"V IVj nt>ljfijui, 5. o It tol >1-n 1935 POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DIN. Leto ~V. Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Naš vsedržavni strokovni pokret Kakor smo že poročali v 4. številki :>Dela«, se je vršila o priliki celjskega kongresa narodnega delavstva dne 7. aprila t. 1. konferenca predstavnikov NSZ, ORS-a in akcijskega odbora JNRS, ki je sklepala o ustanovitvi enotne fronte narodnega delavstva v Jugoslaviji. Na tej konferenci je bil izvoljen tudi ožji in širši akcijski odbor z nalogo, da čimprej pripravita vse potrebno za ustvaritev enotne ju-goslovenske delavske in nameščen-ske fronte. Dne 25. aprila se je sestal v Zagrebu ožji akcijski odbor, ki ga tvorijo tovariši Rudolf Juvan (NSZ — Ljubljana), Vilini Haramina (ORS — Zagreb) in Kosfa Dajlević (akcijski odbor JNRS — Beograd) k svoji prvi seji, na kateri so se razpravljala vsa vprašanja, tičoča se skupne organizacije. Ob tej priliki je bil ustanovljen Sekretarijat jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov s sedežem v Zagrebu. Vodstvo sekretarijata je bilo poverjeno tov. Vilimu Haramini, predsedniku Obče delavske zveze Jugoslavije. Ob tej priliki je bila za javnost izdana tudi sledeča deklaracij a glavnega akcijskega odbora jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov. Z ozirom na zelo težak in beden položaj naših delavcev in privatnih nameščencev, smatrajo jugoslovenski delavski sindikati: Narodna strokovna zveza, Obča delavska zveza Jugoslavije in Akcijski odbor nacionalnih sindikatov v Beogradu za nujno potrebno, da skupno ramo ob rami delajo na izgraditvi velikih delavskih sindikalnih organizacij v naši državi, ki jim je naloga in cilj, da se borijo za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja naših delavcev in nameščencev. V pravno urejeni nacionalni državi se morajo spoštovati vsi obstoječi zakoni, če hočemo, da lahko država pravilno funkcijonira. Ker se pri nas s strani gospodarstvenikov, pa najsi oni pripadajo industrijalcem, trgovcem ali obrtnikom, ne spoštujejo zakoni, kakor: zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o obrtih, je dolžnost jugoslovenskih delavskih sindikatov, da med delavstvom izvedejo maksimalno agitacijo, da bi se delavci organizirali ter bi tako s svojo močjo in kompaktnostjo mogli izbojevati spoštovanje vseh zakonskih predpisov, ki se nanašajo na delovno pravo. Ravnotako je dolžnost .jugoslovenskih delavskih sindikatov, da vodijo ramo ob rami neprestano borbo za izvedbo zakona o zavarovanju delavcev za slučaj starosti in onemoglosti, kakor tudi za pokojninsko zavarovanje nameščencev. Da bi se med delavstvom čimbolj ublažila brezposelnost, je dolžnost jugoslovenskih delavskih sindikatov, da z vsemi svojimi silami delajo na skrajšanju delovnega časa od 48 na 40 ur tedensko, a za težja dela na 36 ^r; Razen tega bodo jugoslovenski delavski sindikati neprestano nagla-sali potrebo načrtnega gospodarstva, da se tako odpravijo kaotične razmere, ki danes vladajo v našem gospodarstvu, kar je v veliko škodo delavcev in vse naše nacionalne zajednice. ozirom na veliko brezposelnost delavcev v državi, si postavljajo jugoslovenski delavski sindikati za svojo dolžnost da vodijo borbo za prepoved prekoumega dela ter za ukinitev akorda. Ravno tako bodo vodili vsestransko borbo za zavarovanje delavcev za slučaj brezposelnosti. Današnja povprečna mezda delavca je v največjo sramoto našemu narodu in državi, kajti ona znaša komaj 21 dinarjev in 29 para. Zato je dolžnost jugoslovenskih delavskih sindikatov, da vodijo vsestransko borbo za povišanje delavske mezde, kakor tudi za povišanje nameščenskih plač. Da bi se v bodoče preprečilo padanje delavskih mezd ter da se v vprašanju delavskih mezd napravi red, bodo jugoslovenski delavski sindikati vodili