znani vojaški strokovnjak in publicist bivši belgijski gene ralštabni častnik Leurquin trdi na podlagi svojih večmesečnih opažanj, da je vojaška sila češkoslovaške republike vzorna. Tukaj ne more biti nobenega momenta iznenadenja. Češkoslovaška razpolaga z močnim utrdbenim pasom po vzoru znane francoske Maginotove linije, ki se razteza skozi Češki gozd in Krušno goro pa naprej preko Krkonošev v globini 100 km, pri čemer so na pomembnih stiateskih točkah izkoriščene celo reke s posebnim sistemom, ki omogoča poplavo širokih predelov. Ta trdnjavski pas omogoča celo številčno slabejši vojski, da se lahko drži tudi proti močnejšemu nasprotniku. K temu pride še druga važna okolnost, ki se tiče tehničnega materiala češkoslovaške vojske, ki je po mnenju omenjenega vojaškega strokovnjaka na višku popolnosti sodobne vojne tehnike. Glavna središča vojne industrije, katere proizvodna kapaciteta je silno visoka, so v teku zadnjih pet let prenesli z dosedanjih sedežev v karpatsko območje, kjer so povsem zavarovana pred morebitnimi letalskimi napadi in kamor je tudi Poljska osredotočila svojo vojno industrijo, ki jo je preselila v, neposredno bližino češkoslovaške vojne industrije iz Poznanja !n iz kongresne Poljske. Leurquin pa piše s toplim priznanjem Srednia Evropa glavni predmet lo posvetovani Spomenica preiidenta dr. Beneša Parizu in Londonu LONDON, 28. aprila. Danes ob 10.30 potisnjeni v ozadje. Listi opozarjajo na so se pričela v službenem stanovanju ministrskega predsednika Chamberlaina v Downing Streetu razgovori med Chamberlainom, zunanjim ministrom Halifa-xom, francoskim predsednikom vlade Da-Iadierom in francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. Danes in jutri bodo v smislu informacij obravnavali glavni predmet angleško francoskih posvetovanj, to je srednjeevropsko vprašanje. Te informacije današnji londonski jutranji tisk direktno potrjuje. Prezident češkoslovaške republike dr. Beneš je po pariškem poslaniku Osuskem in londonskem poslaniku dr. Masaryku poslal vladama v Londonu in Parizu izčrpno spomenico, ki vsebuje pregled dosedanjih dogodkov ter konkretne predloge za rešitev sudetsko nemškega vprašanja. Tudi ta spomenica bo predmet razgovorov med francoskimi ter angleškimi državniki. PARIZ, 28. aprila. •Celotno zanimanje francoskega tiska je posvečeno london- veliki pomen teh posvetovanj za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Glede Češkoslovaške so si pariški listi edini v tein, da bo Chamberlain osta! pri svojem znanem stališču, ki ga je izrazil v spodnji zbornici. »Epoque« polaga veliko važnost na vojaško sodelovanje Anglije in Francije. »Petit Journal«, opozarja na važnost sodelovanja med generalnima štaboma Franclje in Anglije ter vposta-vitve skupnega vrhovnega poveljstva. »Matin« navaja, da sta Francija in Anglija v organizaciji letalstva za drugimi silami. To mora biti drugače in to je tudi namen londonskih posvetovanj. »Figaro« piše, da se vprašuje London, Če hoče Francija navzlic notranjim političnim slabostim in finančnim bremenom oboroževanja še nadalje vztrajati na sistemu liberalnega gospodarstva ter na osnovah vvashingtonskega valutnega dogovora v \Vashingtonu. Le pod temi pogoji bi bila Anglija pripravljena k poglobitvi zuna- skim razgovorom. Vsi drugi dogodki so (njepolitičnega sodelovanja s Francijo. Stalni svet Ma 5. mala v Bukarešti PARIZ, 28. aprila. Dočim so oči Evrope obrnjene v London, se del pariškega tiska peča tudi s predstoječim zasedanjem Male antante S. maja v Bukarešti. Stalni svet Maie antante se bo v smislu pariških informacij pečal s sledečimi vpra sanji: Odnošaji Male antante z Italijo Razčiščenje vseh vprašanj, ki se tičejo Male antante