Leto XVIII.	? Celju, dne 12. junija 1908.	Štev. 66.

Uredništvo
Je na Schilleijevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in drage dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Glavni zbor zaupnikov narodne stranke se vrši dne 28. junija 1908 oTt> 11. uri dopoldne v ..Narodnem domu" t Celju.
Ker je drugi dan praznik, pričakujemo lepe udeležbe.
Popoldne ustanovni občni zbor „Zveze narodnih društev za Štajersko in Koroško".
Štrajk na avstrijskih vseučiliščih in dunajsko slovensko napredno dijaštvo.
Štrajk je gotovo zadnje sredstvo, ki se ga poslužuje kaka organizacija večinoma v svrho zboljšanja svojega materijelnega položaja. S štrajkom je pričela tudi avstrijska vseučiliš.ka mla-dež, a pred očmi nima nobeDega materijelnega dobička. Bavno nasprotno. Žrtvovati hoče vse v boju za svoje najvišje ideale. Ohraniti hoče svoja najvišja knlturna vzgajališča - univerze pred vplivom duševni razvoj naravnost uničujočega klerikalizma. Gotovo je nenavaden in edini pojav v zgodovinskem razvoju avstrijske države, da so se združile vse napredne dijaške vrste, v katerih vendar najglobokeje plamti narodnostna ideja, vlada med njimi najostrejše nasprotstvo v boju za narodne pravice.
Očita se slovanskemu osobito slovenskemu naprednemu dijaštvu, da je izdalo svoj narodni program v tre-notku, ko je vstopilo v bojne vrste z nemškim avstrijskim dijaštvom. Gotovo nam ne pade niti v glavo se opravičevati pred onim nestrpnim klerikalnim „izobraženstvom", ki nas je pso-valo z raznimi „fantalini in smrkolini". Izpolnimo le svojo dolžnost, ako pojasnimo slovenski napredni javnosti svoje stališče v tem važnem kulturnem vprašanju.
Takoj v začetku, ko je kapitulirala napredna delegacija v državnem zboru pred klerikalno manjšino in je vzelo v roke celo akcijo dijaštvo, je prišlo vseučiliško vprašanje na razgovor tudi v slovanskem komiteju, v katerem so bila do takrat zastopana vsa slovanska dunajska dijaška društva, torej tudi klerikalna. Resolucija, ki se je predlagala, pa ni bila všeč našim klerikalnim dijakom, dasiravno je na-glašala edino le prostost znanosti in pouka. Za slično resolucijo so glasovali celo zastopnikiteologične fakultete v dunajskem vseučiliškem senatu. Klerikalci so na to izstopili iz komiteja. Ker je med nemškim dijaštvom več struj in je takozvana na-cijonalna struja edina hotela zastopati celo zadevo pred rektorjem, so sklenili
nemški svobodomiselni dijaki poklicati v bojne vrste vse napredno dijaštvo brez razlike narodnosti. Slovansko napredno dijaštvo je gotovo simpatiziralo z drugim napr. dijaki v tem vprašanju, a ker se je nas, kakor povsod, tako tudi tukaj preziralo, nismo imeli povoda se vsiljevati in delati le šta-fažo. Še le tedaj, ko so nemški svobodomiselni dijaki sklenili proti na-cijonalcem organizirati vso napredno dijaštvo brez razlike narodnosti, smo postali tudi slovenski dijaki aktivni udeleženci tega boja. Smo namreč mnenja, da je bila doslej največja napaka že med dijaštvom, še bolj pa v avstrijski slovanski politiki, da se najvažnejša vprašanja izročajo na milost in nemilost le Nemcem. S tem se označi slovanska delegacija za manjvredno, dasiravno bi morala biti po ogromni večini edino odločujoči faktor. Tako pa imajo povsod le nemški poslanci prvo besedo. Ne bojmo se tudi kulturnega boja! Klerikalni upliv bo škodoval ravno tako, če še ne bolj ravno v narodnem oziru slovanskemu življu v avstrijski državi. Žalostne posledice raznarodujočega klerikalizma se pojavljajo najbolj pri nas na Slovenskem. Slovensko napredno dijaštvo je torej stopilo v dotiko z nemškimi svobodomiselnimi dijaki in ko se nam je za-jamčila popolna enakopravnost v vsakem, tudi v narodnem oziru na dunajski univerzi, smo "odposlali tudi svojega zastopnika v takozvani »Vertrauensmannerkomite der fortschrittjichen Studentenschaft ohne Unterschied der Nationalitat". Na ta način je organiziranih črez tri tisoč naprednih dijakov, ki imajo ogromno večino nad nemškimi nacijonalci. Prihodnje šolsko leta se ustanovi posebni yseučiliški odsek, v katerem bodo po številu primerno zastopane posamezne narodnosti in Slovani bomo imeli večino. Kot goste se nas je smatralo do sedaj na dunajskem vseučilišču. Najbolj bi se bili sami izkazali kot taki, ako bi se ne vzdignili proti klerikalnim nakanam in tako-rekoč gospodarju prepuščali, da ščiti svoj dom. Kot enakopravni pa smo stopili v boj solidarno z onim delom dunajskega nemškega dijaštva, ki nam enakopravnost tudi pripozna. Ker pa tvorimo ž njim v bodoče pretežno večino, moramo priti do svojih pravic, senat nas bo moral upoštevati.
Ne bom tukaj raziskaval ali je oseba Wahrmondova vredna tega boja, kar slovansko dijaštvo gotovo nima povoda se eksponirati za kakega nemškega profesorja. Konštatiramo pa lahko, da so klerikalne mahinacije že davno prekoračile meje osebnosti. Njim se gre za nadvlado povsod in s svojim hlapčevanjem imajo tudi trdno oporo
pri vladi. Zapreti jim vrata do najvišjega vzgojevališča, preprečiti, da bi oskrunili mirno svetišče, v katerem se upošteva razum in svobodni duševni razvoj, je pa sveta d olžno st vsakega naprednega inteligeuta-akademika.
Konečno mora izraziti dunajsko slov. napredno dijaštvo le svoje začudenje, da naš slov. dnevnik »Slov. Narod" ni priobčil niti brzojavke niti poročila in resolucije o shodu slovanskega dijaštva glede univerzitetnega vprašanja. Da so nemški listi poročilo predrugačili in resolucijo prekrojili po svoje, se ne čudimo, ker smo naglašali v njej narodnostno enakopravnost, a če slovenski list vrže celo poročilo kar v koš?
Je bilo mogoče premalo fraz in zabavljanja? __—k
Naši klerikalni poslanci in njihovo narodno prepričanje.
Spreobrnili jih sicer ne bodemo, a vseeno bo le v interesu slovenskega naroda, ako priobčujemo vse one slučaje, ko slovenski klerikalni voditelji na tako eklatanten način dokažejo v narodnem oziru svojo brezbrižnost in mlačnost, ali celo v zvezi in družbi svojih nemških krščansko socijalnih bratcev izdajajo naše narodne interese ter naravnost osmešijo in otežkočijo naš boj proti nemškemu šovinizmu. Še ni dolgo od tega, ko sem čital v dunajskem krščansko-socijalnem »Volks-blattu", torej v listu, ki je zadnji čas najstrupenejše nemško nacijoualno glasilo, sledeči poziv: »Krščansko soci-jalno delavsko društvo! Dne 1. junija govore o političnem položaju gg. drž. poslanci Pattai, dr. Janez Krek in Kunschak. Krščanski delavci in somišljeniki ! Pridite določenega dne. Pristop le s povabili." V lepo družbo je zašel naš Evangelist. List, ki bi kar najraje požrl vse avstrijske Slovane, dela reklamo, slovenski mož pa, ki bi rad bil duševni vodja slovenskega delavstva, govori na tem shodu. Radovedni smo samo, je li dr. Krek poročal na tem shodu, kako se zatira nas Slovence v preblaženi Avstriji s pomočjo krščansko socijalnih poslancev, kako od dne do dne z nemškim uradni-štvom gineva naša narodna posest, ali pa je govoril o zvezi nemških klerikalcev z nemškimi naprednjaki v svrho zatiranja Slovanov. Princ Lichtenstein, glavni steber nemških krščanskih soci-jalcev govori v parlamentu o »Gemein-biirgschaft" z nemškimi naprednjaki, o boju proti slovanskemu prodiranju na severu in jugu, ob istem času pa slovenski poslanec dela štafažo našim narodnim nasprotnikom. In upa si eelo na Štajersko, y Ljutomer, kjer hoče
kot slavnostni govornik uplivati na mladine, da se zbere pod edino zveličavno klerikalno „mladeniško Zvezo". Minister Gessmann pošilja pozdrave in opravičilo na shod nemškega »Schul-vereina". Minister rojak Prade po-vdarja, da pri tem obrambnem društvu sodelujejo vsi Nemci političnega prepričanja, naši klerikalci pa agitirajo proti našemu edinemu obrambnemu društvu družbi sv. Cirila in Metoda. S svojimi krščansko-socijalnimi vžigalicami hočejo priberačiti nekaj denarja, katerega bo pa gotovo porabila le njihova organizacija. Bodisi tudi, da se bo tu ali tam storilo kaj v narodnem oziru, z malenkostnimi vsoticami pa gotovo ne bodete rešili naših obmejnih krajev. Skupnega dela in ogromnega kapitala potrebujemo, če hočemo res kaj pozitivnega vstvariti in doseči. Nemci so proti nam v ofenzivi in kljub temu so lansko leto nabrali ogromno vsoto 636 473 K 35 v, celih 134.655 K več, ko v letu 1906. Mi Slovenci bijemo v defenzivi naravnost obupen boj, a naši klerikalni »narodnjaki" zbirajo denar za bratomoren boj proti lastnim bratom ter bojkotirajo našo šolsko družbo. Na razne Koroščeve in Šušteršičeve brezdomo-vince tudi te vrste ne bodo uplivale. A obračamo se na one široke vrste slovenskega ljudstva, ki najbolj občuti bridke udarce nemškega prodiranja, naj zakliče svojim nestrpnim sobratom: quo usque tandem —! Največ pa pričakujemo od našega narodnega učitelj-stva, ki naj organizira mladino in s poljudnimi predavanji brezobzirno razkrinka brezdomovinstvo naših klerikalnih kolovodij.
Politični pregled.
Domače dežele.
Vlada je predložila zakonski načrt o zvišanju davka na žganje. Dohodke tega povišanja namerava uporabiti najprej za svoje potrebe ostalo pa prepustiti deželam, da s tem izlečijo in sanirajo svoje bolno gospodarstvo! Ta predlog je vzbudil v poslanskih krogih mnogo nejevolje, to tembolj, ker je po raznih intrigah pred par tedni gosposka zbornica zavrnila zakon o znižanju davka na sladkor, ki bi bil prinesel siromašnim slojem državljanstva vsaj malo olajšanje. Sedaj se pa drzne isti finančni minister zahtevati povišanje davka na žganje in špirit, ki bode zadelo glavno in skoro izključ-ljivo zopet iste siromašne sloje, katere je ravnokar za znižanje davka na sladkor opeharil. To je že preveč, — in gospod Karytowski bi rad imel ta zakon še pred počitnicami pod streho. Pri nas je vse mogoče. Toliko mame-lukov še ni bilo v avstrijskem parlamentu, kakor jih je sedaj in v dobi
nemškega soporoštva pod patronanco vesoljnega klerikalstva je res vse mogoče.
