NOVICE KOPER. 18. APRILA 1975 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA ŠT. 6 VSEBINA: Obalna skupnost Koper — ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o delni nadomestitvi stanarine — ODLOK o določitvi stanarine na območju občin Izola, Koper in Piran , . ' Občina Hirska Bistrica — SKLEP o javni razgrnitvi novetacije urbanističnega reda občine Ilirska Bistrica Občina izoia — ODLOK o posesti in reji psov — POPRAVEK odloka o proračunu občine Izola za leto 1975 Občina Piran \ — POPRAVEK odloka o občinskih upravnih taksah v občini Piran — POPRAVEK odloka o načinu prodaje taksnih vrednotnic v občini Piran — POPRAVEK odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Piran < .! Občina Postojna — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o prenosu opravljanja skrbstvenih zadev na center za socialno delo občine Postojna — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi socialno varstvenega sklada občine Postojna — ODLOK o prenehanju veljavnosti odtoka o preživninskem varstvu kmetov v občini Postojna — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka d družbeni denarni pomoči socialno ogroženim občanom občine Postojna — ODLOČBA o prenehanju veljavnosti odločbe o ustanovitvi centra za socialno delo občine Postojna / — ODLOČBA o prenehanju veljavnosti odločbe o ustanovitvi socialnega zavoda dom počitka Planina pri Rakeku Občina Sežana — DRUŽBENI DOGOVOR o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Sežana Krajevna skupnost Komen — SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Komnu Občinska skupnost socialnega skrbstva Postojna — SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Postojna — STATUT občinske skupnosti socialnega skrbstva Postojna OBALNA SKUPNOST KOPER Na podtagi 63. č!ena statuta Oba!ne skupnosti Koper in 13. ter 26. č!ena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni !ist SRS, št. 5/72) je skupščina Oba!ne skupnosti Koper na seji zbora združenega de!a in-na seji zbora krajevnih skupnosti občin dne 15. apriia 1975 sprejeta ODLOK O SPREMEMBAH !N DOPOLNtTVAH ODLOKA O DELN! NADOMESTtTVt STANARtNE 1. č!en V 6. čtenu odtoka o detni nadomestitvi stanarine, ki ga je sprejet Obatni svet Koper na seji dne 9. jutija 1973 (Uradne objave, št. 15/73), se tabeta znosnih izdatkov za stanarine zamenja z novo tabeto, ki je sestavni det tega odtoka. Temu čtenu se doda nov zadnji odstavek, ki se gtash „De!na nadomestitev stanarine tahko znaša največ 80% od pogodbene stanarine." n 2. čten Drugi odstavek 9. čtena odtoka se spremeni in se gtasi. „0 pritožbi zoper odtočbo o detni nadomestitvi stanarine odtoča poravnatni svet Obatne samoupravne stanovanjske skupnosti." ^ .. V drugem odstavku 10. čtena odtoka se besedito „za teto 1973" črta. \ 4. čten 12. čten odtoka se spremeni in se gtasi: „De!na nadomestitev stanarine po dotočbah tega odtoka se uvede po uvetjavitvi Dogovora o potitiki stanarin v tetu 1975." 5. čten V odtoku se naziv „Obatni sotidarnostni stanovanjski sktad" nadomesti z nazivom „Sk!ad za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu." 6. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 36-12/73 Koper, 15. aprita 1975 Predsednik: BRANKO FURLAN, t. r. St 6 — 18. aprila 1975 ^ 7A STANARINE V % OD LETNIH DOHODKOV TABELA ZA UGOTAVLJANJE ZNOSNIH IZDATKOV ZAST^NA POSAMEZNIH TIPOV GOSPODINJSTEV ZA LETO 19 b Dohodkovni razred Letni dohodek St. dinarjev 1 4 199 2 4.200 do 8.399 3 8 400 do 12.599 4 12.600 do 16.799 5 16.800 do 20.999 6 21.000 do 25.199 7 25.200 do 29 399 8 29.400 do 33.599 9 33.600 do 37.799 10 37.800 do 41.999 11 42.000 do 46.199 12 46.200 do 50.399 13 50.400 do 54.599 14 54.600 do 58.799 15 58.800 do 62.999 16 63 000 do 67.199 17 67.200 do 71.399 18 71 400 do 75.599 19 75 600 do 79.799 20 79.800 do 83.999 21 84.000 do 88 199 22 88.200 do 92.399 23 92.400 do 96.599 24 96.600 do 100 799 25 100.800 do 104.999 26 105.000 do 109.199 27 109.200 do 113.399 28 113.400 do 117.599 29 117 600 do 121.799 30 121.800 do 125.999 Število č!anov v gospodinjstvu 1 2 3 4 5 6 7 8 % znosnih izdatkov za stanarine 2,5 5.0 6,8 0,8 2.7 0.2 8.2 4,1 ' 1.6 9.3 5.3 