v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Razmerje Češkoslovaške do Nemčije. Vprašanje zbližanje držav Male antante z Madžarsko. Angliia polni svojo vojno zalogo; 15 miliionov ton živil LONDON, 28. aprila. Doznava se, da je Anglija po vseh krajih sveta nabavila hrane v teži 15 milijonov ton. Nabavo so izvršili britanski tajni agentje v največji tišini, ker bi sicer cene radi špekulacije narasle. Hrano so spravili v posebna skladišča, ki so bila pred vskladiščenjein pregledana po posebnih komisijah. Razen tega je britanska vlada nabavila 100.000 ton sladkorja v vrednosti 2 milijonov funtov, ki naj bi služil za vojno zalogo. Židje v Nemiiii moralo oris avl ti svoje premoženje BERLIN, 28. aprila. Dosedanjim ukrepom proti Židom je sledil sedaj odlok o inventurni obveznosti židovskih obratov in poslovalnic. S tem odlokom naj se v Nemčiji ustvari jasno stanje glede obsega in vrednosti židovskega premoženja. Po izvršeni inventuri bodo sledile nadaljnje odločitve v smislu svoječasnih Gii-ringovih napovedi z dne 26. marca. Ta naredba velja za Žide, ki so nemški državljani. Prijava premoženja v Nemčiji ter inozemstvu je obvezna le v primeru, kjer sega premoženje preko vrednosti 5000 mark. Židje, stari državljani, ki živijo v Nemčiji, morajo prijaviti svoje premoženje samo na teritoriju rajha. Prav tako je potrebno novo dovoljenje za Žide ob priliki otvoritve nove podružnice ali poslovalnice. Ta uredba je v zvez! z reševanjem židovskega vprašanja v Avstriji. UaŠetki Kočevske V' »Braniku« št. 11 a beremo: »Zepar-krat smo na tem mestu omenili postopanje nekaterih vidnih nemških kočevskih gospodov župnikov, ki skušajo na vse načine zmanjšati pomen slovenske službe božje na Kočevskem, pa tudi kakorkoli povdariti svoj nemški duh v cerkvi ... Znana mi je cerkev v večjem slovenskem kraju naše Kočevske, kjer g. župnik z lece ob priliki objav sv. maš čez teden dosledno omenja vsa slovenska krajevna imena le v nemški jezikovni prestavi... V borbi za svoje pravice- na »nemškem« Kočevskem se naši sovražniki poslužujejo največkrat laži, ki ie njihovo najčcšče orožje za dosego svojih svetili pravic, ki jim jih teptajo Kranjci... Tako so poslali višji cerkveni oblasti pritožbo, da Slovenci pri in po vsaki slovenski maši pridno plešejo ter so navedli za dotični kraj celo točne datume ... Seveda je višja cerkvena oblast sprejela to pritožbo nekega nemškega župnika z rezervo na znanje ter se prepričala, da je bila vsa pritožba do vrstice zlagana. D;, s takim načinom ne kažejo gotovi ljudje svojo visoko moralo, kulturo, ter neko posebno poslanstvo, katerega baje zastopajo ter izvršujejo v vekomaj naši slovenski Kočevski.« Samo, da ... »Kmet. list« poroča v št. 10: »Generalno glasilo radikalne zajednice »Samouprava« napoveduje svobodne volitve v državni zbor. Onim, ki so nesli kakor kukavice po tujih gnezdih neoplojena jajca, napoveduje brezobziren boj, ki se more končati z uničenjem političnih špekulantov. V generalnem glasilu stoji urad no pisano, kar mora držati, tole: »Po polnih desetih letih bodo sedaj prvič zopet svobodne volitve, ki bodo vsaki stranki omogočile v vsakem pogledu polno svobodo akcije zborovanj, propagande in nemotenega agitiranja. Ko bodo sprejeti novi volilni in ostali politični zakoni, bomo objavili vsa potrebna navodila svojim organizacijam. Do takrat pa morajo posebim naši banovinski odbori razviti veliko delavnost, da izpopolnijo organizacijo. To pot ne bo tako, kakor je bilo pri volitvah leta 1931. in 1935., ko je imel kandidat že zagotovljen mandat, ako ga je nosilec sprejel na listo. Sedaj si bo moral vsak kandidat osebno izvojevati zmago.