ramo ob rami borbo za sklenitev zakona o minimalnih mezdah, kajti to vprašanje danes ne predstavlja več samo socijalno - političnega vprašanja, ampak splošen nacionalni problem. Zakon pa mora biti sestavljen po načelu, da mora imeti vsako podjetje s svojim delavstvom obvezno kolektivno pogodbo. Eksistenčni minimum delavca bi moral biti, z ozirom na današnjo vrednost denarja, 1500 dinarjev mesečno, a ta zaslužek mora biti oproščen vsakega davka. V vsaki svobodni državi je dovoljena vsem stanovom pravica do organiziranja. Tako je tudi v naši državi dovoljeno, da se gospodarski krogi, bili oni industrijalci, trgovci ali obrtniki, organizirajo v svoje strokovne organizacije in svoje stanovske zbornice. Ravno tako je dovoljeno vsem svobodnim poklicem organiziranje v svoje strokovne organizacije in stanovske zbornice. To pravico, ki jo uživajo vsi gospodarski krogi in svobodni poklici v naši državi, zahtevajo jugoslovenski delavski sindikati tudi za delavstvo. Zato bodo oni v svoji borbi zahtevali od države posebne predpise, ki bodo podjetnikom prepovedali odpuščanje delavcev radi tega, ker se strokovno organizira. Da bi se mogli zgoraj navedeni cilji čimprej izbojevati, morajo biti v svojih akcijah in borbi jugoslovenski delavski sindikati popolnoma svobodni. Da bi bila moralna moč jugoslovenskih delavskih sindikatov čim-večja, se bodo včlanili v slovansko strokovno zajednico ter bodo z vsemi silami delali na tem., da se čimprej ustvari močna slovanska delavska fronta, ki edina mora biti garancija za boljše in lepše življenje naših delavcev in nameščencev. Da bi bile akcije jugoslovenskih delavskih sindikatov čim uspešnejše, stoji glavni akcijski odbor na stališču, da morajo biti jugoslovenski delavski sindikati izgrajeni po načelu: eno podjetje, ena organizacija. V njej se bodo člani začlanili po raznih strokovnih odsekih, tarifnih zajednicah in strokovnih zvezah. Jugoslovenski delavski sindikati bodo sprejemali vse delavstvo v našem gospodarstvu, ne glede na to, da li so ti delavci industrijski, trgovski ali obrtniški. Vsi ostali sindikati, razen Zveze grafičnih delavcev. Zveze bančnih uradnikov, Zveze nameščencev socijalnega zavarovanja in Zveze društev privatnih nameščencev v Dravski banovini, se smatrajo kot nasprotne organizacije, v kolikor ne pristopijo v vrste jugoslovenskih delavskih sindikatov. Obči nameščenski in delavski sindikat v Beogradu bo pozvan, da pristopi k Glavnemu akcijskemu odboru jugoslovenskih delavskih sindikatov, v kolikor pa tega ne bi storil, bo prihodnja seja Glavnega akcijskega odbora zavzela napram njemu svoje stališče. Socijalne ustanove. Da bi se čimprej razmere v socijalnih ustanovah normalizirale zahtevajo Jugoslovenski delavski sindikati volitve za delavsko zavarovanje, za delavske zbornice in ostale socijalne ustanove. Da bi se v delavskih ustanovah čimprej uvedel red, bodo Jugoslovenski delavski sindikati vodili ramo ob rami borbo, da pridejo te ustanove v roke poštenih delavcev, ki jih bodo uporabljali za one svrhe, v katere so namenjene, a ne za posamezne sinekure ljudi, ki nimajo ničesar skupnega z našimi delavci in nameščenci. Razdelitev dela. Da bi se mogla izvesti čim uspešnejša akcija za postavljene cilje, so se Jugoslovenski delavski sindikati sporazumeli, da bo Narodna strokovna zveza vodila vse posle v Dravski banovini, Akcijski odbor JNRS, bo pozval vse organizacije, s katerimi dela, da pristopijo k Narodni strokovni zvezi (srbohrvatsko: Nacionalni stručni savez), a na teritoriju Dunavske banovine bo priporočil svojim organizacijam, da sodelujejo z organizacijami Obče delavske zveze Jugoslavije. Obča delavska zveza Jugoslavije bo vodila vse posle v Savski, Primorski, Vrbaski in Drinski banovini, a v Dunavski sporazumno z organizacijami Narodne strokovne zveze (Nacionalni stručni savez). Vsi delavci se morajo organizirati po banovinah, in to: v Dravski banovini. v Beogradu, v Zetski, Moravski in Vardarski in deloma v Dunavski banovini v Narodno strokovno zvezo, a v Savski,, Primorski, Vrbaski, Drinski in deloma v Dunavski banovini v Občo del. zvezo Jugoslavije. Glavni akcijski odbor delavskih in nameščenskih sindikatov smatra za svojo dolžnost, da čimprej osnuje Unijo jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov, ki bo prevzela vse posle od Glavnega akcijskega odbora ter jih trajno vodila v korist naših jugoslovenskih delavcev in nameščencev. Seja glavnega akcijskega odbora jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov, ki se je vršila dne 25. aprila 1935 v Zagrebu, poziva vse delavce in nameščence v vsej državi, da čimprej pristopijo k obstoječim delavskim in nameščenskim strokovnim organizacijam, a v koliko iste v kakšnem mestu ne obstojajo, da čimprej izgradijo nove edinice teh organizacij. Vse organizacije Jugo-slovenskiti delavskih in nameščenskih sindikatov so dolžne, da z vsemi svojimi silami vsestransko jačajo svoje vrste tako v kvalitativnem kakor kvantitativnem oziru ter da krepijo avtoriteto Glavnega akcijskega odbora Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov. Sklepi Glavnega akcijskega odbora se morajo predložiti zgoraj navedenim jugoslovenskim sindikatom v odobritev in čim bo to storjeno, se mora sklicati širši plenum Glavnega akcijskega odbora Jugoslovenskih sindikatov, da se more započeti z vsestransko akcijo. V Zagrebu, dne 25. aprila 1935. Za Narodno strokovno zvezo v Ljubljani: Rudolf Juvan, 1. r. Za Akcijski odbor JNRS — Beograd: Košta A. Dajlević, 1. r. Za Občo delavsko zvezo Jugoslavije, Zagreb: Vilim Haramina, 1. r. Stevo Bublić, 1. r. To deklaracijo so objavili, bilo v celoti, bilo v izvlečku nekateri dnevniki v državi, ki so deloma deklaraciji pridejali tudi svoje komentarje. Mnogo prahu je dvignila deklaracija v nasprotnem delavskem tisku, ki je skušal z lažmi napačno informirati o našem pokretu tako delavsko, kakor tudi ostalo jugoslovensko javnost. Doseženo pa je bilo baš nasprotno. Delavsko gibanje se je v smislu deklaracije povsod močno pojačalo in jugoslovenska nacionalna javnost je začela z zanimanjem in simpatijami spremljati pokret jugoslovenskega delavstva. V krajih, kjer obstojajo organizacije akcijskega odbora JNRS, t. j. predvsem v Srbiji, so se iste pričele pretvarjati v podružnice NSZ (Nacionalnega stručnega saveza). Poleg notranjih organizacijskih vprašanj pa so se dnevno pojavljali novi socijalno-politični problemi, h katerim je morala skupna jugoslovenska delavska fronta zavzeti svoje stališče. Zato je ožji Akcijski odbor Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov sklenil, da se za 22. in 23. julija skliče v Beograd plenarna seja omenjenih sindikatov, na kateri naj se razpravlja tako o organizacijskih, kakor socijalno-političnih vprašanjih. Plenarna seja se je vršila v Beogradu v prostorih restavracije »Veliki Grantovac«. Predsedoval ji je predsednik NSZ. tov. Rudolf Juvan. Prvi dan je bil posvečen internim vprašanjem, zato so se te seje udele-samo opolnomočeni delegati. Drugi dan pa So seji prisostvovali tudi zastopniki povabljenih delavskih ustanov, zastopnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje ter več drugih gostov. Zastopane so bile delavske zbornice iz Zagreba, Beograda, Ljubljane in Splita. Beograjsko delavsko zbornico je zastopal g. Luka Pavićević, ljubljansko pa tov. Rudolf Juvan. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je zastopal njegov generalni ravnatelj g. dr. Milan Glaser, ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje pa gosp. ing. Savov. Med gosti je bil tudi zastopnik slovenskih narodnih poslancev tov. Rudolf Pleskovič. Od strani NSZ so bili na seji navzoči: za izvrše-valni odbor tovariši Rudolf Juvan, dr. Joža Bohinjec, Tine Zupan in Vekoslav Bučar; za podružnico NSZ Jesenice tov. Ivan Markovič ter za podružnico NSZ Maribor tov. Ivan Maček. Občo delavsko zvezo Jugoslavije sta zastopala njen predsednik tov. Vilim Haramina in tov. Stevo Bublić. Od organizacij akcijskega odbora JNRS, odnosno pripravljalnega odbora NSZ za srpske kraje so bili navzoči delegati iz Novega Sada, Pančeva, Zemuna, Smedereva, Niša, Skoplja in Beograda s tov. Kosto Dajlevićem na čelu. Javno plenarno sejo, ki se je začela ob 9. uri zjutraj, je otvoril predsednik tov. Rudolf Juvan, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče delegate in imenoma vse goste. V izčrpnem govoru je naglasil pomen te seje ter ugotovil, da je kljub vsemu nasprotovanju z ustanovitvijo glavnega akcijskega odbora jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov nastalo v kratkem času živahno delovanje v korist našemu malemu človeku. Za pozdrav se je najprej zahvalil zastopnik SUZOR-ja g. generalni ravnatelj^ dr. Milan Glaser, ki je izvajal sledeče: »Čast mi je, da u ime Središnjeg ureda za osiguranje radnika pozdra- vim ovu plenarnu sednicu Akcionog •odbora Jugoslovenskih radničkih i namešteničkih sindikata i da joj zaželim dobar i uspešan rad. Među prisutnim delegatima vidim poznate mi stare borce za prava i oživotvorenje vitalnih zahteva radnika. Program rada ove sednice ističe osnovne zahteve, koji su potrebni za ekonomsko, socijalno i kulturno podizanje radnog naroda Jugoslavije. I zato možemo čvrsto verovati, da čete složnim radom ne samo pokazati, več i utrti staze, kojima treba poći, da se što pre izgrade temelji bolje i lepše budućnosti radnika i njegove porodice. Na dnevnome redu ove sednice nalazi se i pitanje radničkog osiguranja. Molim Vas stoga, da Vam o tome pitanju kao pretstavnik Središnjeg ureda kažem samo nekoliko reči. Osiguranje radnika predstavlja danas jednu od najvažnijih potreba radnika. Širom celoga sveta, u svih kulturnih naroda, sprovedene je radničko osiguranje u cilju podizanja ekonomskog, a tim samim i socijalnog položaja radnika i privatnih na-meštenika. Ono treba da pomogne radnika, kada ga ostavi jedino bogatstvo njegovo: radna snaga njegova, kada usled bolesti, nesreće, iznemoglosti ili starosti ne može da privredi najnužnije potrebe za život, radničko osiguranje treba da mu pruži pomoći, kojima će moći da uzdrži sebe i porodicu svoju, te kojem će moći uspostaviti svoje zdravlje i narušenu radnu sposobnost. Naše socijalno osiguranje staro je skoro pedeset godina, žalibože ono još do danas nije u celosti izgrađeno i sprovedeno. Na osnovu zakona o osiguranju radnika od 1922 godine, ono se je razvilo u jednu jaku, organizovanu ustanovu, koja može da udovolji zadaćama, koje joj je postavio ne samo zakon, već također i život, dnevne potrebe i nevolje osiguranih radnika. Samo treba nastojati, da se zakon sprovede u celosti, naročito, da se sprovede osiguranje za slučaj iznemoglosti, starosti i smrti, koje je po odredbi samog zakona trebalo sprovesti još 1925 godine. Za tim treba nastojati, da se sprovede osiguranje za slučaj nezaposlenosti ili bar, da se znatno poboljša davanje pomoći putem Berza rada, koje su uređene u tu svrhu. Treće — treba doneti zakon o minimalnim nadnicama, jer je to osnov ne samo eksistencije radnika, nego je to također osnovni kamen svih ustanova, koje su stvorene za radnika i njegovo obezbeđenje. Neću da ulazim u detalje ovih pitanja, jer sam siguran, da će ih određeni referenti u celini izneti. Ja Vas samo u ime Vašeg obez-beđenja i napretka našeg socijalnog osiguranja molim, da i ovom prilikom svojom akcijom pomognete, da se u što kraće vreme postojeći Zakon o osiguranju radnika izvrši u celosti, te tako pruži radniku puno socijalno osiguranje. Želeći Vam potpun uspeh Vašega rada i nastojanja — ugodna mi je dužnost ponova Vas srdačno pozdraviti u ime celog našeg radničkog osiguranja.