*
V seji dne 10. t. m. je imel gosp. Marckhl daljši govor, kateremu se od daleč vidi, da si govornik na vse moči prizadeva, ohraniti svoje volilce pri dobri volji. Obljublja jim vse. Marckhl skrbi za vse, za treovce, obrtnike, hišne posestnike, industrijalce, učitelje, nradnike, delavce, skratka za vse. Kakor Schillerjeva deklica iz tujine prinaša tudi on vsakemu nekaj, temu starostno zavarovanje, drugemu zboljšanje plač, tretjemu zboljšanje gospodarskih razmer, državnih in deželnih naročil itd., vsem skupaj pa nedotakljivega nemštva in nemške narodne posesti do site volje. Polemiziral je tudi proti Robleku in brez vse potrebe omenil slučaja Bratuša. V tem slučaju se je zgodilo, da so nemški zdravniški izvedenci proglasili dve svinjski kosti za človeške kosti — in da so sodniki (ki so bili vsi ali vsaj po večini Nemci) na temelju tega službenega in strokovnega zdravniškega mnenja ter na podlagi svojih preiskav, izrekli nad Bratušem smrtno obsodbo. Tu je samo dvoje mogoče: ali so bili zdravniki tako nevedni, da niso ne ločili svinjske kosti od človeške, ali so izdali to stro-kovnjaško mnenje iz narodnega sovraštva. Taka nevednost ali sovraštvo od strani nemških uradnih funkcionarjev je oboje državljanom slovenske narodnosti enako nevarno, za Nemce pa enako sramotno. Tega madeža ne spere z njih vsa voda Marckhlovih govorov, zato so tudi vse deklamacije o kulturni vzvišenosti južnoštajerskih Nemcev naravnost smešne. Kaj takega se ni zgodilo menda še nikjer na svetu in naši nemški sodeželani so si pridobili ta žalostni svetovni rekord, (v nevednosti ali nacionalni zagrizenosti, kar vam je ljubše) katerega jim vsak od srca privošči. Ce torej g. Marckhl trdi, da vidi naše prebivalstvo v nemškem uradniku svojega prijatelja in svetovalca, je to pač ena tistih bajk, katere nemški politiki iz zelene Štajerske in Koroške po navadi pripovedujejo v parlamentu. Kar ta zastopnik južnoštajerskega nemštva govori o slovenskem šolstvu, stoji na isti višini in je ravno tolike vrednosti, kakor
njegove pravljice o nemških uradnikih.
*
Wahrmund se je udal naredbi na-nčnega ministerstva ter ne bode ne predaval ne izvrševal seminarske delavnosti. Profesorski kolegij inomost-skega vseučilišča pa vloži proti tej naredbi naučnega ministrstva rekurz na upravno sodišče. „Napredne in svobodomiselne" nemške stranke se tega sklepa zelo vesele in se tudi na-djajo, da bode vlada naredila, naj se na visokih šolah koj po binkoštnih počitnicah sklene poletni semester. S tem predčasnim sklepom bi dijaki ne izgubili semestra, kar bi se jim pri nadaljevanju štrajka gotovo zgodilo, z druge strani bi se pa s tem štrajk sam po sebi končal, svobodomiselnost in naprednost nemških politikov bi pa bila tako rešena nadaljnih blamaž. Ali bode vlada svojim vernim storila to ljubav, ni še gotovo, da je pa njih nim-bus izgubljen, o tem pač ni dvoma. Kdor od klerikalca jč, je izgubljen. — Napredno dijaštvo je pa osnovalo poseben odbor, kateri vede sedaj splošno stavko na avstrijskih vseučiliščih ter ostane tudi pozneje v aktivnosti, da izvojuje in zavaruje na dunajski in graški univerzi ravnopravnost vseh narodnosti. V tem odboru niso zastopani nemški nacionalci, ampak samo naprednjaki vseh narodnosti To bode trajen in dober uspeh tega dijaškega gibanja, prvi korak za resnično spravo
' V •
med narodi, za osvoboditev mladine od izmozganega strahopetnega liberalizma in v svoji prenapetosti abotnega nacionalizma, ki v svoji duševni omrače-nosti sklepa kompromise s klerika-lizmom, ako se mu ta dela nacionalnega.	____
Najnovejše politične vesti.
Umrl je v Rimu nekdanji minister za zunanje zadeve, Julijo Prinetti. On je obnovil 1. 1902 trozvezo.
Perzijski šah je naznanil s posebnim sklepom, da bo ostro kaznoval vse ljudi, ki tirajo državo v anarhijo. Dal je zapreti tudi več visokih dostojanstvenikov, med drugimi lastnega strica. Šah se nahaja v gradu Bagši pri Teheranu sredi svoje vojske. Zadnja poročila pravijo, da je šahova odločnost pomirjevalno vplivala v deželi.
Slavnosti v mestu Revalu o priliki obiska angl. kralja Edvarda rusk. carju so minile. Dosti se je pisalo o važnosti tega obiska; n. pr. da se pripravlja trozveza Rusko-Angleško-Fran-cosko z ostjo proti Nemčiji, da bo začela Rusija odločno politiko na Balkanu in še mnogo drugega.
Štajerske novice.
—	Naš narodni praznik bi naj
bila nedelja 5. julija. God solunskih bratov sv. Cirila in Metoda pade letos ravno na nedeljo. Spominjajte se ta dan naše šolske družbe v družinskih in prijateljskih krogih, pri narodnih omizjih, na sestankih in izletih. Na predvečer, v soboto, dne 4. julija, pa naj zagore kresovi po naši zemlji, katere naj prirede čitalnice, pevska, bralna, sokolska, izobraževalna in druga narodna društva, da se vzbudi in razplamti narodna samozavest in odpor proti narodnim sovražnikom.
—	Narodni praznik dne 5. julija nameravajo proslaviti, kakor smo zvedeli, celjski Slovenci z veliko narodno veselico, če mogoče v okolici pod milim nebom.
—	Kegljanje na dobitke priredi Ciril-Metodova moška podružnica vprid družbi v „Skalni kleti" pri Celju. Prvikrat se bo kegljalo jutri, v soboto in potem vsak večer od 6. do 10. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih celi dan. Pripravljeni so že trije lepi dobitki.
—	Gledališko predstavo priredi „Bralno društvo" v Gaberjih v nedeljo, dne 14. junija v „Skalni kleti" pri Celju. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Igrata se veseloigri „Raztresenca" in „Damoklejev meč". Po predstavi je prosta zabava. Vstopnina: sedeži 1 K, ozir. 60 vin., stojišča 30 vin. — Društvo je dobilo nov delaven odbor in je zato želeti, da bi zlasti naši napredni krogi obiskali to prireditev. Saj je društveno delovanje v Gaberjih velikega pomena.
—	Češki krožek se snuje v Celju. V mestu in bližnji okolici je toliko Čehov, da mislijo na organizacijo. Iskreno pozdravljamo to idejo in želimo, da se kmalu vresniči. Naj poberejo vse narodne „drobtine, da konca ne vzamejo".
—	Oechs — zdravnik. Iz Celja poroča „Slov. Narod": „Glasoviti gosp. Oechs, oni mož, o katerem se je že tolikanj pisalo, in ki je bil dolgo časa vrhovni komandant pouličnega moba v Celju, je zašel med — zdravnike. Sploh se govori, da je nekemu možu — Oechs je pri bolniški blagajni — ordi-niral zdravilo za bolehno roko. A ko je ta bolnik prišel v bolnišnico — Oechsovo zdravilo ga je pritiralo tja — je prišlo Oechsovo prakticiranje na dan. — Tako se pač govori po mestu.
Nekaj resnice mora pri tem vsekakor biti, kajti uvedli so baje tozadevno preiskavo v Oechsovi pisarni ter ob tej priliki tam našli raznih — medi-kamentov. Zategadelj je Oechs res že postal zdravnik. Kaj čudo tudi, kot ranocelnik ima vendar že precej — prakse. A obračunati mu bode s celjskimi lekarnarji in ta obračun se bo vršil pred sodiščem. Pa kaj to Oechsu, on je vajen sodišč."
—	Dve tiskovni pomoti. V političnem pregledu v zadnji štev. čitaj v prvi vrsti: vlada je izdelala mesto izdala; v tretjem stolpiču 21 vrsta: za dobe Ilirov mesto Hirov.
—	Celjski podružnici »Prosvete" je daroval nadučitelj v Žalcu, gosp. A. Petriček 1 K. Prisrčna hvala!
—	Roblek — Marckhl. Za posl. Roblekom se je oglasil v državnem zboru tudi nemški poslanec celjskega mesta Mar ?khl. Odgovarjal je na izvajanja Roblekova. Čitali smo njegov govor, toda tako klavern je nasproti uničujočim dokazom, ki jih je Roblek navedel! Zvijal se je na vse pretege, toda na vse pritožbe, ki jih je Roblek v imenu slovenskega ljudstva dvignil proti vladi in Nemcem, ni vedel ničesar stvarnega odgovoriti. Verjamemo, da je težko zagovarjati očitno krivico, mi pa bomo skrbeli, da bodo tudi najširši ljudski sloji zvedeli o vnebovpijočih krivicah, ki se nam godijo.
—	Prememba posesti. G. Popiel je prodala svojo vilo „Maria Agnes", ležečo na Rakuševi cesti na Otoku v Celju za 25.000 K rudarskemu komisarju Kallabu.
—	Imenovani so auskultantom pravni proktikanti gg. Milko Kranjc v Gradcu, Oto Perko v Celju in Jože Toplak v Ptuju.
—	Prestavljen je okr. višji živi-nozdravnik Jože Volavšek iz Ljutomera v Konjice, okr. živinozdravnik Frid. Schmidt iz Celja v Ljutomer in vet. asistent Gass iz Konjic k celjsk. okr. glavarstvu.
—	Poštna oddaja je ustanovljena pri Sv. Antonu na Pohorji s 5 kratno zvezo s poštnim uradom v Vuhredu.
—	Razpisano je s šolskim 1.1909 mesto glasbenega učitelja na mariborskem učiteljišču. Prošnje do 16. julija na dež. šolski svet v Gradcu.
—	Nujni predlog za cenitev škode in državno podporo posestnikom, kateri so bili 22. maja v celjskem okrajg po toči poškodovani, je vložil posl. Roblek 28. maja v drž. zboru.
—	Čebelarski celodnevni tečaj priredi „ Šentjurska kmetijska podružnica" sporazumno s čebelarsko podružnico v nedeljo, dne 21. junija t. 1. predpoldne od 8. do 12. ure teoretično v deški šoli. Popoldne skupen odhod iz šole ob pol 2. uri k vzornemu čebelnjaku blag. in tajniku čebelarske podružnice g. Fr. Ferležu v Šibeneku pri katerem se bode vse praktično poučevalo. Tukaj boste videli, koliko se da z umnim ravnanjem pri čebelah doseči. Izmetalnica bode izvrstno plesala in točila zlato-svitel pomladanski med, kateri bode prekašal lanskega. Praktično se bode pokazalo umetne stene vlivati, vosek prešati, umetne stene v satnike lepiti itd. Čebelarji, Kmetje, prijatelji čebelic, začetniki, strokovnjaki ste najvljudnejše vabljeni. Gotovo vam ne bode žal za to je že vse preskrbljeno. Vsak bode kaj novega videl in slišal. Naj bi nobena bližnja podružnica c. kr. kmetijske družbe, kakor tudi čebelarska podružnica ne izostala, vsaka naj pošlje svoje zastopnike. Pričakujemo posebno iz nam sosedne „Celjske podružnice" velike udeležbe. Kot govorniki nastopijo strakovnjaki gg. Jurančič, T. Kurbus in drugi. Obilne udeležbe pričakuje
odbor.
—	Izlet na Mrzlico se vrši v četrtek, dne 18. t. m. Odhod iz Celja točno ob 3. uri zjutraj. — Zbirališče: cesarja Josipa trg (pred Narodnim domom). Krene se ob Savinji v Griže in po dobro zaznamovanem potu na vrh. Vrne se zvečer na Žalec ali Hrastnik, kakor se bode na vrhu odločilo. — Ker ni Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici v nikaki oskrbi, opozarjamo izletnike, da vsak ponese jed in pijačo s seboj. 10 minut pod vrhom je izvirek studenca z dobro pitno vodo.
—	Težko ranil je posestniški sin A. Vedenik v Št. Pavlu fanta Žaubija. Sprla sta se in Vedenik je konečno udaril tovariša z lato od plota. Žaubija so prepeljali v celjsko bolnišnico in je malo upanja, da okreva.