« Kaj pravite kmetje? — Nekateri so prav tako kakor papirnata »Samouprava« vedno za to, da si vsak kandidat izvojuje med ljudstvom zmago in se razume zaupanje — ne vprašuje prav nič kako pa kaj. Sredstva za dosego cilja so jim postranska reč — samo. da sc prikopljejo tja. kjer je kaj v koritu. Cerkvene doklada tudi o človeškem materialu češkoslovaške vojske. Prebivalstvo češkoslovaške repu-blike se odlikuje po svoji visoki naobraz-bi, ki je odločilne važnosti v sodobni vojni, ki je dejansko obojestranski preizkus tehnike. Slej ko prej pa velja, da je najpomembnejši vojni činitelj duhovni potencial te ali one vojske, o katerem za- trjuje Leurquin glede Češkoslovaške, da je tako močan in odličen, da ne more nanj delovati nobena politična ali strateška poteza, ki bi prišla še tako iznenada. Bodimo optimisti in upajmo, da se bodo razkropili temni oblaki; ki so zajeli zadnje mesece bratsko češkoslovaško republiko. j V zvezi z novim finančnim zakonom, ki je stopi! v veljavo L aprila t. k, so izšla precizna navodila glede plačanja cerkvene doklade za rimokatolike. Višina te doklade je določena na 10% na neposredni drž davek. Za cerkv. doklado preko 10/o j„ ,)a za poscbno škofiisko doklado je potrebno dovoljenje fin. ministra v sporazumu z ministrom pravo-sodstva. Te cerkvene doklade bodo pobirali organi državne uprave istočasno z drž. dajatvami, nakar jih bodo v trome-sečnih obrokih izročali pristojnim cerkve tlim organom. > Vztrajno, uspešno delo ISSK Maribora V lovski sobi pri »Orlu« je bil sinoči 19. redni letni občni zbor najstarejšega slovenskega športnega kluba ob naši meji ISSK Maribora. Zbor je otvoril in vodil dolgoletni zaslužni in požrtvovalni predsednik g. dr. F r a n S t a m o I. Za zborovanje je bilo izredno veliko zanimanje, tako da je bila dvorana nabito polna. Po uvodnih predsednikovih besedah so bila poročila posameznih funkcionarjev in je kot prvi podal svoje poročilo klubov centralni tajnik g. Josip K o n i č. Iz njego vega poročila posnemamo, da se inventar, s katerim razpolaga klub v svrho izvajanja svojega programa v različnih odsekih, tudi v pretekli poslovni dobi n i povečal z edino izjemo nogometnega odseka, ki je nabavil mnogo nove opr_ me. Žal pa ni bilo doslej mogoče rešiti vprašanja igrišča, na katerem bi se razen treningov mogle prirejati javne tekme. Edini športni prostor, ki ga poseduje klub, je moderno teniško igrišče, ki ni samo v ponos kluba, ampak vsemu mestu. Teniški odsek je pod vodstvom agilne ga ravnatelja F. Babiča usmeril svoje delovanje predvsem k vzgoji naraščaja, kar mu je povsem uspelo. Zdi se, da je s tem uspešen razvoj slovenskega tenisa v Mariboru zasiguran. Nogometni odsek je v teku zadnjih let pokazal letos še naj večji napredek in to kljub temu, da nima lastnega igrišča. Vzorno požrtvovalni načelnik nogometne sekcije g. mag. C. Maver je predvsem forsiral mladino ter s sodelovanjem upravnega odbora, ki je gmotno podprl odsek, dosegel popoln uspeh. Trenutno je moštvo ISSK Maribora na drugem mestu prvenstvene tabele ter obstoja možnost, da si pribori naslov prvaka dravske banovine in se s tem kvalificira za nadaljnje tekmovanje za vstop v državno ligo. Prvenstvena tabela daje slutiti, da bodo klubi mariborskega okrožja zasedli vodilna mesta in bodo zaradi tega imeli delegati mariborskih klubov na letošnji glavni skupščini LNP mnogo lažje stališče, ko bodo zahtevali, da se v prvenstveni finale dopustijo trije mariborski klubi, tako da bo zasiguran tudi finančni uspeh tega tekmovanja. Da se nahajajo klubi celjskega in ljubljanskega okrožja LNP na koncu prvenstvene tabele, je najboljši dokaz za nadmoč mariborskega nogometa. Zimskošportni odsek je pod vodstvom neumornega načelnika g. V. Goluboviča dosegel zavidne uspehe. Klubovi člani so bili uvrščeni v državno reprezentanco