« Za g. dr. Glaserjem je pozdravil navzoče zastopnike delavskih organizacij narodni poslanec tov. Rudolf Pleskovič, . ki je obljubil vso svojo pomoč pri reševanju današnjega obupnega položaja delavstva. Po svojih močeh sodelovati pri reševanju perečih socijalno-političnih problemov smatra za svojo dolžnost, ker zastopa v narodni skupščini najmočnejši delavski srez v državi. Nato so pozdravili navzoče še zastopnik zagrebške in splitske delavske zbornice ter g. ing. Savov, kot zastopnik ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Po končanih pozdravnih govorih je prečital tov. predsednik Rudolf Juvan pozdravna pisma in brzojavke, med drugimi tudi pismo Zveze društev privatnih nameščencev v Ljub-Ijani, ki opravičuje svojo odsotnost ter želi seji čimveč uspehov. Pred prehodom na dnevni red je nato tov. Vekoslav Bučar prečital izjavo Glavnega akcijskega odbora Ju- goslovenskih delavskih in nameščen-skih sindikatov, ki glasi: Ustanovitev Glavnega akcijskega odbora Jugoslovenskih delavskih in namščenskih sindikatov, ki se je izvršila dne 25. aprila 1935, je v javnosti naletela na kriva tolmačenja. Neki malo-buržoazni listi, predvsem v Savski banovini, poskušajo prikazati našo formacijo kot ultra-nacijonalistično v jugoslovenskem pravcu. V Dunavski banovini in v Beogradu, jugoslo-venski nacionalistični tisk prikazuje našo formacijo kot socijalistično v in-ternacijonalnem pravcu. Tako zvani delavski »centrumaški« tisk poskuša prikazati našo formacijo kot stavko-kažko. Vsemu temu plenarna seja Glavnega odbora Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov najenergičnejše ugovarja. Glavni akcijski odbor Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov dobro ve, da tisti del javnosti, ki nas prikazuje v krivi luči, ni tako neinformiran, da bi mogel krivo presojati naše težnje in naš namen, temveč dela to čisto preračunano in tendencijozno, da onemogoči delovanje, ki gre za tem, da se prepreči prekomejno izkoriščeva-nje naših delavcev, katerim služi naša formacija. Radi tega je predkonferenca plenuma sklenila, da da pred prehodom na dnevni red današnje seje za javnost sledeče obvestilo: Jugoslovenski delavski in name-ščenski sindikati: Narodna strokovna zveza in Obča delavska zveza Jugoslavije, ki so osnovali svoj vrhovni forum Glavni akcijski odbor Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov, niso nikakršna politična grupacija, temveč svobodne in nezavisne delavske in nameščenske strokovne organizacije z jasnimi nalogami. Posebno podčrtavamo, da obsojamo vsak fašistični pokret, kre stojimo na stališču demokracije. Vodili bomo borbo proti kapitalističnemu iz-koriščevanju ter nočemo niti posredno, niti neposredno služiti interesom kapitala. Naše strokovne organizacije smatrajo za svojo dolžnost, da se bore za socijalno in ekonomsko izboljšanje položaja delavcev in nameščencev. Poleg tega je cilj Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov, da delajo na kultuni povzdigi delavcev in nameščencev, da omogočijo delavcem in nameščencem širši horizont in vpliv na vseh področjih družabnega življenja. S tem, da delajo za povzdigo naših delavcev in name-ščnecev na socijalnem, ekonomskem in kulturnem polju, vršijo svojo prvenstveno nacijonalno nalogo, ker skrbe za oni del našega naroda, ki je od pamtiveka najbolj tlačen, najbolj zaničevan in najbolj izkoriščan. To zelo važno in veliko delo, od katerega bo imela vsa naša nacijonalna skupnost ogromno korist, pa zamore-jo vršiti samo ljudje, ki ljubijo našo državo in naš narod. Da bi zamogla biti naša narodna skupnost čimbolj srečna in zadovoljna in da bi mogla