—	Udarilo je minul teden v gospodarsko poslopje posestnice po dom. Župnik v Sp. Ložnici pri Slov. Bistrici, katero je do zida pogorelo. Zgorelo je precej sena in tudi 3 svinje. Škoda znaša okrog 2500 K in je deloma pokrita z zavarovalnino.
—	Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem 17 letni kočarjev si* Ivan Podlipnik iz Narapelj zavoljo zavoljo hudodelstva nenravnosti, storjenem na 10 letni deklici.
—	Cerkvene nabiralnike na Do-berni je izpraznil te dni doslej neznan tat in pobegnil.
—	Dva mrliča en dan. V Starem trgu pri Slovenjgradcu je umrl na Binkoštni ponedeljek zjutraj najemnik posestnika Slemnika, 66 leten mož; zvečer pa je umrla 42 letna Slemnikova dekla na potu, ko je šla molit k mrliču.
—	K nemškim socijalnim kurzom v Gradcu vabi „Slovenec". Značilno je, da se v celem vabilu niti ne pove, da bodo kurzi nemški, temveč govori se le o »krščanstvu". Ali Verstovšek-Koroščevi kurzi ne zadostujejo več?
—	Odobrilo je naučno minister-stvo novo slov. učno knjigo za višje gimnazije, namreč „Mineralogijo za velike gimnazije", katero je napisal znani strokovnjak na tem polju, gosp. prof. dr. Poljanec v Mariboru.
—	Ustrelil se le v Ptuju 72 letni vpokojeni načelnik mestne policije Karel Unar. Vzrok je baje bolezen.
—	Zaprli so v Trstu 28 letnega bivšega hotelskega vratarja v Celju Edvarda Kerna zaradi tatvine. — Obesil se je v Pobrežu pod Mariborom 70 letni premožni posestnik Schmirmaul. Zmešalo se mu je. — V Razvanju pri Mariboru se je obesil 50 letni delavec A. Šerak.
—	Štajerski okr. šolski nadzorniki so v torek zborovali v Gradcu. Sklenili so ustanoviti štaj. zvezo okr. šolsk. nadzornikov in delati po načrtu nadzornika Peerza iz Ljubljane za zvezo vseh avstr. okr. šolsk. nadzornikov. Sklenilo se je tudi še prositi železn. ministerstvo za znižanje voznin in prositi dež. šolski svet za odmero primernih dijet. Ustanovil se je stalen odbor za tekoče posle. Udeleženci so bili s sestankom prav zadovoljni in so sklenili prirediti vsako leto enakega.
—	črešnje obvarujete pred vrabci in škorci po nasvetu nekega nemškega sadjerejskega lista z ogledalci, katere obesite z drobno vrvico na veje tako, da se neprestano gibljejo. To ostraši sladkosnedne ptice.
—	Pogorela je minul petek domačija kočarja Koreza v Slatini. Za pogorelca se je nabrala med kopališkimi gosti lepa svota.
—	Ustrelil se je na vlaku iz Celovca v Solnograd profesor Eb. Fugger, kateri je nekaj časa poučeval tudi na mariborski realki. — Zaradi nesrečne ljubezni se je ustrelila v Eggenbergu pri Gradcu 19 letna delavka Jožefina Jure.
—	Boj občine Kokarje za pra-Tiee slovenskega jezika. Dne 11. t. m.
je vložil g. posl. Roblek v državnem zboru interpelacijo zaradi zavlačevanja rešitve vlog, katere je poslala občina Kokarje v svojem boju za pravice slov. jezika na razna ministerstva.
—	Iz Kokarjev nad Mozirjem. Priobčili smo v 58. številki našega lista dopis iz Kokarjev, v katerem smo bili glede raca na cerkvenega shoda, ki se je vršil na Kvaterni petek, 13. marca t. 1., oziroma še dan poprej v kokarski romarski cerkvi, mistificirani. Zatorej danes rade volje popravljamo svoje poročilo vtoliko, da ni resnično, da bi bil kokarski cerkveni ključar, trgovec in krčmar računal za hrano in prenočišče cerkvenih pevk in več or-ffanistov 158 K 45 vin. temveč je v resnici računal 130 K 34 vin., kar pa je izdal za hrano in pijačo 7 duhovnikom dva dneva in za boljše hrano in pijačo cerkvenim pevkam, organi-stom in mežnarjem, skupaj 11 osebam za 2 dneva, a je računal vino tem vsem mesto po 96 le 80 vin. liter. Cerkev tudi ni ničesar doplačala, temveč je ostalo od darovanja, ki je vrglo 237 K «5 vin. še cerkvi 107 K 31 vin. gotovine. Troški za svečarje, ki so nabrali za cerkev 900 K 20 vin., so znašali 118 K 20 vin., in je torej ostalo še cerkvi 782 K. Dobili so pa (8 oseb) 3 dni boljši zajuterk in večerjo ter konečno po stari navadi obed in likof. Res je torej, da so svečarji pošteno skrbeli za cerkev. Sedanjemu ključarju so nekateri ljudje sovražni, ker je dobro naroden in gleda na to, da se s cerkvenim premoženjem brez potrebe ne troši. Lansko leto se je n. pr. za romarski shod potrošilo 197 K 28 vin., t. j. za 66 K 94 vin. več kakor letos. Zato gre sedanjemu ključarju vsa hvala in priznanje.
—	O ponemčevanju t koroških cerkvah čitamo v „Slov. Braniku'1: Cerkev je nemška. Od leta 1861. je slovenščina zginila iz 13 cerkev popolnoma ali pa se je omejila le na čitanje evangelija. Znani so boji v krški (celovški) škofiji, ki se bijejo za slov. uradovanje v slov. župnijah. Torej niti cerkev ne prizanaša Slovencem na Koroškem in strašna ironija je, ko vidimo na knjigah naše največje slovenske bratovščine „Družbe sv. Mohorja" napisano: Z dovoljenjem pre-častitega krškega knezoškofijstva, katero tepta naše pravice.
—	Poklon tujili mornaric našemu cesarju. Kakor se poroča iz Dunaja bodo tekom leta bojno luko Pulj obiskale zaradi jubileja našega cesarja razun angleških tudi še bojne ladije drugih tujih držav.
—	Ligo slovansk. klerikaln. di-jaštva so ustanovili klerikalni slovanski ,.akademiki" v Pragi minule bin-koštne praznike. Liga bo imela svoj sedež na Dunaju. Doslej imajo slov. klerik. visokošolci na Avstrijskem šest »akademičnih'1 društev. S shoda so pozdravili vse slovanske - škofe v Avstriji. Izdajali bodo tudi svoj list.
—	G. poslanec A. Terglav je trdil na shodu v Gornjemgradu, kakor poroča „Slov. Gosp." da ima „Narodna stranka" namen spraviti katehete iz šole. No, take kakor so bili Ilešič in sodrugi, zmiraj. Da bi se pa poštene katehete spravljalo iz šol, ni nikoli stranka izjavila in je torej ta izjava Terglavova prav nesramno obrekovanje, ki osvetljuje tega moža dovolj.
—	Radikalno-narodni drž. posl. dr. Benkovič dopisuje, kakor poroča „Narodni list" javnim uradom nemški. Čast mu!
—	Rektorjem graškega vseučilišča za prihodnje leto bo najbrž zopet izvoljen dvorni svetnik dr. R. Hilde-brand. Volitev se vrši 22. junija.
—	Iz Hrastnika. Delavec Marinko v kemični tovarni je stopil z odprto svetilko v prostor napolnjen z gorljivimi plini. Ti so se vžgali in Marinko je smrtnonevarno opečen.
—	Zgorela je hiša in hlevi posestnika A. Ploja v Zg. Mestnem vrhu pri Ptuju. Živino so rešili, a poslopja so vsled pomanjkanja vode pogorela do tal.
—	Sramotenje Hrvatov. Uradni program jubilejnega sprevoda, kateri se vrši danes na Dunaju, je objavil v opisu skupin. Radeckijeve vojske, tudi mesto, v kateri se dolži hrvaške gra-ničarje, da so tatovi. Jugoslov. klub je protestiral proti temu in priredi se nova izdaja programa. Vendar pa je cel dogodek značilen za mišljenje dunajske gospode o Jugoslovanih.
—	Za nedeljivost štaj. dežele so demonstrirali na Binkoštno nedeljo v Mariboru nemški in nemškutarski pevci iz cele štajerske dežele. Ali z drugimi besedami: Spodnještajersko naj ostane še nadalje molzna kravica in koloni-zacijska pokrajina za zgornještajerske Hiasle. Govor predsednika nemških pevskih društev na Štajerskem je to na Glavnem trgu jasno povdarjal; doneli so seveda nato nešteti heil-klici in igrali sta — vojaški godbi.
—	Treščilo je minul teden v hlev župana Dolarja na Raztezu pri Raj-henburgu. Hlev je pogorel, živino so pa rešili.
—	Velik ugled in upliv mora
imeti posl. dr. Benkovič v Gradcu, ker se je tako trudil za namestenje Slovencev na zidanmoški šoli in tamoš-njem poštnem uradu, pa — ničesar dosegel. Ali pa v Gradcu „uvažujejo razmere", da je namreč „Slov.- klub" ponižna vladna stranka in da je vse besedičenje njegovih poslancev v narodnih zadevah le prazna pena.
—	V novi občini Tezno pod Mariborom so zmagali pri obč. volitvah dne 10. junija nemškutarji. Slov. mariborska okolica se naglo ponemčuje. Ni čuda: isti „narodnjaki", ki razburjajo ljudstvo po celem Sp. Štajerskem, se te okolice čudno bojijo. Hic Rbodus, hic saltate gg. Vrstovšek, Korošec, Kociper itd.! Ali pa se bojite Nemcev?
—	Prva Dalmatinka profesorica. Gspdč. Jelica Peric iz Stona v Dalmaciji je prestala minul teden z dobrim uspehom profesorski izpit iz zemlje-pisja in zgodovine na češkem vseučilišču v Pragi.
—	Jubilejni sprevod se vrši danes na Dunaju. Tujcev je prišlo do 25.000 v mesto. Zasedli so vse hotele in še 10.000 privatnih sob. Računajo, da pride najmanj 50.000 tujcev. — Udeleženci kranjske procesije so bili baje zelo razočarani, ko se jih je poslalo spat na slamo v Rotundi.
—	Sena bo primanjkovalo v laškem okraju, ker so se travniki po hribih vsled vročine v majniku skoro posušili.
—	Obsojen je bil v Mariboru Kvandestov kočijaž Vake, ker je kradel blago iz tovornega skladišča Južne železnice, na 13 mesečno ječo.
—	Nemški „Schulverein" je imel Binkoštne praznike v Celovcu na Koroškem svojo letošnjo glavno skupščino.' Udeležil se je je minister Prade, opravičil se je minister Gessmann, znani ideal ,,narodnih" slov. klerikalcev. Med raznimi nemškimi poslanci je bilo videti tudi krščanskosocij. nemšk. drž. poslanca Sturma z Dunaja, alias Šturma, rodom Slovenca iz Novega mesta na Kranjskem. „Schulvereia" je imel lani 636.472 K 43 v. dohodkov (+135.655 K 10 vin.). Za Štajersko je lani daroval „Schulverein" najvišjo svoto in še se misli veliko žrtvovati. Tu se spominjamo novih nemških šol v Hrastniku, Velenju, Slov. Bistrici, nemškega
šolskega vrtca v Ljutomeru, 90.000 K za Gaberje, nameravane šole za Št. Lenart. Nevarnost preti — posebno ker so Nemci na tej skupščini pov-darjali Odločno edinost in se je ista tudi pokazala. Klerikalci na Slovenskem pa delajo z vso silo proti Ciril - Metodovi družbi in še imajo drzno čelo se imenovati ,.narodn e".