2,8 0.9 10,3 6,3 3.8 1.8 11.2 7.2 4.7 2.7 12,0 8.0 5.5 3,5 12.7 8,7 6.2 4.2 13,3 9.3 6,8 4.9 13,9 9.9 7,4 5,5 14,5 10,5 8,0 6.1 15,0 11.0 8,5 6.6 15,5 11.5 9.0 7,1 15,9 11,9 9.4 7.5 16,3 12,3 9,8 7.9 16,7 12,7 10,2 8,3 17.1 13.1 10,5 8.7 17.5 13,4 10,9 9.0 17.8 13,7 11.2 9.3 18.1 14,0 11.5 9.6 18,4 14,3 11.8 9.9 18,7 14,6 12,1 10,2 19,0 14,9 12,3 10,5 19,3 15,2 12,6 10,8 19,6 15,5 12,9 11.0 19,9 15.7 13,2 11.3 20,1 15,9 13.4 11.5 0.5 1.3 0.2 2.1 0.9 2,8 1.6 0.7 3.5 2.3 1.3 0.5 4.1 2.9 1.9 1.1 4,6 3,5 2,5 1.7 5,1 4,0 3.0 2,2 5.6 4.5 3.5 2,7 6,0 4.9 3,9 3.1 6.4 5.3 4.3 3.5 6.8 5.7 4.7 3,9 7.2 6.1 5,1 4.3 7.6 6.5 5.4 4,6 '7.9 6.8 5,7 4,9 8.2 7.1 6.0 5.2 8,5 7,4 6.3 5.5 8,8 7.7 6,6 5.8 9.1 8.0 6.9 6,0 9.4 8.3 7.2 6.3 9.7 8.5 7,4 6.6 9.9 8,7 7.7 6,9 10,1 8.9 7,9 7.1 Na podlagi 63. č!ena statuta Obalne skupnosti Koper, 9. č!ena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kon-tro!e cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št 50/72), 12. člena medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 (Uradni list SFRJ, št. 7/75) in na podlagi dogovora o politiki stanarin v letu 1975 v SR Sloveniji je skupščina Obalne skupnosti Koper na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občin dne 15. aprila 1975 sprejela ODLOK. O DOLOČITVI STANARINE NA OBMOČJU OBČIN IZOLA, KOPER IN PIRAN OBČtNA tURSKA B!STR!CA Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 175. člena statuta občine Ilirska Bistrica je izvršni svet skupščine Ilirska Bistrica na seji dne 8. aprila 1975 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI NOVELACIJE URBANISTIČNEGA REDA OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Na območju občin Izola, Koper in Piran se stanarine poviša za 25%, kar ustreza, glede na strukturo stanarine po zakonu o stanarinah, določbam drugega odstavka 6. člena medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975. 2. člen Letna stanarina predstavlja 4 % vrednosti stanovanja, ugotovljene z odlokom o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 11/73), izdanem na podlagi 1. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) s tem, da valorizacijska vrednost točke ostane nespremenjena. 3. člen Ta odlok začne veljati.osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. maja 1975 dalje. Št.: 36 7/75 Koper, 15. aprila 1975 . Predsednik: t BRANKO FURLAN, !. r. 1. Novetacija urbanističnega reda za nasetja Bač, Harije, Hrušica, Jasen, Jetšane, Knežak, Koseze, Ku-teževo, Podgrad, Rečica, Topotc, Babiče, Zemon-ska vaga, ki jo je izdeia) Projektivni ateije Ljubtjaa-na, se na podtagi 11. čtena zakona o urbanističnem ptaniranju (Uradni tist SRS, št. 16/67), javno razgrne. 2. Predtog novetacije urbanističnega reda bo javno razgrnjen v prittičju stavbe Bazoviška 22, ttirska Bistrica od 21. 4. 1975 do 21. 5. 1975 in bo na vpogled vsak dan, razen ob sobotah In nedeljah, od 7 —14 ure. St. 6 — 18. aprila 1975 URADNE OBJAVE« 59 V času javne razgrnitve tahko dajo svoje pripombe na predlagano novelacijo občani, detovne in druge organizacije. Št.: 350-1/67-4/3 iiirska Bistrica, 8. apriia 1975 Predsednik JOŽEGRiLJ, t.r. OBČINA !Z0LA Na podlagi 10. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 35/73), 3. člen zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 245. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja sprejela ODLOK O POSESTI IN REJI PSOV 1. člen Na območju občine Izola imajo lahko pse vse fizične in pravne osebe, pod pogoji, ki so predpisani s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi. 2. člen Po tem odloku se psi razvrstijo v: a) pse čuvaje b) lovske pse c) šolane pse č) druge pse. Psi čuvaji so pasemski in nepasemski psi, kijih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, tovora, vrtov in podobnega. Objekt oziroma prostor, ki naj ga pes čuva, je treba v prijavinavesti. Lovski psi služijo potrebam lova. Šolani psi so vzgojeni za posebne naloge. To, so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni ter psi, ki so vzgojeni za javne nastope in za vodenje slepih oseb. Med druge pse se štejčjo psi, ki niso razvrščeni med pse čuvaje, lovske pse, oziroma šolane pse. / Pse razvršča v kategorije pooblaščena organizacija, ki vodi register psov. , 3.'