vršiti vse svoje funkcije na splošno dobro vseh svojih edinic, ne glede na to, da li te pripadajo premožnim, srednjim ali siromašnim slojem naroda, je potrebno, da se grupirajo vsi pametni in trezni delavci okrog naših organizacij, ker so si postavile kot svojo glavno nalogo resno delo. Vsi gospodarski krogi, brez ozira na to, ali pripadajo težki industriji, trgovini ali obrti, izvzmeši poljedelstvo, imajo strokovne organizacije, potem katerih branijo svoje stanovske interese. Pri obrambi svojih stanovskih interesov pa navadho zapa-dajo v grobe napake. Oni želijo svoj položaj popraviti na račun delavcev in nameščencev. Da bi gospodarski krogi prenehali s svojimi napakami, ki v svoji zadnji konsekvenci škodujejo celokupnemu gospodarskemu življenju naše nacionalne skupnosti, je naravnost naša dolžnost, da okrepimo fronto Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov, ki bo s svojo borbo ščitila delavca v socijalnems ekonomskem in kulturnem pogledu ter tako s svojo borbo odstranila napake gospodarskih formacij, s čemer bomo koristili naši državi in našemu narodu v socijalnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Glavni akcijski odbor Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov je prepričan, da se more to veliko in koristno delo za celokupno našo družbo pošteno in plodonosno izvršiti samo s poštenimi delavskimi in nameščenskimi organizacijami, ki zavračajo vsako plemensko-separati-stično in versko borbo in ki izpovedujejo brastvo in enakost vseh delavcev in nameščencev v državi in ki hočejo gojiti solidarnost delavskih in namščenskih interesov vseh dežel in narodov. Zato bo glavni akcijski odbor Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov brez ozira na pisanje plemensko-separatistično ori-jentiranega tiska in listov poedinih konfuznih grupacij, nadaljeval svoje delo v določenem pravcu, ker je globoko uverjen, da vrši svojo zgodovinsko nalogo za oni del našega naroda, kateremu je stavljena dolžnost, da dvigne našo nacionalno skupnost na vseh področjih delavnosti na stopnjo ostalih kulturnih držav.« Nato je prešla seja na dnevni red. Najprej je referiral tov. Stevo Bublić o nujni potrebi sklenitve zakona o minimalnih miezdah, za njim pa je poročal o kršitvah zakona o zaščiti delavcev ter o merah, ki so nujno potrebne, da se podvzamejo v svrho doslednega izvajanja zakona tov. Vekoslav Bučar. Tov. Vilim Haramina in tov. dr. Joža Bohinjec sta referirala o socijalnem zavarovanju, tov. Vilim Haramina o delavskih zbornicah in borzah dela, tov. Košta Dajlević o ustanavljanju in jačanju organizacij Glavnega odbora Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov ter končno tov. dr. Frapjo Moroević o položaju in socijalni zaščiti jugoslovenskih pomoščakov. Vse te referate bomo objavili v slovenskem prevodu v našem listu, zato o njih ne poročamo obširneje. V tej številki »Dela« objavljamo na drugem mestu referat tov. Jože Bohinjca. Ostale referate bomo objavili v prihodnjih številkah »Dela«. Ker so se vsi referati predebati-rali že na predkonferenci dne 22. julija, je podrobna debata odpadla. Na koncu seje, ki je brez odmora trajala do 14. ure, je bila soglasno z malimi izpremembami sprejeta sledeča predložena resolucija: Plenarna seja Glavnega akcijskega odbora Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov, ki je zasedala 22. in 23. julija 1935 v Beogradu in razpravljala o položaju delavstva konstatira: Položaj delavstva v naši državi je zelo slab. Gospodarski krogi ne spoštujejo zakon o zaščiti delavcev. Z zakonom predpisani osemurni delovni čas se krši v vseh gospodarskih panogah. Posebno v Donavski, Moravski in Vardarski banovini ter v Beogradu delajo industrijska podjetja 10, 12 in več ur na dan, ne da bi plačevala po zakonu predpisane nadure. Žene in otroci