—	Nemška pevska slavnost v Mariboru. Ob binkoštih se je vršila v Mariboru slavnost nemških pevskih društev. Nam ni ta skrajno nemško-nacijonalna prireditev prav ■ nič mar, obsojati pa moramo breztaktnost tistih hišnih posestnikov, ki so razobesili zastave in to celo frankfurtarske, vkljub temu, da imajo skoraj same slovenske najemnike. Tudi mnogo nemških trgovcev je razobesilo in okrasilo okna ter s tem žalilo čut slovenskih prebivalcev, od katerih kaj radi sprejemajo denar. Mariborski Slovenci naj si dotičnike dobro zapomnijo! Govori se tudi, da je na neki hiši na Glavnem trgu, ki je slovenska last, visela frankfurtarica. Kdo je to nemško zastavo razobesil in ali ni mogel slovenski lastnik tega preprečiti? To bi radi vedeli.
—	Zavezniki naših dičnih zve-zarjev. „Slavni" posl. Bielohlawek, dika in ponos Luegerjevih kršč. soci-alcev, zaveznikov kmečke zveze in S. L. S. se je v svojem govoru dne 3. t. m. v parlamentu rotil, kak pristen Nemec je. V dokaz nepokvarjenega nemštva kršč. socialcev, kateri sedaj gospodarijo na dunajskem mestnem magistratu, je zaklical Bielohlawek k Cehom obrnjen: „Jaz ne kričim vedno heil! in ne odobravam, da so Ondfička v Lincu izžvižgali in da se na Dunaju ne trpe češke gledališke predstave. Ako pa mislite, da dobite od nas pr.avico javnosti za šolo Komenskega (na Dunaju) se zelo motite. D(5s gibts not!" Lueger in Bielohlawek sta merodajna na Dunaju; če Slovani mislijo, da imajo na Dunaju, v prestolnici mnogo-rodne države kake pravice, se zelo motijo! ,.D0s gibts nOt". nemški Bie-lohlawek tega ne dovoli — ne na Dunaju, ne na Koroškem, ne na Štajerskem ! In naši zvezarji se bore v zvezi s temi luegerjanci za naše ,.verske in narodne svetinje". Je li mogoče to vbogo slovensko ljudstvo še grje za nos voditi kakor to delajo dr. Korošec in drugovi?
—	Pasja steklina. Skozi približno eno celo leto se ni opazil v okolišu okrajnega glavarstva celjskega nobeden slučaj pasje stekline. Vzdrževanje tega ugodnega zdravstvenega stanja nalaga lastnikom psov dolžnost, da na svoje pse natanko in vestno pazijo ter iste reduo oskrbujejo.
To je posebno toliko bolj potrebno pri sedanji poletni vročini, vsled katere ravno priklenjeni psi trpijo, in ker se ta tako nevarna kuga v posameznih obmejni!* okoliših vedno znova prikazuje in se je torej zmiraj bati, da se semkaj zanese.
Tej nevarnosti se lahko najizdat-neje s tem v okom pride, da se vsako prosto klatenje in potikanje psov za-brani, nadalje s primernim oskrbovanjem in s tem, da se pri morebitnem le količkaj sumljivem obolenju psov takoj živinozdravnik pokliče in to ne-mudno pri pristojnem občinskem uradu prijavi.
—	Klerikalci in Trubarjeva štiristoletnica. Ko je pred nekaj meseci priredila dunajska „Slovenija" slavnost, na kateri se je slavil spomin Trubarja in se je te slavnosti udeležil tudi dr. Ploj, so klerikalni listi in posebno „Slov. Gosp." zagnali velikanski hrup in klicali kmetom: Kamenjajte ga, proslavlja Trubarja, ki je
bil celo luteran! . . . Tako se govori kmetom, ki verujejo v vsako besedo „Slov. Gosp." Drugače je seveda z dijaštvo m, ki zna tudi samo misliti in ki pozna- Trubarjeve zasluge. Grajati ga, je nevarno, zato ga slave kot svetnika. Klerikalna „Zora" piše v 7. št. t. 1. dobesedno: „Kdor ljubi slovensko slovstvo, izgovarja z nekim svetim spoštovanjem ime Trubprjevo, zakaj on dobro ve, da je ta mož v našem slovstvu nekak — Krištof Kolumb: spisal nam je prvo slovensko knjigo." In pa: „Motite se, slovenski svobodomisleci, če mislite, da katoliški Slovani Trubarja kot verskega reformatorja zaničujemo; nikakor ne! Kakor je že sv. Pavel rekel: Ne živim jaz, temveč v meni živi Kristus — tako tudi Trubar. Kristus je njegovo življenje, Kristusa ima vedno pred očmi, vanj upa, njega ljubi, zanj dela, piše." Tako „Zora". Zdaj pa povejte, ali ste že videli večje hinavstvo kakor je pri naših ,,katoliških" voditeljih!
—	Oboroženi s puško krščanske vere iu z mečem slovenskega jezika se bodo borili člani Kmečke zveze proti ..liberalnim naprednjakom" piše „Slov. Gosp." od 4. t. m. Puška je orožje, ki nosi le smrt in pogubo ter ne prinaša nikomu nič dobrega. Da je „Slov. Gospodar", katerega voditelj in moralno odgovorni urednik je katoliški duhovnik dr. Korošec, napisal to ostro ter prav tako neusmiljeno kakor pravično obsodbo politikujočega duhovstva ,na Štajerskem, nas veseli, saj je spoznanje samega sebe prvi korak k po-boljšanju. Pač res, duhovniki, kateri so iz vzvišenega nauka Kristovega, iz evangelija ljubezni, usmiljenja in požrtvovalnosti napravili predmet političnih bojev, strankarske mržnje in nečednih barantij, so s tem pretvorili ono vero, ki naj bi nam vstvarila kraljestvo božje na tem svetu, v pogubno in smrtonosno orožje — v puško! V hipu, ko vam je politična strast zatemnela um, vam je ušlo to usodepolno priznanje. Mi je pribijamo, da bodo tudi manj pazni čita-telji v prihodnje pozornejši na vaša priznanja. Te besede je napisal gotovo kak politikujoč duhovnik sam, ali pa kak gojenec politikujočih duhovnikov. S tem je priznal, da se v rokah teh gospodov spremeni vse sveto in blago, kiščanstvo in materinski jezik, kar bi nam moralo donašati največje blaženosti na svetu, v smrtonosno in pogubno orožje, v puško in meč! Hvala na priznanju gospoda, toliko odkritosrčnosti bi ne bili od vas nikdar pričakovali. Želeti je le, da tudi ..naše dobro in verno ljudstvo" tc veliko resnico vendar enkrat spozna in vam jo na dostojen način kvitira.
—	Poročilo o rasti hmelja na Češkem koncem meseca maja 1908.
Okolišče Žatec(Saaz):
Vsled toplega vremena razvija se hmeljska rastlina ugodno ter je zrastla do 1V2 m visoko. V vseh nasadih pokazal se je bolhač, v novih nasadih tudi neki rilčkar. Vkljub temu raste hmelj lepo in je brez drugih škodljivcev.
Okolišče Uštje (Auscha):
Rastlina je zadostno razvita ter 1—2 m visoka. Škoda, povzročena po bolhaču, se je popravila in je hmelj sedaj brez drugih škodljivcev ter lepa raste.
Okolišče Polep (Platte):
Vsled mokrotno toplega vremena se je rastlina lepo razvila ter zrastla do 2 m visoko. Vkljub obilih bolhačev, kateri so rastlini škodovali, je vendar krepke rasti. Drugih škodljivcev ni.
Okolišče Dub (Dauba):
Vsled mokrotno - toplega vremerf& razvila se je rastlina ugodno ter zrastla do 1 m visoko. Vsled obilega dežja je bila zemlja tako mokra, da se potrebna
dela niso zamogla izvršiti pravočasno.
V	vlažnih legah je rastlina nekoliko zaostala v rasti. Razun boihača, kateri se je pokazal v obilem številu, ni opazovati drugih škodljivcev.
Potemtakem je stanje hmelja na Češkem koncem meseca maja povoljno in se bode rastlina pri ugodnem vremenu tudi nadalje lepo razvijala kakor tudi potrebna dela v hmeljiščih opravila pravočasno.
Lanski pridelek je ves prodan. „Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeitung", z dne 6. junija 1908.
—	Ustanovitev kmetijske po-drnžniee v Žalcu. Pripravljalni odbor za kmetijsko podružnico v Žalcu naznanja ustanovni zbor km. podružnice dne 21. junija 1. L ob 3. uri popoldne v gostilni g. Hausenbichlerja v Žalcu s sledečim sporedom:
I.	Volitev predsednika in podružničnega odbora, iz katerega se voli predsednikov namestnik, zapisnikar in blagajničar.
II.	Gosp. potovalni učitelj Franc Goričan govori o velevažnem pomenu podružnice.
Vabljeni ste vsi dosedanji udje, katerih je 108, da si izvolite iz svoje sredine najboljše, energične in napredne kmetovalce v odbor, ki Vam naj vodi podružnico. Torej na svidenje dne 21. junija v Žalcu. Pokažite kmetje svojo odločnost in pridite vsi na posvetovanje! K posvetovanju pride tudi glavni tajnik štaj. kmet. družbe g. Juvan.
—	Detomor. Dne 7. t. m. je potegnil strojevodja tovarne Iv. pl. Pengga v TOrlu truplo novorojene deklice iz tamošnjega potoka. Po zdravniškem mnenju je bilo truplo le nekoliko ur v vodi. Orožniki so po poizvedbi zaprli neko delavko na kmetiji Buchsen-gut, ker je na sumu, da je storila ta zločin; dotičnica je iz Ogerskega.
—	Nesreča vsled nepaznosti. Pijan hlapec Alojzij Haberreiter v Guss-werku pri Marijinem Celju je vozil po strmi cesti Wildalpe 20 stotov cementa. Ker je zadremal ter ni pazil, se je prevrnil v globok jarek. Haberreiter je prišel med sode s cementom in je za-dobil nevarne telesne poškodbe; ker je tudi blago zgubljeno, ima tudi gospodar veliko gmotno škodo.
—	O slovanski ligi katoliških akademikov piše „Čas" od 11. t. m. „Kar se nas tiče, se samo po sebi razume, da nimamo nič proti združevanju katoliških dijakov. Ako so že med slovanskim dijaštvom tako pomilovanja vredna bitja, katera verjamejo, da s katolištvom ohranijo svoj narod in če ne že narod, pa vsaj svojo eksistenco in karijero, imajo seveda tudi pravico se združevati: gliha vkup štriha".
—	Katoliške vzgojitelje naroda, ki pišejo svoje modrosti v „Slov. G.", pozivamo, naj na temelju Wahrmundovih dveh brošur (samo za te dve brošuri se gre), da je v teh svojih spisih učil, da ni Boga, da se je posmehoval Materi Božji in se norčeval iz Sv. Rešnj. Telesa. To so dolžni svojemu dobremu imenu kot katoliški „učenjaki" in vzgojitelji, sicer moramo misliti, da so navadni obrekovalci in širitelji neresnic. Nam se sicer opravičeno zdi, da ti gospodje obeh brošur še čitali niso. Pa finis sauctificat media.
—	Nesreča vsled neprevidnosti.
V	pondeljek dne 8. t. m. bilo je opravilo v Lembergu pri Novicerkvi. Peljati so se morale tudi nekatere ,družbence', ki jim je bila pot predolga. Voznika, ki je vozil to trojico, namreč Šip Ne-žiko, Podgoršekovo Milko in pevko Mino — priganjale so, da naj hitro vozi, ker so se na vsak način hotele peljati pred kaplanom. Nesreča je hotela, da so vsled hitre vožnje povozili triletnega dečka, ki je baje vsled tega
takoj umrl. Drugič se pač naj omenjene požasneje vozijo, da se ne bode zaradi njihove ošabnosti zopet prigodila kaka slična nesreča.
—	Pretep. V noči od 30. do 31. minulega meseca stepli so se delavci, ki delajo pri vodovodu. Tepež se je vršil ravno pred občinsko hišo. Čudno-je, da je novocerkovški redar, ki sliši na ime „Jožek", stal na pragu in le gledal pretepače, ne da bi jih šel mirit. Čemu ga pa plačujemo občani, če ne ve, ali noče vedeti svoje dolžnosti. Novi napredni občinski odbor naj mu pojasni, kaj je njegova dolžnost, da bode zanaprej bolje pazil na red ko doslej.
