Lieto TI.	T Ljubljani, dne 6. februarja 1930.	6. štev.
Sedanji odbor dijaške kuhinje »Domovine«
Od leve na desno sede: ga. Jeranova, ga. Pucova predsednik dr. Demšar, ga. Maše-rova, podpredsednik načelnik Ribnikar, zadaj proi. Gregorin, prof. .Jeran, prof. Breznik. prof. Vrliovnik, višji uradnik žel. direkcije Gregorka, prof. Dolžan
20 let dijaške kuhinje »Domovine«
Dne 12. septembra 1909 se je vršil ustanovni občni zbor »Vzgojevalnega in izobraževalnega društva Domovina v Ljubljani«, ki vzdržuje dijaško kuhinjo, in dne 4. oktobra istega leta se j« otvorila dijaška kuhinja »Domovina«. Prva dva meseca je obratovala v areni Narodnega doma, nato pa od začetka decembra 1909 do danes v mestni hiSi, Gajeva ulica št. 2. ie v prvem poslovnem letu je pose-6aio kuhinjo 74 dijakov ljubljanskih sreda jih in strokovnih šol. Prvemu
odboru je predsedoval dr. Karel Tril-ler, tajnik je bil g. Adolf Ribnikar, blagajnik prof. Anton Jug. Tekom prvih dvajset let je »Domovina« raz-deUla dijakom približno 580.000 por-eij jedil.
Ob začetku tretjega desetletja si stavlja odbor nalogo, delovati z vsemi silami na to, da ustanovi v Ljubljani prepotrebni srednješolski internat (dijaški dom), ki bo nudU dijakom poleg telesne oskrbo tudi dokro vzgojo in I r,obrambo.
Prestolonaslednik Peter v sokolskem kroju kot starejšina Sokola kraljevine Jugoslavije
.V veselem pričakovanju izdatnega kosila
V kuhinji »Domovin««
Na Is vi Mdauji gospodinji gdč. Anic« in BmU« ttumtsnn
Martin Kolšek f
Konrad ElsbacHer — 60 letnik
Vladni svetnik g. dr. Fran Ogrin 50 letnik
Dne 26. januarja je umrl v svojem domu na Bredu št. 37 pri Celju splošno priljubljeni iu znani čevljarski mojster g. Martin Kolšek iz Celja, lastnik čevljarske delavnici in trgovine v Samostanski ulici 2. Vest o njegovi smrti je težko pretresla srce slehernega celjskega narodnjaka in naprednjaka, zakaj s pokojnim Kolškom lega v prerani grob eden izmed najzavednejših in naj-odločnejših narodnih borcev v Celju, oziroma njegovi bližnji okolici.
Pokojni Kolšek, ki je dosegel komaj 62. leto, svojega življenja, zapušča soprogo go. Ivano, s katero je praznoval predlansko leto 25 letnico srečnega ln vzglednega zakonskega življenja, ter štiri otroke, med temi tri sinove, zdravnika drja. Davorina v Celju, obratovodjo papirnice v Radečah Josipa in strojnika Alojza v Novem Sadu ter hčerko Ivanko, ki živi poročena v Kragujevcu.
Nedavno je praznoval vladni svetnik dr. Fran Ogrin, predstojnik srozkega načelstva v Kamniku, 50 letnico svojega rojstva.
Vladni svetnik dr. Ogrin je rodom iz Stare Vrhnike. Po prevratu je v novembru 1. 1918. slu-tboval kot okrajni glavar v Kočevju. Iz Kočevja Je prišel v Kamnik 1. 1923., kjer službuje kot predstojnik srezkega načelstva.
Jubilant se tudi mnogo udejstvuje kot pisatelj, piše v razne revije, časopise itcl. Samostojno je Izdal dvoje knjig, in sicer 1. 1920. »Slike iz Bele Krajine« in Icnjigo »Državoznanstvo«, ki je izšla. I. 1929.
Stalen sotrudnik je »Planinskega vestnika«, »Naš Glas«, »Slovenskega Pravnika «itd.
Odlični trgovec in narodni delavec v Laškem, g. Konrad EIsbacher, lastnik renomirane trgovske tvrdke, Iti je bila ustanovljena 11. marca leta 1864., je na Svečnico praznoval svojo 60 letnico. Po ustanovitvi Delniške pivovarne je bil jubilant član upravnega sveta, mnogo let v nadzorstvu Celjske posojilnico, sedaj pa pri podružnici Ljubljanske kreditne banke, več let je že svetnik Zbornice za TOI. Letos praznuje jubilant tudi 25 letnico, odkar je bil podnučelnik in je sedaj že 17 let načelnik trgovskega gremija za srez Laško. Bil je po prevratu gerent občine Laško, odkar pa so bile izvedene volitve, vedno podžupan ter si je stekel za Laško velike zasluge.
Igu pri Ljubljani
Umor n si
Kraljica jugoslovenskih lepotic 1930
Gdč. Ceca Drobnjak, ki je bila izvoljena za letonšjo kraljico krasotic naše države in ki se bo udeležila mednarodnega lepotnega tekmovanja
Obtoženi Franc Kraljic
»Amerikanca« Martina Kraljica, svojega brata, odnosno svaka, ter ga zakopala na travniku ol> potoku Išči.
To je bila prva kazenska razprava, ki se je vršila v Ljubljani po novem kazenskem zakonu. Prej je sodilo take zločine porotno sodišče, sedaj pa sodi senat petero sodnikov brez porotnikov.
Marijana Kraljič je bila spoznana kriva zlo-činstva zoper življenje ln telo in obsojena na 18 let robi je, to je težke ječe. Njen mož France Kraljič ni bil spoznan za krivega in zato oproščen od obtožbe.