za tekme v Italiji in na Triglavu, kjer so se odlično plasirali. Zal je tudi v letošnjem letu mila zima onemogočila izvedbo bogatega sporeda, ki ga je nameraval izvesti odsek. Želeti bi bilo, da se na novo ustanovita opuščena odseka, in sicer plavalni in lahkoatletski, kajti to sta panogi, ki pri smotrnem sodelovanju z drugimi odseki vsestransko usposobita mladino za gojenje športa. Člani ISSK Maribora so se udejstvovali izven kluba v raznih šport nih forumih, kjer so svojo nalogo pozitivno rešili. Zatem je sledilo blagajniško poročilo, ki ga je podal mesto odsotnega blagajnika g. L o o s a tajnik g. K o n i č. S pomočjo nekaterih dobrotnikov se je klubu posrečilo, da je del svojih dolgov likvidiral in je upati, da se bo klub v letošnjem letu znebil vseh starih dolgov, to pa le v tem slučaju, če bodo klubu tudi v tem letu naklonjeni dobrotniki, katerim se je izrekla iskrena zahvala ?! prošnjo, da bi klub tudi letos podpirali. Potem je poročal neumorno delavni načelnik teniškega odseka g. ravnatelj J. Babič, ki je v svojem poročilu zajel odsekove uspehe v preteklem letu, ob katerih je razviden velik napredek zlasti nadarjenih juniorjev. Nato je poročal požrtvovalni načelnik nogometne sekcije g. mag. Ciril Maver. Iz njegovega poročila je razvidno, da je nogometna sekcija pri dobrem gospodarstvu vedno lahko visoko aktivna in ni bila upravičena svoječasna namera nogometno sekcijo opustiti. Res je, da naš nogomet še ni na primerni višini, vendar pa kažejo vsi znaki, da bo po vztrajnem in požrtvovalnem delu mogoče, da postane ISSK Maribor resen reilektant na prvo mesto v naši banovini. Odsek ima veri- 45, mistni dan kneza namest- nika Pavla Danes obhaja svoj 45. rojstni dan Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki stopa z današnjim dnem v 46. leto svojega življenja. Ko je knez namestnik Pavle po smrti nepozabnega kralja Aleksandra Uje-dinitelja prevzel posle prvega kraljevega namestnika, je prevzel nase težko in odgovorno nalogo, da skupno z ostalima kraljevima namestnikoma vodi našo drža- vo do polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra H. Na dvoru praznujejo danes to obletnico življenja kneza namestnika Pavla slovesno prisrčno, vendar pa brez večjega zunanjega sijaja. Vsa Jugoslavija želi ob 45. rojstnem letu knezu namestniku, da bi bil Jugoslaviji še dolgo ohranjen za izpolnitev vzvišenih !eta’ °dkai krije zemlja zglednega Pobreški Sokoli spominu br. Gržeia Ob četrti obletnici smrti vzornega Sokola Gržeia se je sokolsko društvo Maribor II. (Po.brežje) odločilo, da na dostojen način počasti njegov spomin. V nedeljo 24. t. m., ko so minila štiri a Solco- nalog do polnoletnosti kralja Petra II. SJ! * .-U r, v.! vunm lošta se „ČŠmsjja" Izšla so dolgo napovedana »Obzorja«, mariborska revija za leposlovje, umetnost in publicistiko. Oba urednika dr. Vladimir Kralj in dr. Ivan Dornik naglašata v uvodu k prvi in drugi številki te okusno in sodobno opremljene revije v tisku ter izdaji Mariborske tiskarne d. d., da je čas za kulturno revijo v Mariboru danes ugodnejši kakor kdajkoli preje. Skrb nove revije bo veljala v prvi vrsti mladim pisateljem in nadarjenim pripovednikom, ki so pričeli pisati svojo socialno prozo. Namenjena bo njihovim umetniškim vizijam o moralni, socialni in narodni stvarnosti ob meji. Uredništvo pa bo v svojem publicističnem delu navajalo bralce k stvarnemu dojemanju naše moralne, socialne in gospodarske resničnosti. Revija bo, kakor navajata urednika, obravnavala pereča vprašanja našega narodnega življenja v njihovi zgodovinski vzročnosti ter s stvarnostjo, ki je ne bodo kalile dnevne strankarske strasti. Uvodni prispevek ob 60-letnici Otona Zupančiča je napisal prof. dr. Ivan