—	Učiteljstvo se opozarja na razpisano učiteljsko mesto na petrazrednici v Braslovčah. Kraj je slikovit trg, kakor so pač ravno najlepši deli naše slovenske Štajerske. Saj že mora Sa-vinska dolina sama biti cilj mnogih učiteljev vsled svoje mikavnosti, premožnega in naprednega prebivalstva. Šolske razmere so v Braslovčah tako ugodne, kakor si jih le more učitelj želeti! V bližini Braslovč, jedva četrt ure oddaljena je postaja Polzela! Šola je v drugem krajevnem razredu; življenjski odnošaji so prav solidni. Rok za kompetenco poteče z 20. junijem.
—	Na Polzeli imajo 21. junija nemška gasilna društva spodnješta-jerska svoj Bezirksfeuerwehrtag. Upati je sicer, da bodo došli „fajerberkarji" znali upoštevati, da so na slovenskih tleh v narodni občini. Čudno pa se nam dozdeva, da namerajo mnoga gasilna društva, ki se štejejo k slovenskim, delati tem ljudem nevredno šta-fažo! Še celo o narodni vranski se govori, da pošlje svoje gasilce tjakaj. Nekaj več narodnega ponosa in manj špisbiirgerstva bi bilo že na mestu!
—	Iz Slov. Bistrice. Vedno tožimo o tužnem Korotanu. A poglejmo si ali je na Štajerskem mnogo bolje? Ni ga menda na Slovenskem tako zanemarjenega kraja ko ravno Slov. Bistrica. Med slovensko inteligenco vlada skrajna letargija. Nobeden se ne gane. Vse je tiho kakor v grobišču; Nemci pa delajo. Sedaj si stavijo schulvereinsko šolo, ki jo otvorijo prihodnje leto. To bode zopet nova trdnjava, ki bode še bolj razširjala ponemčevanje. Nadučitelj slovenske (o ironija!) okoliške šole je Nemec, znani Koletnik (njegova mati še nemški ni znala). Slov. učiteljstvo bi mnogo lahko storilo. Ostaja rajši doma, nego da bi šlo na delo med narod. Uradništvo je večinoma nemško. Slovencev je le malo med njimi, a še ti so jako mlačni. Velika razlika je tudi med slovenskimi in nemškimi društvi. Dočim nemška društva delajo, spe slovenska. Nemci imajo celo vrsto društev. Naštejem tukaj samo tista, katerih delovanje je naperjeno proti Slovencem: Podružnici „Sudmarke" in „Schulvereina", ki prirejata skoraj vsako leto veliko nacijonalno veselico. Lansko leto so imeli pri veselici nad 1000 K čistega dobička. Dalje je potem ,,Turnverein", ki telovadi v slovenski okoliški šoli!! Poglejmo si pa sedaj slovenska društva! Čitalnica vedno bolj razpada. Samski klub spi spanje pravičnega. Isto tako pevsko in tambu-raško društvo. Kat. politično društvo je brez odbora. O slovenjebistriškem učiteljskem društvu se jako malo sliši.j Podružnica družbe sv. C. in M. se zadovoljujejo z vsakoletnim nabiranjem denarja. Občni zbor se vrši vsako tretje leto. Slovenske veselice že ni bilo kaka štiri leta. To je približno bilanca delovanja slov. društev. To skrajno mrtvilo med inteligenco pač ne more blagodejno vplivati na okolico. Ne smemo se toraj čuditi, da je okolica večinoma nemčurska ali vsaj nezavedna. Nemščina jim je nad vse. Ptujski „Štajerc" je našemu narodu v tem okraju duševna hrana.
Poleg tega pa razsaja med njim alkohol. Ko prideš v nedeljo v mesto, so vse gostilne polne in to že dopoldne. Okrajni zastop je v nemških rokah. Za časa volitev v okrajni zastop je Linhart, urednik ptujskega „Štajerea", izrekel krilate besede: „Slov. Bistrica je naš elitni okraj." Takšne so razmere v tem okraju. Vendar ne vrzimo puške v koruzo. Mnogo zdravega je še najti. Naš narod, ki živi tukaj na podnožju Pohorja, hrepeni po izobrazbi. Bratje, streznite se in vzbudite se iz dolgoletnega spanja. Vstanite tudi vi in začnite se boriti za sveto narodno stvar! „Slov. Branik".
—	Cene živine v Mariboru, dne 10. junija. Na sejem se je prignalo 655 glav. Cene padajo, ker bo primanjkovalo sena. Plačevalo se je za 100 kg žive teže: mlada živina 54— 60 K, krave 56—60 K, voli za vožnjo 62—68 K, pitani voli 66—70 K, biki 56—58 K. — V Laškem trgu se je v torek plačevalo 70—80 K za 100 kg žive teže. Na sejmu je pa bilo 1032 glav živine, toda malo kupcev. >
—	Slovensko izobražev. društvo „Domovina" v Gradcu priredi v nedeljo, dne 14. junija t. 1. voselico na vrtu gostilne „Annenhof", Annenstr. Št. 29, s petjem, tamburanjem ter z veseloigro v dveh dejanjih „Pravica se je izkazala", šaljivo pošto in prosto zabavo. Začetek veselice bo ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 v. Ob slabem vremenu v dvorani.
Društvo „Domovina" uljudno vabi vse graške Slovence, in tiste, kateri imajo namen iti v Gradec, naj pristopijo k društvu, katero si je stavilo nalogo zbirati in organizirati graške Slovence vsakega stanu, posebno pa obrtnike in delavce ter njim dajati primerno zabavo in izobrazbo in dejansko izvrševati geslo ,.Svoji k svojim".
Društveni prostori so na „Maria-hilferplatz", vhod Stiegergasse št. 2,
I. nadstropje ter so odprti od 6. ure zjutraj do 10. zvečer vsaki dan.
Na razpolago so društvenikom razni slovenski listi, med njimi „Do-movina" in „Narodni list" in razne knjige.
Društvo ima svoj pevski in tam-buraški zbor in ima vsakdo priliko se petja in tamburanja udeleževati.
Mesečnina za moške ude je 60 v, za ženske 40 v., kar gotovo vsakdo premore.
Druge slovenske dežele.
—	Drž. poslanec Hribar je podal v torek dopoldan v ljubi j. Mestnem domu poročilo o svojem potovanju v Petrograd.
—	Kranjski deželni zbor je sklican na 19. junij k dvodnevnemu zasedanju. Na dnevnem redu je posvetovanje o volilni reformi.
—	Umrl je v Škofji Loki bivši šolski vodja g. Fran Praprotnik, edini brat pokojnega Andr. Praprotnika, star 75 let. N. v m. p.!
—	Zakon za zboljšanje plač istrsk. učiteljstvu je cesar minule dni potrdil.
—	Treščilo je v Bujah na Notranjskem v stolp cerkve ter ubilo mežnarja, ki je zvonil k nevihti. — Treščilo je tudi v cerkev v Kresnici. Strela je napravila v notranjosti mnogo škode.
—	Toča je silno pobila na Bin-koštno nedeljo po nekaterih občinah na Krasu. Posebno vinograde je hudo poškodovala.
—	Vlak je povozil otroka, triletnega dečka, sina načelnikovega na postaji Sapijane (proga Št. Peter-Reka), ko se je na peronu igral. Odrezalo mu je sprednji del glave. Otrok je bil na mestu mrtev.
—	Postojnsko jamo je obiskalo na Binkoštni pondeljek 7.000 oseb.
—	Strela je ubila na Binkoštno nedeljo dva delavca v solinah blizu Kraljeviče pri Reki. Jeden je pa težko ranjen.
—	Legar je izbruhnil v posadki mesta Rovinja v Istri. Nameščen je tam 24. lovski bataljon.
—	Tržaška volilna reforma. Kakor se kaže, se hoče sporazum med vlado in komisijo deželnega zbora tržaškega, kateri je bil malone že popolnoma dosežen, razbiti. Vlada namreč zahteva, da se npelje volilna obveznost, dočim komisija noče v to privoliti.
—	Ogenj v gimnaziji. V osmem gimnazijskem razredu v Gorici je po noči pregorel pod. Če bi ognja ne bil kitro opazil sin hišnikov, bi bil zgorela licealna knjižnica.
—	Italijanske demonstracije v Gorici. Na Binkoštni pondeljek ste hoteli prirediti kolesarski društvi gorica" in „Balkan" v Gorici kolesarsko dirko. Italijanska mularija pod vodstvom mestnih očetov je hotela ob tej priliki demonstrativno dokazati „laški" značaj Gorice ter je priredila na ulicah nekaj rabuk. Napadli so tudi posamezne Slovence. Policija je seveda skrbela za to, da bi se Lahe ne razburilo: prepovedala je slovenske znake in dala odstraniti na veseličnem prostoru slovenske zastave. Dirka se vendar ni mogla vršiti zaradi slabega vremena.
—	Iz Jesenic na Gorenjskem.
Po dolgem brezvladju so vendar dobile Jesenice občinskega gerenta v osebi krojača Ant. Čebulj-a. Mož bi se moral na zaupanje obeh slov. strank opirati, toda kakor vse kaže, se je bati, da so bili naprednjaki pri tem kompromisu opeharjeni. Odkar obstoji kompromis med slov. strankama, so v pobožnem „Slovencu" izostale običajne „Jeseniške novice" v katerih je poprej kar mrgolelo najnesramnejših psovk in obrekovanj na takozvane Jeseniške liberalce. Tisti čedni klerikalni dopisniki pa zdaj ne čutijo potrebe, nastopiti proti Nemcem, ali pa ne smejo, kar je bolj verjetno. Potemtakem je bil kompromis na Jesenicah sam „hum-bug". Župnik ima začasni odmor, boj se pa nadaljuje v Ljubljani, kar je razvidno iz sklepa dež. šol. sveta. Ko je bil g. Čebulj imenovan občinskim gerentom, so Nemci protestirali, a kmalu na to brzojavno preklicali svoj protest. Zakaj ? — morali so dobiti od njega koncesije, sicer bi ne par-donirali še tako pobožnega krojača. Sicer se pa že sedaj opaža, da je začel kompromis na vseh koncih in krajih pokati. Pravi gospodar je danes v občini znani župnik Zabukovec, krojač-gerent pa igra vlogo slamnatega moža. Bati se je, da plovemo pod kuto naravnost v nemško žrelo.
—	Češko časopisje. L. 1850. je izhajalo le 7 čeških časopisov, 1. 1875. že 95, 1. 1885. 175, 1. 1907 že 875.
3
Slovencis
kupujte samo pri slovenskih trgovcih in podpirajte samo slovenske obrtnike. — Napredek in obstanek vsakega naroda je samo v trgovstvu in industriji. Kdor kupuje pri naših nasprotnikih izda svoj narod.
r - ■ ...
!
Priloga »DOMOVINE" št. 66.
LISTEK.
^ijT
Rusko napisal N. V. Gogolj.
Poslovenil J. A. G 1 o n a r.
(Dalje.)
—	Kaj vendar hočeš ? Naj molčim ?
—	je rekel: — Kako neki, saj je celo mene samega jezdila, pri Bogu, da je res!
—	No, očka — je rekel mladi ovčar z gumbi — ali se lahko čarovnico spozna po kakem znamenju?
—	Ni mogoče — je odvrnil Doroš
—	nikdar je ne moreš spoznati in če tudi vse psalterje prečitaš. pa je ne boš spoznal.
—	Pa je mogoče, Doroš, ne govori tako — je odvrnil prejšnji tolaž-nik: — saj Bog ni dal zastonj vsakemu svoje: ljudje, ki se na učene stvari razumejo, pravijo, da ima vsaka čarovnica mal repek.
Če je stara baba, potem je tudi čarovnica — je rekel hladnokrvno sivolas kozak.