člen Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba pSe, stare nad 3 mesece. Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja. Če se priklati na dvorišče tuj pes ali če se zadržuje v okolici, je lastnik, upravljalec zgradbe ali imetnik stanovanjske pravice dolžan to prijaviti v 24 urah. 4. člen Lastnik je dolžan odjaviti psa, če ga odtuji, Če pes pogine, je pokončan ah pobegne. Rok za odjavo je 8 dni. 5. člen Lastnik odda prijavo in odjavo psa pooblaščeni organizaciji. V register se vpišejo: ime in priimek lastnika oziroma imetnika psa, ime, pasma, opis in starost psa in število pasje znamke. ? - ' ' ' - . 6. člen Pooblaščena órganizacija, ki izvaja cepljenje psov proti steklini, izda pasjo znamko in potrdilo o opravljenem cepljenju, kije obvezno vsako teto. 7. člen Registrirani in cepljeni psi morajo nositi znamko z označbo letnice in registrske številke živali. Znamka velja 1 leto. 8. člen Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Če se znamka izgubi, mora lastnik psa v osmih dneh to sporočiti pooblaščeni organizaciji in zaprositi za izdajo nove znamke. , 9.člen Za psa čuvaja mora imeti lastnik zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen tako, da je možen dostop do vhodnih vrat zgradbe. Za čuvanje kmetijskih pridelkov sme imeti lastnik psa priklenjenega na verigi ob nasadu ali posevku, vendar ne ob javni poti. Psi se smejo zunaj' hišnega oziroma ograjenega prostora gibati prosto le pod nadzorstvom. Psa, ki je popadljiv, sme lastnik voditi izven prostora označenega v prvem odstavku tega člena le na vrvici in mora pes nositi nagobčnik. 10. Člen Ob prostonf, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom „HUD PES". 11. člen Lastnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi, ne moti okolice in ne povzroča škode lovstvu in drugim, daje zadosti nahranjen, negovan in če zboli, da ga da zdraviti. Psa se ne sme mučiti in ga tudi ne pokončati v nasprotju z določbami tega odloka. Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali če lastnik v nasprotju s sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se psa odvzame ali pokonča na stroške lastnika. Lastnik ne sme puščati psov na balkonih zgradb. V stanovanjskih zgradbah ali strnjenih naseljih se na predlog prizadetih strank lahko odvzame ali pokonča tudi psa, ki stalno laja ali tuli in s tem moti okolico. O odvzemu psa po določbah tega člena odloča pristojni občinski organ. 12. člen j- Za vzrejo psov (vzgajanje mladičev) mora lastnik urediti poseben prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Pristojni občinski organ lahko prepove vzrejo psov tistemu, ki nima za to primernih pogojev. 13. člen Če je podan sum ali če pes zboli na steklini, mora to lastnik takoj prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu ali veterinarski postaji. Lastnik mora istočasno psa vamo zapreti ali prikleniti na verigo ter ukreniti vse potrebno, da zavaruje okolico pred takim psom. 14. člen Če pes koga ugrizne, mora lastnik psa takoj prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Prijavo mora dati tudi zdravnik, h kateremu se je ugriznejna oseba prijavila zaradi zdravljenja. Če se ugrizena 09eba ni zdravila, mora ugriz sama prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. Lastnik je dolžan na poziv veterinarske službe prignati psa na pregled zA steklino. 15. člen Če obstoja večja nevarnost, da bi pes prenašal ali širil parazitame ali druge bolezni lahko pristojen občinski upravni organ odredi obvezno zdravljenje takega psa na lastnikove stroške. 16. člen Ni dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade (otroška igrišča, javna kopališča, živilski trgi, pokopališča, čakalnice, razstave in javna zborovanja, svečanosti in zabave, trgovine, gostilne in podobno), razen službenih psov varnostnih organov. Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za lovske pse in šolane pse, ki spremljajo lastnika na potovanju, oziroma kadar je lastnik iz drugih objektivnih razlogov primoran imeti psa pri sebi. V takem primeru mora imeti pes nagobčnik, vstop psa v javni prostor pa mora dovoliti upravitelj takega prostora. 