D o r-n i k. Sledi I. Š o r 1 i j e v a »Očetova senca, materino sonce«, globoko duhovita ra.2roišljanja o ljudeh, ki so pisatelju najbližji. Naš stari znanec Janko Samec je prispeval svojo »Jesen ob Dravi«. Sledijo 1. Potrčeve »Črešnie«, lirično nežna »V gozdu« Ruže Lucije Petelinove, črtica I’. Godine »Ženil se bo«, Voduškovo »Jutro dolžnosti«. O literarni kritiki razpravlja bivši sotrud-nik »Dom in sveta« France Vodnik. Sledijo A. Novačan ovc »Misli« ter Elegija« V. Žitnika. Jože Ker c liti i č objavlja socialno študijo o »Zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah«, podprto s statističnimi podatki. Roža Lucija Petelinova je prispevala še svoje »Ognje«, Radivoj Rehar pa svojo Neznanemu«. Vseuč. prof. dr. Vladimir Murko razpravlja o »Našem kreditnem gospodarstvu kot pogoju za gospodarsko osamosvojitev«, Fr. Tavčar o vprašanju bodočega denarnega sistema, Štefan K o v a č pa o gospodarskih in socialnih prilikah v Prekmurju. Janko S a-m e c je še prispeval svojo mehko lirično »Romam skozi nočni mrak«, V. Žitnik pa svojo »Žejna«. Zaključni del bogate, pestro ter spretno urejene dvojne številke pa tvori »Pregled« s številnimi tehtnimi prispevki ter ocenami. Četrtek, 28. aprila ob 20. uri: »Slehernik«. Red D. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila ob 20. uri: »Trubadur«. Red C. Gostovanje Vekoslava Janka. Nedelja, 1. maja ob 15. uri: »Nečak«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Dva tucata rdečih rož«. Znižane cene. Zadnjič. Prijatelji baritonista Janka imajo priliko, da ga to soboto v njegovem gostovanju v izvrstni njegovi vlogi kot grofa Luno v operi »Trubadur« počastijo s svojim številnim obiskom. Konec tedna v mariborskem gledališču. V soboto gostovanje člana ljubljanske opere baritonista V. Janka v vlogi grofa Lune v »Trubadurju«. — V nedeljo popoldne kot zadnja popoldanska predstava vesela pereta »Nečak«, ki je pri zadnji popldanski predstavi nadvse zabavala občinstvo. — Zvečer zadnjič in pri znižanih cenah vesela in duhovita komedija »Dva tucata rdečih rož«. »360 žena«, VVentzeljeva veseloigra v treh dejanjih, v korist Udruženja gledaliških igralcev se vprizori v torek dne 3. maja. la, se je v jutranjih urah zbralo na sokolskem letnem telovadišču na Pobrežju članstvo ter naraščaj, ki je odkorakalo na Grželov grob ter ga zasulo s šopki cvetja in rož. Zbrani Sokoli so se nato razvrstili v Šolski ulici, tik ob grobu, kjer je imel društveni načelnik br. Ban na članstvo kratek nagovor, v katerem je vse zbrane pozival k sokolski disciplini in zavesti, kakršna je dičila pokojnega Gržeia, ki je bil vzor Sokola idealista. Načelnikovemu nagovoru je sledila topla in zanosna beseda br. Lukežiča, s katero je dal povdarka nenehnemu sokolskemu udejstvovanju br. Gržeia, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za sokolske ideale in cilje. Po teli spominskih besedah je br. Ban otvoril takozvani Grželov spominski tek v dolžini 3000 metrov. Bratje tekači so na starterjev znak odbrzeli na progo. Po dobrih 10. minutah so se že ob robu gozda pojavili prvi tekači, ki so se s pravo sokolsko požrtvovalnostjo požurili do cilja ob sokolskem letnem telovadišču. Prvi je prispel na cilj br. Pulko, drugi br. Jamnik, tretji br. B e z j a k, nakar so sledili še ostali tekmovalci in sicer br. D a i č m a n, Ribič, G r e g o r o v i č. F r 1 e ž, Z m a g o in U n g c r. S spominskim tekom je bila pietetna svečanost zaključena in je pobreški Sokol na ta način ponovno počastil spomin pokojnega brata Gržeia, čigar vzorno delo in življenje je bilo posvečeno izključno vzvišeni sokolski ideji, za katero je živel in umrl. ficiranih vsega 90 igralcev, ki so v pretekli poslovni dobi dosegli lepe uspehe,