—	O, tudi vi ste dobri za to! — je odvrnila baba, ki je prilivala ravno svežih štrukljev v prazen lonec: — pravi rejeni ovni!.
Stari kozak, ki mu je bilo ime Jartuh, in ki je imel priimek Koltun, se je zadovoljno nasmehnil, ko je opazil, da so njegove besede prišle starki do živega; črednik pa se je tako gromko zasmejal, kakor bi dva bika, postavljena jeden proti drugemu, naenkrat zamukala.
Ta razgovor je vzbudil v filozofu nepremagljivo željo, da bi izvedel kaj natančnejšega o stotnikovi hčeri. Da bi obrnil pogovor zopet na prejšnjo tvarino, se je okrenil k svojemu sosedu s sledečimi besedami: — Rad bi vedel, zakaj imajo vsi ti ljudje, ki sedijo tukaj pri večerji gospodovo hčerko za čarovnico; ali je storila kateremu izmed vas kaj zlega?
—	Skoro vsakemu — je odgovoril jeden izmed sedečih, z zelo gladkim, precej lepoti podobnim licem. — Kdo se ne spominja psarja Mikite ... ali onega . . .
—	A kaj je s psarjem Mikito ?
—	je vprašal filozof.
—	Počakaj, bom jaz povedal o psarju Mikiti — je rekel Doroš.
—	Jaz bom pripovedoval o psarju Mikiti — se je oglasil črednik — ker je bil moj kum.
—	Ne, jaz bom povedal o Mikiti,
—	je rekel Spirid.
—	Pusti, pusti, naj Spirid pove — je zakričala vsa truma.
Spirid je začel: — Ti gospod filozof, gotovo nisi poznal Mikite.' Ej, to je bil pač človek, da malo takih. Psa ti je poznal vsakega skoro tako, ko svojega lastnega očeta. Sedanji psar Mikola, ki sedi tretji za menoj, mu ne seže niti do pet, dasi razume tudi on svojo stvar, a proti njemu je
—	figa, nič.
—	Dobro pripoveduješ, dobro! — je rekel Doroš in je vzpodbujajoče kimal z glavo.
Spirid je nadaljeval: — Zajca zagleda prej, ko ti vsiplješ tobaka v nos. Včasih zažvižga: „no Razboj! no Bistra!" in pohiti na konju za psoma, da ne moreš povedati, kdo bo koga prej prehitel: ali on pse, ali psi njega. Žganja ti izpije četrtinko, da ne veš kedaj. O, to je bil slaven psar. Samo pred nedolgim je začel neprestano gledati za gospodično. Ali se je on tako zaljubil v njo, ali pa ga je ona tako očarala — bil je izgubljen in se je popolnoma obrnil, vrag vedi, kaj je
nastalo iz njega — fuj! — ni spodobno govoriti o tem.
—	Dobro! — je rekel Doroš.
—	Če ga je gospodična le pogledala, pa je že izpustil povodce iz rok. Razboju pravi Brovek, opoteka se in ne ve kaj dela. Enkrat je prišla gospodična v konjski hlev, kjer je on ravno snažil konja. Rekla mu je: „Mi-kita, naj denem na Tebe nogo!" Njega, norca, je to še veselilo, pa je rekel: „Ne samo nogo, cela se vsedi na mene. Gospodična je vzdignila nogo, in ko je videl, kako je lepa bela in okrogla, pa ga je čarovnica popolnoma premagala. Tepec je nagnil vrat, prijel z obema rokama njene nage noge in jo je nesel po polju ter tekel ž njo kakor konj, kam, tega pa ni mogel pozneje povedati. Komaj živ je prišel toazaj in se je od tega časa sušil kakor trska. Ko so enkrat prišli v hlev, so našli namestu njega samo kupček pepela in prazno vedro; zgorel je popolnoma, zgorel sam od sebe. In bil je psar, da ni imel para na svetu. .
Ko je Spirid končal svojo pripovedko, so od vseh stranij začeli hvaliti dobre lastnosti Mikite.
—	O Šepčihi nisi slišal? — je vprašal Doroš, obrnjen k Homi.
—	Ne.
—	E hehe! Vidi se, da se pri vas v semenišču ne učite nič kaj poštenega. No, pa poslušaj! Pri nas v vasi imamo kazaka Šeptuna, dobrega ka-zaka. Sicer rad ob vsaki priliki laže in krade; no ... dober kazak je. Njegova koča ne stoji ravno daleč od tod. Ravno ob tem času, ko mi sedaj, sta sedela enkrat kazak Šeptun in njegova žena pri večerji. Po večerji sta šla spat; ker pa je bilo vreme lepo, je Šepčiha legla na dvorišču, Šeptun pa v koči na klopi; ali ne takov.. Šepčiha je ležala v koči na klopi, njen mož Šeptun pa na dvorišču.
—	Ne na klopi, na tleh je ležala Šepčiha! - je rekla baba, ki je stala na pragu in si podpirala glavo z roko.
Doroš se je ozrl na njo, pogledal jo parkrat od pet do glave in po kratkem molku rekel: — Mogoče Ti ne bo ravno ljubo, če Ti pred vsemi navzočimi slečem spodnjačo.
Te besede so dosegle svoj namen. Starka je bila tiho in se ni več vtikala v govor.
Doroš je nadaljeval: — V zi^Kjki pa, ki je visela sredi hiše, je ležalo leta staro dete, ne vem, ali je bilo možko ali žensko. Šepčiha je torej ležala in slišala, kako je praskal pes po vratih in tulil tako, da bi človek bežal iz koče. Začelo jo je biti strah, ker so ženske že tako neumne, da jim pade srce v pete, če jim ob mraku pokažeš samo jezik skozi vrata. Pomislila je pri sebi: »Udarila bom po gobcu tega neumnega psa, potem mogoče ne bo več tulil". Vzela je torej burklje in šla odpirat dveri. Komaj pa jih je malo odprla, je že smuknil pes med njenimi nogami v hišo in se je zagnal naravnost proti otroku. Zgrabil je dete, mu pregriznil vrat in začel piti njegovo kri. Šepčiha je samo zakričala: Joj, strah! — potem pa je pobegnila iz koče. Ker pa so bila vežna vrata zaprta, je tekla na podstrešje; tam je sedela in trepetala, neumna baba; potem pa je videla, da gre gospodična k njej na podstrešje. Čarovnica se je vrgla na njo in jo je začela grizti. Zjutraj je Šeptun privlekel svojo ženo polmrtvo s podstrešja; bila je vsa zgrižena in lisasta; drugi dan je umrla, neumna baba. Vidiš torej, kake čudne, čarodejske reči se godijo. Najsi je tudi gosposkega semena, a če je enkrat čarovnica, je pač čarovnica.
Dopisi.
Bralno društvo na Bregu pri Celju. Odbor, katerega si je izvolilo Bralno društvo na Bregu na ustanovnem občnem zboru dne 30. maja, je začel delovati.
Časopisi so deloma že naročeni in jih je nekaj bralcem tudi že na razpolago v društveni sobi gostilne gosp. Radeja na Bregu.
Kmalu bode tudi tabla kazala kraj našega zbirališča in izobrazbe. Gospod Radej je društvu blage volje prepustil brezplačno posebno sobo, pohištvo in luč v društvene namene, ne da bi od društvenikov zahteval se posluževati njegove gostilne, kadar zahajajo v to sobo. Ta velikodušni čin imenovanega rodoljuba je pač hvalevreden in bi bilo želeti, da bi Slovenci to narodno gostilno bolj podpirali
Za ureditev knjižnice so se že tudi storili potrebni koraki, vendar bode odbor v tem obziru imel težavno stališče, ker so dohodki društva skromni. Pač je bilo priobčenih v časopisju že toliko prošenj različnih knjižnic na rodoljube za podporo s knjigami, da si skoraj ne upamo z enako prošnjo na dan, vendar se bode morebiti še našel kak rodoljub, kateri bi tudi nam priskočil s kakimi knjigami, katerih ne potrebuje več, na pomoč. Bili bi mu tudi za najmanjši dar hvaležni.
Sicer se je slišala marsikatera neugodna kritika proti ustanovitvi društva, češ, da imamo v Celju že itak dovolj društev in da se z ustanovitvijo novega društva moči cepijo, vendar te trditve niso utemeljene. Res je v Celju mnogo slovenskih društev, vendar imajo prebivalci Brega in sploh južnega dela celjske okolice jako malo od njih, ker večinoma niso udje nobenega in tudi ne more nikdo zahtevati, da bi preprosto ljudstvo zahajalo v celjsko čitalnico in tam plačevalo visoko udnino. Kdor pa je bil že ud kakega celjskega društva, tudi radi našega Bralnega društva, katerega vstopnina je samo 20 vin. na mesec, ne bo odstopil.
Navdušenje za društvo je precejšnje, dal Bog, da isto ne bi prehitro padlo. Odbor pa prosi vse rodoljube, da bi bili tudi temu društvu naklonjeni.
Z Mu te. Ni ga zavednega Slovenca, da ne bi vedel kaj o Muti, posebno pa, da moramo tu vzdrževati slovensko šolo, koja naloga bi morala pripasti deželni vladi. Saj vlada ve, da hodi na muško štirirazrednico ne-broj slovenskih otrok. Tudi dobro ve vlada, da bi se slovenski otroci na slovenski šoli mnogo več naučili. Trditi smem, da bi se tudi temeljiteje naučili. Da, vlada in vsi gori do barona Becka načelnika ministerstva vedo, da spada slovenski otrok v slovensko šolo. Ali mogočna gospoda si tu ne upa podrezati, češ, kaj bi Erber rekel.
Tudi slovenski poslanci, sedanji in bivši, deželni in državni poslanci vedo za Muto in take kraje. Ali malokdo se zmeni za nas. Eden ima s trtno ušjo, drugi pa z žlindro opravila; tretji pravi, da obmejni Slovenci ne spadamo v njegov volilni okraj, četrtega je rodil duh časa: kmet kmeta!
Žalost me obide, ko se spomnim tega dejstva, čeprav sem kmečki sin in želim kmetu najboljšega.
Kmet kmeta! Mi pošiljamo v zastope svoja najnedožnejša jagnjeta proti starim, zvitim lisjakom. Če je to taktika, če je to strategično, potem je vse na svetu taktično, je vse na svetu strategično! — Sicer so to modo upeljale kmečke zveze, pri kojih ima kmet presneto malo besede.
Nadalje nočem premišljevati o naših poslancih, sicer pozabim, da sem na Muti.
Tu vzdržujemo torej svojo ljudsko šolo. Dozdaj je uspevala dobro, nadejamo se tega tudi od prihodnosti. Dozdaj so delovale šolske sestre, z Ve-likonočjo smo dobili svetnega učitelja,
Dobro so mi še v spominu prvi časi, ko so prišle k nam šolske sestre. Naša nahujskana sodrga si je oskrbela gnilih jajc in drugih manj ali bolj prijetnih dišav, kajti muški „Herrenvolk" nič ne opravi brez takih in enakih parfumov. Kamenje je frčalo, da so bile šol. sestre v smrtnem strahu, naša šol. družba pa je prišla S popravo razbitih oken ob nekaj kronic.
Da se novodošlemu učitelju enako godi, bo vsakdo rad verjel, ako so mu količkaj obmejne razmere znane. Posebno psovka „bindiš" je našemu Nemcu in nemčurju priljubljena. Vsakikrat ko Nemec ali nemčur to psovko bevskne, zdi se mu, da se mu pocedi strd po njegovem od hajlanja hripavem grlu. To se mu zdi tako prijetno, da celo čikati za nekoliko časa preneha.
Odkod vse to hujskanje prihaja, ve že vsak otrok. Ena oseba ima vse to na vesti. Ta oseba že dolgo let umetno goji nemštvo na Muti. To bo enkrat prenehalo, kakor vse na svetu preneha.
Po raznih krajih slov. dežel ima šulferajn svoje šole. Učiteljem teh šol se ničesar ne pripeti, celo zahtevajo, da se jih od naše strani časti, da se jim naši otroci odkrivajo itd. Kaj pa naš učitelj tu na Muti? — Ta ne bi smel kmalu glave skozi okno pokazati.