17. člen Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni, ter da se prepreči ugrize in druge poškodbe, k) jih lahko povzročijo psi, se sme poloviti vse pse, ki pohajkujejo brez nadzorstva in pse, ki ne nosijo pasje znamke. Pes, ki je bi! ulovljen ob pogojrh iz prvega odstavka tega člena, se vrne lastniku, če se dokaže, da je bil pes registriran in cepljen za 60 .URADNE OBJAVE« St 6 — 18. aprila 197S A tekoče leto. Vrnitev psa !ahko lastnik zahteva v petih dneh od dneva, ko je bii pes ulovljen. Pri tem mora povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem psa. Tarifo za vzdrževanje določi pristojni občinski upravni organ. (e lastnik ne zahteva vrnitev psa v določenem roku in če ne plača vzdrževalnih stroškov, se psa pokonča. Pristojni občinski organ lahko odloči, da se ulovljenega čistokrvnega psa, za katerega lastnik ne zahteva vrnitve, izroči kinološki organizaciji ali komu drugemu. 18. člen Lovljenje in pokončanje psov po tem odloku opravlja po navodilih pristojnega občinskega organa veterinarski higienik. Po potrebi lahko pristojni občinski upravni organ pooblasti tudi lovsko organizacijo za opravljanje določenih nalog. OBčtNA P!RAN POPRAVEK ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH TAKSAH VOBCtN) PIRAN V odtoku o občinskih upravnih taksah (Uradne objave. št. 3/75) se prvi odstavek 7. čtena pravilno giasi: ,,Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporabtja pa se od 1. aprita 1975." [9. čkn Pristojni občinski upravni organ lahko predpiše zaporo psov (pasji kontumac) ob pojavu posebno nevarnih kužnih bolezni, večjih elementarnih nezgodah in podobno. ' O zapori psov mora pristojni ^rgan na krajevno običajen način obvestiti lastnike psov in vse kinološke organizacije ter lovske zveze. 20. člen Vse določbe, ki po tem odloku veljajo za lastnika psa, veljajo tudi za vsako osebo, ki ima psa na kakršenkoli način v posesti. 21. člen Z denarno kaznijo od 300 do 1.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če ne prijavi psa, starega nad 3 mesece ali tudi psa, ki se je priklatil (3. člen). 2. če ne odjavi psa v primerih, ki so predpisani s tem odlokom (4. člen), 3. če ne prijavi izgube pasje znamke (8. člen), 4. če opusti varnostne ukrepe pri psih (9.člen), 5. če ravna v nasprotju zli. členom, 6. če v primeru suma ali obolenja stekline ali v prrmeru ugriza tega ne prijavi pristojnemu občinskemu upravnemu organu (13. in 14. člen). Za prekršek iz prvega odstavka se kaznuje tudi odgovorna os^ba pravne osebe z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev. Za prekrškp iz omenjenih členov (3 - 14) se kaznuje tudi fizična oseba z denarno kaznijo 100 do 500 dinarjev. 22. člen Za izvajanje tega odloka je pristojen oddelek za gospodarstvo in finance. Predlog za uvedbo postopka o prekršku pristojnemu organu lahko podajo poleg oddelka za gospodarstvo in finance tudi Postaja milice, komunalni redar ter sanitarni inšpektor. 23. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o obveznem zaščitnem cepljenju psov prot! steklini (Uradne objave, št. 7/67). 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-30/75. Izola, 27. februarja 1975. Predsednik: JOŽE BpLJE.l.r. POPRAVEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČiNE tZOLA ZA LETO 1975 V odloku o proračunu občine Izola za leto 1975 (Uradne objave, št. 4/75) se v ,,Pregledu in razporedu dohodkov proračuna" osma vrstica drugega odstavka pravilno glasi: ,,08 socialno skrbstvo 222.000 " POPRAVEK ODLOKA O NAČINU PRODAJE TAKSNIH VREDNOSTNIC V OBČINI PIRAN . V odloku o načinu prodaje taksnih vrednostnic v občini Piran (Uradne objave, št. 3/75) se prvi odstavek 4. člena pravilno glasi: ,,Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1975." POPRAVEK ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI PIRAN V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Piran (Uradne objave, št. 4/75) se 2. člen pravilno glasi: ,,Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. aprila 1975." OBčtNA POSTOJNA Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O PRENOSU OPRAVLJANJA SKRBSTVENIH ZADEV NA CENTER ZA SOCIALNO DELO OBČINE POSTOJNA l.