Obtožena Marija Kraljič
Dne 28. januarja se je vršila pred senatom pe-torlce v Ljubljani senzacijonalna razprava proti Bafeoncema Marijani in Francetu Kraljič zaradi »mora. Naval k razpravi je bil zelo velik, posebno mnogo Ižanov je prisostvovalo od začetka do konca. Zakonca sta bila obtožena, da sta umorila
Gasilno in reševalno društvo v Kranju si je nabavilo moderni rešilni avtomobil.
Zgoraj: Gradbeni nadsvetnik dr. Krebitz drži kratek nagovor ter izroča most svojemu namenu. Občinstvo je zbrano sredi mostu na državni meji. V ozadju tik mostu zgradba velikega carinskega poslopja, ki bo to leto dograjena. — Spodaj: Novi most.
Za njim so vidne johe starega lesenega mostu, katere v teh dneh odstranjujejo.
Dne 22. Januarja ob 10. dopoldne je bil novi železo-betonskl most čez; reko Muro med Gornjo Radgono in Avstrijsko Radgono izročen prometu. Ker se bo oficijelna svečanost, pri katerui bodo navzoči višji dostojanstveniki naše in avstrijske države, vršila spomladi leta 1930., so pri tej priliki prisostvovali samo lokalni faktorji. Most je izročil prometu gradbeni nadsvetnik avstrijske deželne vlade dr. Krebitz, ki je imel kratek nagovor. Od naše strani so bili navzoči župan trške, občine Gornja Radgona dr. Boezio, podžupan Karbaš, upravnik tukajšnje carinarnice g. Arselič in drugi.
Česa bi potrebovali na svetu namesto topov in plinskih bomb?
Dosti takšnih poljedelskih strojev, kakršen je gorenji, ki ga je Izumil neki Američan. Ta stroj izravnava, preorje in prevlači ozemIjei preko katerega gre ili ustvarja idealna
poljska tla
Ema Destinova f
Glasovita češka pevlca Ema Destinova je - dne 29. m .m. umrla v Budjejovieah, zadeta od kapi. Z njo lega v grob sopranistka in oderska umetnica svetovnega slovesa, ponos češkega naroda
Smuška koča na Planici
Agilni smučarski klub Ljubljana, danes po številu članstva najmočnejši v državi, Je letos adaptiral bivšo sirarno na Planici v višini 1108 metrov, Koča je lepo urejena, na razpolago so tri »obe s približno 20 ležišči. Od postaje do koče je samo poldrugo uro hoda. Poudarjati moramo, da se vrše v koči •talni smu&kl tečaji pod vodstvom znanega smučarja Toneta Banovca. Snežne razmere na Planici so zlasti letos najideal-neJSe. Med tem ko drugje ni snega, je na Planici že vso zimo za smuko zelo ugoden sneg. Koča je oskrbovana že od dne 15. decembra
Letošnji svetosavski odlikovanci na ljubljanski univerzi
Letos so bili ob praznovanju sv. Save deležni kraljevih nagrad naslednji slušatelji ljubljanske univerze: filozofinji Olga škerljeva in Marija Borštnikova,. nadalje filozofa Svetozar llešič in Anton Moder, Jurista Viljem Koren ln Jaromir Bera«, medicine« Marijan Bukovec In tehnika Rudolf Lučovnlk in Avgust Mencinger
Novi most čez Muro v Gornji Radgoni
Grad
Dedinje, novozgrajena rezidenca našega kralja nad Topčiderom pri Beogradu
Bodoča kraljica Bolgarije?.
Drsalka s tremi nogami
Ta zanimiva slika je nastala v Da-vosu, kjer je Američanka Mac Kln-non kazala svoje umetnosti na ledu. Za drsalko je njen partner iu je slik* posneta v momentu, ko je drsalka akoro popolnoma zakrila svojec t» variša
K zaroki rumunske princese Ileane
Princesa Ileana se je nedavno zaročila s sinom nemškega aristokrata kneza Plessa, grofom Hochbergom. Knez Pless je majoratni gospod enega največjih fidejkomisnih posestev v Nemški Slezlji Naša slika predstavlja princeso, ki je velika prijateljica jahalnega športa, z njenima dvema najljubšima konjema
Slika desno t V pariških visokih krogih uporno trdijo, da se bo bolgarski kralj Boris v kratkem poročil s hčerko ruskega velikega kneza Kirila Vladi miroviča, pre-tendanta na ruski carski prestol
Gradnja železnice v papeževi državi
Veliki viadukt, ki veže postajo Sv. Petra z Vatikanskim mestom. Otvoritev te prve in edin« železniško proj« na papeževem ozemlju se bo vršila z velikimi siavnostmi dn» 11. februarja t, k
Potniški promet — z oklopniini vlaki
Na Kitajskem, v deželi večnih meščanskih vojn in razbojstev, se je čutila železniška uprava primorano, da uvede oklopne vlake za potniški promet v nekih pokrajinah, kjer so razbojniki ali vstaši opetovano napadli vlake ter oropali potnike.
Kaznenci postavili spomenik svojemu ravnatelju
Kaznenci znane ameriške jetnišnice Sing-Slng so v nekoliko letih zbrali 100.000 dolarjev, ki se bodo porabili za orjaški spomenik ravnatelju jetnišnice, da se mu na ta način zahvalijo za mnoge humane refor-ki jih je izvedel v prid jetnikom. Slika nam kaže kiparja Miserendina pri lzgotav-ljanju velikanskega spomenika. Kip drži r eni roki mučilne vezi, ki jih Je odpravila vlada na zahtevo ravnatelja, v drugi pa knjigo, kot znak njegovega prosvetnega prizadevanja