Kaj bi se zgodilo, ako bi se učitelju šulferajnske šole kaj le malenkostnega pripetilo!? Vsi policaji, vsi orožniki, župani, glavarji, vse visoke glave od Luegerja tja gori do zgovornega Viljemčka, skratka: ves „Sonnen-volk der Germanen* bi bil pokonci. To bi bilo tevtoaskega tuljenja!
Ako bi se Erber je vi solati kaj pripetilo, da bi se kaka mačka po nji povaljala, ali kaj tacega, to bi se vso policijo na noge spravilo. Nekaj tacega se je lansko leto pripetilo.
Ako bi se pa kakega Slovenca usmrtilo, živ krst bi se zaradi tega ne vznemirjal. To se je tudi pred leti zgodilo.
Mi svetujemo novodošlemu učitelju, naj zvečer na ulico ne gre in to toliko časa, da se vremena ne zjasnijo. Zbrati bomo morali dovolj gradiva in ga podati merodajnim osebam. Stvar teh oseb bo, da nam zagotove varnost pred nasujskano druhaljo.
Svetovne vesti.
—	Polomov v Združenih državah
je bilo 1. 1907 10.286 s skupno vsoto 1800 milijonov kron dolgov. L. 1906 je bilo polomov za 450 mil. kron.
—	Razvoj čebelarstva. Največji čebelar na svetu je Harison iz Kalifornije v Ameriki, kateri ima 6000 panjev. Dobiva iz njih na leto okoli 100 tisoč kilogramov medu. — Na Grškem štejejo 30.000 panjev, na Danskem 80.000, največ pa jih ima v Evropi Avstro - ogrska, namreč okoli poldrugi milijon. Panji dajejo skupno okrog 21 milijonov kg medu.
—	Kako si ohranimo sveže meso? Zavijemo ga dobro v robec, da ne pride zrak do njega in ga spravimo v klet. Še bolje je, ako ga zavijemo v koprive in pokrijemo potem 7 lončeno posodo ali pa ako zavitega v cunjo zakopljemo v kleti v pesek. Ako meso že malo diši, ga dobro vmijemo s slano vodo, kateri smo prilili majhno kisa, polijmo ga s kislim mlekom in ga pokrijemo. Meso tudi izgubi duh, če ga denemo v vodo in mečemo vanjo žareče oglje.
Zgotovljeno
je
pre-zidava-nje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. — Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z no-vodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo torej ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali vsaj izložbe ogledati, da se vsak sam prepriča o Velikanski = izbiri in čudovito nizkih cenah. = Vzorce proti vrnitvi na vse strani zastonj.
Veliki trgovinski prostori
s trg. opravo oddajo se takoj v najem. Trgovina, ki je že čez 4 leta dobro uspevala, morala se je vsled smrti najemnika opustiti. Proda se tudi še nerabljen, na razstavi kupljen ,klavir". Za letoviščarje je oddati meblovana soba
za dve osebi.
Posojilnica v Vitanju.
337 3-3
I Milan Hočevar
IHI
inii
Kupujte narodni kolek!
niSSSSI Glavni trg št. 10
Priporoča direktno Irnun kila po K 2- , drugih vrst po nnoptirann arabsko Ka«U K 9>4Q. 2-80. 3-20. 3-60 itd.
bučono olje,
K 2*40, 2*80, 3-20, 3*60 itd. po K 2*80, 3*20 in 4*-. Fino ter okusno italijansko namizno
Ogrske salame, švi-
importirano arabsko
trikrat na teden L.||n kila po K 2-80, 3-20 in 4-—. Fino svežo praženo
vinski kis.	_
mi*ekl cJm radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, Udil aRI alf 3 žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno.
/
Premog ;
s pečovniških jam. V celih vozovih.
Prodaja na drobno in
263 —8
Slovenci! Kupujte vžigalice v korist dražbi sv. Cirila in Metoda!
POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. =====
y lastni hiši Narodni dom
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in | = praznikov. =
J
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po «41/2 °/o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%) 51/2% i" 5% obrestovanju.
80 48-20
ZVEZNA TRGOVINA V CELJU
ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. kj KI ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2.
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih
knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd.
<» <#•
Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
£§ TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM %
=== IN RISALNIM ORODJEM esss
❖ ♦ ♦
LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK
NAJVEČJA ZALOGA VSEH TISKOVIN ZA URADE IN PRIVATNIKE
CENIKI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
K seziji priporoča: Lampijone,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto.
Drage slovanske dežele.
— Jubilejno razstavo v Pragi
je obiskalo do 31. maj^ v celem 150.036 ljudi; samo zadnjo nedeljo je bilo na razstavi 34.052 oseb, ki so plačale vstopnino.
Svetovne vesti.
—	Proti knezu Eulenburgu se
vrši glavna obravnava v Berlinu 17. julija. Obtožnica se glasi na krivo prisego. Radi njegovega življenja na Dunaju (bil je tu nemški poslanec) je bilo zaslišanih več visokih oseb.
—	Goljufija na debelo. V Ko-danju na Danskem je ustanovil odvetnik Pešard svoja plačila. Ima 600.000 K dolga. Pešard je šel sam na policijo in povedal, da je napravil za 600.000 K raznih goljufij. Seveda so ga zaprli.
—	Velika tatvina. Pri zlatarju Vašiču v Zagrebu ste ukradli dve ciganki, ki trdita, da se pišeta Roy in Rosenfeld, in da ste iz Štajerskega, za več tisoč kron dragotin in prstanov. Obe ciganki ste zaprti.
—	Promet tujcev in minister-stvo javnih del. Delokrog novoustanovljenega avstrijskega ministerstva za javna dela ima poleg druzega tudi sledeče delovanje: delovati na to, da se privabljajo tujci; podpiranje privatnih organizacij za povzdigo prometa tujcev; podpiranje raznih podjetij, kakor hotelov, prenočišč, planinskih koč, prometnih sredstev (posebno avtomobilov), odkritje novih gorskih krasot, ohra-njenje karakterističnih krajev in naravnih lepot, pospeševanje industrije raznih rečij za tujce (Fremdenartikel-indnstrie).
Za te namene je v vladni predlogi še dodatni kredit 500.000 K. Ta se razdeli sledeče: 1. Dodatki za športna in umetniška podjetja, za odkritje posebnih privlačnih točk glede turistike, za napravo razglednih stolpov, zavetišč, turistovskih potov, pospeševanje razvoja hotelov 350.000 K. 2. Subvencioniranje deželnih zvez za tujski promet 50.000 K. 3. Reklama 40.000 K, poizvedovalne pisarne v inostranstvu in doma 60.000 K.
Radovedni smo, koliko od omenjenih svot dobimo mi Slovenci na Šta jerskem?
—	Časovne karte na avstrijskih državnih železnicah. Dosedaj je bilo na avstrijskih državnih železnicah za devet železniških skupin dobiti posebne časovne karte in sicer za dobo 15 in za. dobo 30 dni. V tej dobi se lahko vozi na železnicah te ali one skupine poljubno sem in tja, kakor hočeš. Letos se je upeljala s 1. majem za dobo do 30. septembra deseta taka skupina. — Ta ima sledeče proge: Sv. Vid na Glani-Celovec-Trst-Divača; Sv. Vid-Beljak-Trbiž-Pontafel; Trbiž-Ljubljana; Beljak-Rožna dolina; Ljub-ljana-Kamnik; Šmohor - Podklošter.
—	Velik požar na Dunaju. Zadnjo •soboto je nastal ogenj v dunajskem mestnem okraju Ottakringu v tovarni za celulozo. Zgodila se je v kleti eksplozija; tam je ležalo proti izrecni postavni prepovedi 50 žakljev, polnih celuloidnega prahu, ki so začeli z grozno silo goreti. Plamen je buknil v gornje prostore in popolnoma zaprl izhode. Delavke so bežale navzgor, a tam so zgorele. Mrtvih je 17 oseb, devet težko ranjenih, več oseb pogrešajo. Pri nekem izhodu so našli 10 ogorelih trupel. — Ze lansko leto? se je zgodila v tej tovarni eksplozija, zavoljo katere se je interpeliralo v deželnem zboru, pa ni nič pomagalo. Tovarna ni imela tudi dovolj predpisanih izhodov in drugih varnostnih naprav. — Pogreba v sredo se je udeležilo mnogo visoke gospode, uradnikov itd. Kaj pomaga to! Bi se bili brigali, da bi tovarna izpolnila postavne predpise za varnost! — Cesar je daroval za vdove in sirote ponesrečencev znatno vsoto.
Društvene vestL
— Mariborski Sokol vabi k svojemu nastopu, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. rožnika 1908 na vrtu „Nar. doma'1 v Mariboru s sledečim vspore-dom: A. Telovadba: a) proste vaje, 2. nastop S o k o 1 i c : a) vaje z obročki, b) igra; 3. vaje na orodju: a) na drogu, b) na bradlji, c) na konju, d) na živem
drogu, e) skok v višino. B. Petje: Izvaja društveni moški zbor. C. Razne zabave: Srečolov, kegljanje na dobitke i. t. d. D. Ples v veliki dvorani »Narodnega doma" — zvečer. — Med posameznimi točkami svira polnošte-vilna, občeznana narodna godba iz Slovenske Bistrice, ki spremlja tudi proste vaje in vaje z obročki. Veselica se vrši ob vsakem vremenu, v slučaju slabega vremena v dvoranah »Narodnega doma". Začetek ob 3. uri pop. — Čisti dobiček se porabi za »Sokolski dom" v Mariboru.
—	Šmarsko' rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 14. junija v šolskem poslopju pri Sv. Križu na Slatini s sledečem sporedom: 1. Pozdrav in dopisi. 2. Šola in dom — predava g. A. Pesek iz Narapelj. 3. O tajni kvalifikaciji — predava g. R. Košar od Sv. Bolfenka na Kogu. 4. Poročilo o »Zvezinem" zborovanju. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi od strani tovarišev iz drugih okrajev in učit. prijateljev vabimo. Za obed se je zglasiti pri g. Fr. Wezjaku, učitelju pri Sv. Križu na Slatini.	Odbor.
—	Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju priredi v nedeljo dne 14. t. m. v gostilni g. Franc Bračiča v Novi vasi svojo običajno vsakoletno vrtno veselico z gledališko predstavo, srečolovom, šaljivimi prizori, menežarijo, plesom na prostem, prosto zabavo itd. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina za ude 20 v, he-ude 30 v. Preplačila in dobitki za srečolov se hvaležno sprejemajo. Ker to društvo izvršuje v bližini Ptuja važno delo probujanja narodne zavesti in se mora isto boriti radi slabega gmotnega stanja s težkočami, se pričakuje od vsakega zavednega Slovenca, da se te veselice udeleži ter tako pomaga k boljšemu gmotnemu uspehu.
Odbor.
—	II. redni občni zbor slov. akademičnega društva „Tabor" se
vrši v petek 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih »zur Gemutlichkeit" (Brand-hofg. 12) s sledečim vsporedom: 1. Či-tanje zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora. 2. Čitanje zadnjih dveh občnih zborov bratskega društva »Slovenije". 3. Poročilo odbo-rovo. 4. Sprememba poslovnika. 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi priredi v soboto 13. t. m. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu" (št. dv. l) na Kralj. Vinogradih IV. redni občni. zbor s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije". 3. Od-borovo poročilo. 4. Poročilo odsekov. 5. Poročilo eksekutive. 6. Slučajnosti. Gostje dobrodošli!
Listnica uredništva.
G. J. L., Gradec. Prosim malo potrpljenja, pride kmalu na vrsto. Hvala.
(J. P. K., Ormož. Pri najboljši volji ni bilo. v današnji številki mogoče, v ponedeljek pride gotovo.