niso zaščiteni po Zakonu o zaščiti delavcev ter morajo v mnogih podjetjih delati ponoči, čeprav je nočno delo za njih prepovedano. V pekarnah, v katerih je nočno delo prepovedano, se dela ponoči, kljub vsem predpisom Zakona in naredb banskih uprav. Delavski zaupniki so preganjani in nikjer ne najdejo dovoljne zaščite. Higijenski pogoji dela v tovarnah in delavnicah so naravnost obupni, radi česar je zdravje naših delavcev ogroženo tako, da imamo abnormalno veliko število bolnih delavcev, posebno na tuberkulozi. Pravica združevanja delavcev je ravno tako samo na papir ju, kajti čim se delavci organizirajo v svojo strokovno organizacijo, najdejo delodajalci takoj pota in načine, da takšno organizacijo in nje vodilne funkcijonar-je prikažejo oblastem v krivi luči. Radi vsega tega je delavčeva mezda v vsej državi znižana na povprečno 21 dinarjev dnevnega zaslužka, a v mnogoštevilnih podjetjih v posameznih banovinah znaša dnevno 4, 5, 6, 7 in 8 dinarjev tako, da znaša v mnogih mestnih organih delavskega zava- rovanja: v Petrovgradu, Subotici, Nišu povprečno 16 dinarjev na dan. Radi takih razmer delavci padajo v vse večjo bedo in obup, ker je njihovo življenje in življenje njihovih družin najresnejše ogroženo. Položaj delavcev se slabša iz dneva v dan vedno bolj in bolj tudi radi tega, ker pod pritiskom kmetske krize mali kmet zapušča svoje ognjišče in prihaja v mesta ter industrijska središča iskati dela in zaslužka, ne da bi pri tem vprašal za mezdo, ker njemu je glavno, da zasluži za vžigalice. To vsi gospodarstveniki, ki imajo priliko posluževati se te cenene delovne moči, vsestransko izkoriščajo ter odpuščajo svoje stare delavce, na njih mesta pa sprejemajo one, ki ne vprašajo niti po mezdi, niti po delovnem času. Poleg tega stremijo gospodarstveniki za tem, da se v čim večji meri poslužujejo novih tehničnih pridobitev, kar vse skupaj povzroča vedno večjo brezposelnost med delavci, ki za čas brezposelnosti niso zavarovani. Delavske zbornice, ki so zelo slabo organizirane, ne morejo s svoje strani prožiti delavcem dovoljne zaščite. Borze dela, ki so tudi slabo organizirane, so brez moči, da bi mogle regulirati delovni trg. Inšpekcije dela so maloštevilne, brez potrebnih sredstev, radi česa niti one ne morejo vršiti blagodejno funkcijo za zaščito delavcev, a občine in država tudi niso vzele delavstvo tako v zaščito, kakor bi bilo treba. Ni se pristopilo v večjem obsegu k javnim delom, ki so potrebni naši državi in narodu, niti se je vodilo dovolj računa o zavarovanju delavcev za slučaj brezposelnosti. Ni še izvedeno zavarovanje delavcev za slučaj starosti in onemoglosti, čeprav bi se bilo na podlagi Zakona o zavarovanju delavcev moralo izvršiti že 1. julija 1925. Zakon o pokojninskem zavarovanju še vedno ni razširjen na vse banovine naše države, a o zavarovanju delavcev za slučaj brezposelnosti ni niti govora. Na podlagi gornjih konstatacij postavlja plenarna seja Glavnega akcijskega odbora Jugoslovenskih delavskih in nameščenskih sindikatov sledeče zahteve: 1. Da kraljevska Vlada, posebno pa ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje izposluje od vseh gospodarskih krogov v državi spoštovanje Zakona o zaščiti delavcev ter da se odstranijo nezakonitosti, ki se izvajajo na škodo delavcev in njihovih družin. V ta namen je potrebno, da Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje postavi večje število inšpekcij dela, kakor tudi potrebno število referentov pri teh v vseh mestih in industrijskih središčih. Da Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje izda najstrožji ukaz vsem inšpekcijam dela, da strogo izvajajo sankcije nad onimi, ki kršijo zakonske predpise. 