čten Odlok o prenosu opravljanja skrbstvenih zadev na Center za socialno delo občine Postojna (Uradni glasnik, št. 7/67) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. ' Št.: 58-11/67 Postojna, 27. februarja 1975 Predsednik Aleksander BIZJAK, t.r. $t. 6 — 13. aprila 1975 »URADNE OBJAVE« 61 Na podlagi 190. čiena statuta občine Postojna je skupščina občine postojna na seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbenopoii-tičnega zbora d ne 27. februarja 1975 sprejeta ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOST) ODLOKA O USTANOViTVi SOCiALNO VARSTVENEGA SKLADA OBČiNE POSTOJNA 1. čien Odiok o ustanovitvi sociatno varstvenega skiada občine Postojna (uradni gtasnik, št. 24/64) preneha veijati. 2. čien Ta odtok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 402-129/64 Postojna, 27. februarja 1975 Predsednik BiZJAK ALEKSANDER, i.r. Na podiagi 190. čiena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbenopoii-tičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejeta ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOST) ODLOKA O PREŽiVNiNSKEM VARSTVU KMETOV V OBČiNi POSTOJNA 1. člen Odtok o preživninskem varstvu kmetov v občini Postojna (Uradni giasnik, št. 23/64 in Uradne objave, št. 27/70) preneha veijati. 2. čien Ta odiok začne veijati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 57—27/70 Postojna,*27. februarja 1975 Predsednik . BiZJAK ALEKSANDER, i.r. Na podiagi 190. čiena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega deia, zbora krajevnih skupnosti in družbenopoii-tičnegazboradne27. februarja 1975 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOST) ODLOKA O DRUŽBEN) DENARNi POMOČ) SOCiALNO OGROŽENtM OBČANOM OBČiNE POSTOJNA 1. čien Odiok o družbeni denarni pomoči sociaino ogroženim občanom občine Postojna (Uradne objave, št. 18/71 in 15/72) preneha veijati. 2. čien Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 554—43/71 Postojna, 27. februarja 1975 Predsednik BiZJAK ALEKSANDER, i.r. Na podlagi 190. čiena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. februarja 1975 sprejela ODLOČBO O PRENEHANJU VELJAVNOST) ODLOČBE O USTANOVtTVi CENTRA ZA SOCiALNO DELO OBČiNE POSTOJNA 1. Odločba o ustanovitvi Centra za socialno deio občine Postojna, ki jo je sprejel občinski ijudski odbor Postojna na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26/1—1963 pod štev. 022—5/63—2 preneha veijati. 2. Z dnem ustanovitve občinske skupnosti sociainega skrbstva Postojna (št. 023—26/74 z dne 7/2—1975) se prenese vsa aktiva in pasiva Centra za socialno delo občine Postojna na občinsko skupnost socialnega skrbstva Postojna. 3. Ta odločba začne veljati takoj in se objavi v Uradnih objavah Koper. Št.: 022-5/63—2 Postojna, 27. februarja 1975 ^ Predsednik ALEKSANDER BiZJAK, i.r. Na podlagi 190. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji zbora združenega deta, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zboradne 27. februarja 1975 sprejela ODLOČBO O PRENEHANJU VELJAVNOST) ODLOČBE O USTANOViTVt SOCiALNEGA ZAVODA DOM POČtTKA PLANiNA PRt RAKEKU . * 1. Odtočba o ustanovitvi sociainega zavoda Dom počitka Pianina pri Rakeku, ki jo je sprejeta skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora deiovnih skupnosti dne 28/9-1972 pod št. 022-5/72 preneha veljati. 2. Ta odtočba stopi v vetjavo z dnem, ko skupščina občinske skupnosti sociainega skrbstva Postojna sprejme akt o ustanovitvi Doma počitka Pianina pri Rakeku. ' Št.: 022-5/72 Postojna, 27. februarja 1975 predsednik ALEKSANDER BiZJAK, i.r. - nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenjski stroški. V slovenskem gospodarstvu je znašal v letu 1974 mesečni nominalni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca 2233 din oziroma 1565 din neto - izračunan s številom zaposlenih na osnovi delovnih ur. 4. ' t Pri izvajanju stališč resolucije, da naj se sredstva za razširjeno reprodukcijo povečujejo hitreje kot sredstva za osebne dohodke, oziroma da rastejo realni osebni dohodki bolj počasi