Prodajalna
z opravo za deželne pridelke in drugo se odda v Celju ,pri kroni', Ljubljanska cesta št. 10. — Več pove zaloga piva ,Reininghaus' v Celju.	349 i
Naprodaj
je lična hiša, 10 minut oddaljena od mesta Celja, s štirimi sobami in dvema podstrešnima sobama; poleg je velik in lep sadni in zelenjadni vrt ter stavbni prostor. — Cena jako ugodna (12.000 kron). Naslov se izve v upravništvu »Domovine". 347 i
Destilacija za žgane pijače
zvezana z napravljanjem alkohola prostih okrepčevalnih pijač lahko z najboljšim uspehom začne takoj poslovati. Za oblastveno dovoljenje poslovanja in prodaje se garantira; skušeni strokovnjak uredi na mestu obrat in se dajo dobre informacije glede odjemalcev. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68.882" na M. Dukes-ove nasl., Dunaj I/l. Wollzeile 9.	261 10-8
veščega slovenske in nemške stenografije, vajenega v pisanju na stroj in izurjenega v pisarniških poslih sprejme dis* Josip Karlovšek, odvetnik V Celju. 340 3 2
3 dobro izurjene
mizarske pomočnike
za stavbinska dela sprejmem takoj v trajno deio. Prosto stanovanje in hrana, plača na teden od 8 do 14 K.
Matej Crogala, mizarstvo
na Bledu, Gorenjsko.

Posojilnica it Šoštanju
— registrovana zadruga z neomejeno zavezo -
obrestuje hranilne vloge po
5%
ter plačuje rentni davek za vlagatelje sama. — Uradni dan je vsak četrtek od 9. do 12. ure dopoldne.
Za druga pojasnila je pisarna odprta vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne.
326 3-3
Načelstvo.

Stanje hranilnih vlog
241/2 milijonov kron.
Mestna
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnib obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in
varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4% »a leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
posoja se tudi na menice in na Vrednostne listine.
Sprejme se mlad
346 3-2
sedlarski pomočnik
t trajno delo.
J. Kralj, sedlar
Železniki, Gorenjsko.
Kleparski pomočniki
se sprejmejo takoj v trajno delo pri Fr. Žužeku, kleparju na Bledu, (Gorenjsko). 343 2-2
Edina slovenska puškarska tvrdka
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih oevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 1 K naprej.
216 50-12
ANTON KOLENC, Celje
(iraška cesta 22 in Nar. dom.
Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno.
Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne, hruške, črešnje, Cešplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, kornza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo. mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase, smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapnne in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima. naj se oglasi.	40 52-23
1-18
mol
je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s
Najbližji odhodi iz Trsta s Panonia, 2. jnnija 1908. Car-pathia, 16. junija 1908. Ulto-nija 23. junija 1908. Iz Liver-poolai Manretanija 23. jnnija 1908.
Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana
SlomSekoit ulic: it. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Oddaja stavbe
enonadstropnega prizidka ki sedanjemu šols]
poslopju v Zibiki. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v četrtek,
dne 25. junija 1908 ob 2. uri popoldne v šolskem
■■.■'i .
poslopju v Zibiki.	V
Stavba se bo oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicana cena znaša 12.600 K.
Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenik načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev je na vpogled razpoložen v šolski pisarni v Zibiki in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 1260 K.
Krajni šolski svet v Zibiki, okraj Šmarje
dne 4. junija 1908.
Načelnik:
341 3-2
Vabilo k
občnemu zboru
,Hranilnice in posojilnice na Ljubnem6
vpisanim društvom z neomejenim poroštvom
ki se bo vršil
dne 20. junija 1908, točno ob 8. uri zjutraj v društveni pisarni.
DNEVNI RED :
1. Poročilo ravnateljstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Poročilo o izvršeni reviziji. — 4. Odobrenje računa za 1. 1907 in razdelitev čistega dobička.
5. Razni nasveti.
V slučaju, da bi po § 23. društvenih pravil ne bil občni zbor sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal pri vsakršnem številu došlih ustanovnikov.
348 1	Ravnateljstvo.
Peronospora-brizgalnice,

najboljših sestavov po najnižjih cenah, kakor tudi najboljše so
mlafilnice na gTlj
_ in roko
ter vse polje^eijske stroje, traverze, železniške sinje, cement, saes e§s strešno lepenko, železne in svinčene vodovodne cevi, se-saSke itd. dobite pri e© narodni tvrdki ac
trgovina se železnino g^SB
'eter Majd, Celje
--Zahtevajte cene.
Zahtevajte cene.	-

1000 kron
342 12-1
sa

nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna rem. gloria
srebrna mfs® za gospode
Vsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro izdelana ura ima skrbno preiskano kolesje, ki teče v kamenju, lepo gravirane pokrovce (odskakujoče) in stane mesto K 20 le K 8 s
sekundnim kazalcem K 9. Razpošilja proti poštnemu povzetju
Avstr, družba za izvoz ur (0, Uhren Efport-Gesellschaft) Dunaj -festbahnhof 97.
poprej K 20
sedaj K 8
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1'30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
M

IS JS
51
24 24—61
1WI1 dobibvakisePivak^ Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po posti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.

Bi
nI
a
Ki
Bi
iš^^S J^llrdfa za otroke> korbe in kovčese za potovanje, taške W	Za v roko, palice, dežnike in galošne, priporoča
QlESHSS5E5H5H5H5ESESHSESa5HS2SESH5HSaSS5SSSS5SaSHSESa5a5HSESESH5H5HSESESESH5HSHSE5S5HSi
P. Kostič v Celju.
-* ijg
SSSSE5HSESEHHSESSSSSSSHSESH5HSE5"i2
Savinski
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDERZa,ec *Sa,in,ki
dolini, Štajersko.
13 130—60
—	m »m	* - -i-iVu^i-iri-iVi- ~i~irirrnj»j-u-_nj-i_rLrLri
^ PH. MAYFAHRT & CO.
Patentirane, same ob sebi delujoče
topilnice ,5yphonfa'
^gpigpi za Vinograd« in MjniKc
za zatiranje sadnih škodljivcev
proti bolezni na perju, za odpravo predenca, divje gorčice i. t. d.
Nosi j i ve in prevozljive brizgalnice
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na petrolej ali brez nje. Zahtevajte podobo in opis, katere Vam pošlje
195 11-10
Ph. Mayfarth & Co.
tvornice strojev, specijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja. Odlikovana z nad 600 zlatimi in srebrnimi medaljami.
DUNAJ ll/lf Taborstrasse št. 71.
Natančni ilustrovani ceniki zastonj. Zastopniki in preprodajalci se iščejo. m* m*** I I . ■ ■ - m ■ ...... -........----T ----iru*inj-'Lr>*rr-j-iAri.ri_riririr-uijvi_r^_-.rj-.-UV-||-U-UW
prstani in druga ženitovanska darila
Rafael Salmii
v „Narodnem domu'
v Celju
Velikanska zaloga ur, prstanov, uha-
nov, verižic i. t. d. Velika izber očal ter optičnih predmetov.
I/Bliha delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Naročite cenike VSJffSSS! 2a8toni
Točna postrežba! Nizke cene!
10 13-11
Telika manufakturna trgovina Karol Vanič, Celje, Nar. dom.
„„..„ pri
onkraj Savskega mostu ob obalih Krke in Save.
Moderno urejen hotel, izvrstna kuhinja, redno sveže pivo in najboljši Bizeljanec. Na razpolago večja in manjša stanovanja s kuhinjo kakor tudi popolnoma meblovane in separlrane sobe. V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče s 18—20° R toplo vodo. Oni, ki ljubijo veslanje v čolničkih in plavači najdejo tukaj prijetno zabavo. Četrt ure oddaljena je znana akratotherma „Čatežke toplice" z 40° R vročimi kopelji. Prijetni izleti, krasni sprehodi po zelenih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu. Ugodna železniška zveza z Gradcem, Ljubljano in Zagrebom; omnibus in drugi vozovi za osebni promet med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom „Grič" vedno na razpolago. — Cene sob oziroma stanovanj, jedil, pijač in kopališč jako nizke. Ker je bilo letovišče že lansko leto izvrstno obiskano, se opozarja slavno občinstvo, da dotični, ki hočejo tudi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. Vsa natančneja pojasnila daje
38710-7	Posojilnica v Brežicah.
IV9N RAVNIM, CELJE
Telefon štev. 17.
priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183	teden sveže žgano.	u
Cenjenim gostilničarjem priporočam za poletni čas domače in ogrske salame, svež sir, rogaško-, radgonsko-, kostrivniškoPreblauer-, Ema-, Konstantin in Gisshublerjevo slatino.
Za namakanje črešenj, visenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta.
Jla debelo in drobno. kjkj poštna naročita se točno izVrše.
Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Glavni zastopnik za
t v
Spodnje Štajersko
Zalag. Druškovič & Valenčak Slov. 308 Gradec. 20-5
Moderno volneno in sukneno blago ~ v vseh barvah in kakovostih. **
51 32
Perilno blago v velikanski izberi. Izključno nizke cene.

Celje C* Botovška ulica 12, I. nadstropje.
I mt 1
P'
Ček. račun pošt. hran. št. 54.366.
Telefon št. 48.
Kreditna in staubena zadruga »kastni dom
u
Uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. predp. in od 2. do 6. ure popoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. — Zadrnga „Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po
u Celju
Botovška ulica št. 12,
I. nadstr.
5°/o
184 16-14

od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davekplačujezadrugasama ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti zemljiški in stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in po i ' dogovoru. ———
NMMftAA
Vlagateljem so na razpolaganje hišni nabiralniki (pušice), ki so najpriprav-nejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le ta zadruga vpeljane te hranilne nabiralnike.
Uraduje vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure predp. in od 2. do 6. ure popoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. — Zadruga „Lastni dom" je kreditni zavod in sprejema hranilne vloge, katere obrestuje stalno po
5»/«
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti zemljiški in stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in po - dogovoru.	——




JnžnoštajersKa hranilnica V Celju
v Narodnem domu
• .	•■"■ -Vr
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se	l *	79 48-ao
iiinnnpfiSniirbn hniniltliri) Pri na'aflaniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JUZnuSlUlEPSnC nronillllbK varovance in zahtevajte pri sodiščih, i.i™nctnitwcbn httnniinirn
da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JU£llU&IUJul UlllJ lil UlIlllIKuU«
ZVEZNA TRGOVINA, CELJE, Rotovška «..2.
Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega
1 telesa. (IV. pomnoženi natis)..........K	1'—
Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih iu
slovanskih pesmi. Mehko vezana K 1'60, eleg. vez.	„	2'40
Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal
ijr. J. Romih.................;,„	160
Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč.
področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez.	„	4'40 Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar-
čanov IV. natis.................—'80
Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni in pomnoženi
natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno ....	„	1'60
Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan..........2 —
Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2 — eleg. vezan „	3 —
Zabavnik, spisal A. Brezovnik.............l'40
Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Belč........„	—'80
Luči, Fantek.....................140
„ „ vezane................»	2.20
Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg. vezane.......2'—
Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan . . .	„	5 — Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji"
in „Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš.	„	—'50 Naš dom. II. zvezek. Vsebina: „Zadnji grof Celjski" in
„Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . .	„	—'50
Naš dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000" in > „Doma in na tujem", brošiian ........
Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: „Ciganka", izvirna povest ter razne humoreske, broširan.........
Nai dom. V. zve?ek. Vsebina: „Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", „Ljubezen do domovine", „Pesem o hudourniku", »Kajrin" iu »Plesati ni znal," broš. .
Knjižica „Naš dom" se še nadaljuje.
Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane.....
Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde
nanovo zasajati in obdelovati, broširan.....
Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der Panslavismus. Eine nationalpolitisehe Betrachtung
broširano.......... . ,......
Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam,
vezano v platno...............
Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h karto-
gratičnim osnovam, broširano.........
Red za šelsjke sluge...............
Šolski red....................
Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem blagu, kovinah itd. kartonirano.................
Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič.....
— 50
— 24
4'—
OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročHa ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin.
ni:
nis
nis
a
Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. S
li n— n I