2. Da se čimprej sklene Zakon o minimalnih mezdah, ki naj mezde regulira tako, da bodo one sposobne zagotoviti našim delavcem človeka dostojno življenje. Paralelno z zakonsko regulacijo minimalnih mezd, je treba predpisati obveznost kolektivnih pogodb. 3. Da Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje ukaže, da se morajo delavske zbornice organizirati strogo v smislu Zakona o zaščiti delavcev, da bi mogle vsestransko koristno vršiti svoje funkcaije na splošno dobro vsieih delavcev, ne glede na njihovo pripadnost katerikoli" organizaciji ali katerikolemu idejnemu pravcu. 4. Da Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje podvrže čimprej reviziji Uredbo o organizaciji za posredovanje dela in Naredbo o izvajanju te uredbe,, da bi potem borze dela mogle pravilno vršiti svoje dolžnosti, ki so jim odrejene. 5. Da se v cilju jačje aktivitete v socijalni zakonodaji pri Ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje ustanovi iz vrst interesentov poseben socijalno- političen odbor, ki naj bi služil imenovanemu ministrstvu kot posvetovalni organ in inicijator. 6. Da Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje takoj pristopi k izvedbi zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti ter da raztegne pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev v Dravski in Primorski banovini tudi na vse ostale banovine v državi. 7. Da se v vseh ustanovah delavskega zavarovanja, delavskih zbornicah in borzah dela čimprej izvedejo volitve. Da bi mogli priti v te ustanove pravi predstavniki večine delavstva je potrebno, da bo volilni red izdelan tako, da prepreči vsako malverzacijo pri volitvah ter da bi mogla v teh ustanovah priti do izraza volja večine delavstva. 8. Uspehi delavskega zavarovanja so dokazali, da so osnovni principi, na katerih počiva organizacija delavskega zavarovanja, edino dobri. Zato izjavlja plenarna geja, da je treba nadaljevati z delom po utrditvi zavarovanja na podlagi teh principov s tem, da se pokrajinskim organom zavarovanja omogoči potrebno avtonomno delovanje. Vprašanje sanacije bratovskih skladnic ni urejeno. Tozadevna Uredba o centralnem skladu bratovskih skladnic tega vprašanja ni postavila z dnevnega reda. Zato je potrebno, da se s tem delom nadaljuje v zmislu predlogov, osvojenih od delavskih, predvsem rudarskih in kovinarskih strokovnih organizacij. Pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo naj v neokrnjenem dosedanjem znesku služi socijalnemu zavarovanju delavstva. 10. Položaj in razmiere pri jugoslovanskih pomorščakih so nevzdržne. To kar je za vse druge delavce pri nas vsaj deloma normirano s sodobnimi zakoni, uredbami in pravilniki, je za nje praktično še danes normirano z »Editto politico di navi-gazione mercantile« od cesarice Marije Terezije. Razmere so se od takrat zelo izpremenile, zato plenarna seja zahteva, da se tudi za pomorščake čimprej izdelajo ob objavijo modemi zakoni, katerih načrti se že dolgo časa nahajajo v študiju pri raznih resornih ministrih. 11. Plenarna seja Glavnega akcijskega odbora Jugoslavenskih delavskih in nameščenskih sindikatov zahteva od kraljevske Vlade, banskih uprav in od vseh mestnih občin v državi, da čimprej pristopijo k velikim javnim delom, da se s tem zmanjša brezposelnost med delavci ter obnovi gospodarsko življenje v vsej državi, kar je našemu narodu in naši državi najbolj potrebno. Po seji je odšla deputacija, ki so jo tvorili tovariši: Rudolf Juvan, Vi-iim Haramina, dr. Joža Bohinjec, Vekoslav Bučar, Stevo Bublič, Tine Zupan in Košta Dajlevič, gospodu ministru za socijalno politiko, kateremu je poročala o sklepih plenarne seje in mu tudi predala resoluoijo. Našim čitateljem in naročnikom! Radi raznih ovir naš list ni mogel vedno izhajati. Krivda za to leži predvsem v stavki grafičnega delavstva. Sedaj so zapreke, ki so ovirale redno izhajanje našega lista v glavnem odstranjene, vendar še ne tako daleč,