kot produktivnost dela, bodo udeleženci dogovora uporabljali naslednje primeqave: - stopnja rasti sredstev za osebne dohodke bo največ 90 odstotkov dejanske stopnje rasti dohodka; . - stopnji povečanja dohodka za razporeditev in sredstev za osebne dohodke sc ugotavljata za enaka obdobja s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta; - stopnje povečanja realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela bodo ugotavlljali za enaka obdobja tekočega in preteklega leta in - enote za spremljanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dela določijo udeleženci v svojih samoupravnih sporazumih o 0BČ!NA SEŽANA Skupščina občine Sežana, Občinska konferenca SZDL Sežana, Občinski sindikalni svet Sežana, Občinska izobraževalna skupnost Sežana, Občinska skupnost otroškega varstva Sežana, Občinska kulturna skupnost Sežana, Občinska telesnokultuma skupnost Sežana, Skupnost za zdravstveno varstvo Koper, Skupnost za zaposlovanje Koper in Občinska skupnost socialnega varstva Sežana sklenejo DRUŽBEN!DOGOVOR O RAZPOREJANJU DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV IN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEMKOV TER GIBANJU, OBSEGU IN STRUKTURI SKUPNE PORABE V LETU 1975 V OBČIN! SEŽANA 4.člen UJeleženci tega družbenega dogovora sc obvezujejo, da bodo v letu 1975 delovali tako, da bo s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter obsegu in strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki je opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 (v nadaljnjem besedilu: Resolucija). 2. člen Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo s svojim delovanjem ustvarjali pogoje, v katerih se bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu z dogovoqenimi cilji družbenoekonomske politike razvoja in ekonomske politike, lahko odločali o razporejanju dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela, njenih razvojnih programih, programih samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti. 3. člen Udeleženci dogovora bodo na področju delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča: 1. da sc bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka; 2. da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov; 3. da bodo tiste temelje organizacije združenega dela, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje, in so imele v letu 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca: - pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečale nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov; 5. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe, ki bodo zagotavljale: ' 1. Na področju politike delitve osebnih dohodkov: - najnižji osebni dohodek, ki naj ne bi bil manjši kot 2400 din (bruto) mesečno za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic; - za osebne dohodke delavcev, katerih delovni učinek je izmerljiv in so osnove in merila določena v samoupravnem sporazumu dejavnosti, ni zgornjega limita; ugotavljanje najvišjega osebnega dohodka delavcev na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, na katerih delovni učinek ni izmerljiv, sc določa na podlagi osnov in meril v samoupravnih sporazumih in dejavnosti; - sestavni de! sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po merilih samoupravnih sporazumov dejavnosti, je tudi del osebnih dohodkov iz naslova minulega dela. 2. Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev: - za stanovanjsko graditev vsaj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov; - za izobraževanje delavcev (strokovno izpopolnjevanje) vsaj 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. 3. Za sklad skupne porabe: - da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 odstotkov počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. 4. Na področju urejanja prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške: - za topli obrok, glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela največ do 200 dinarjev mesečno na delavca; - za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi ter povračilo stroškov prenočevanja, ki v skuppem znesku smejo doseči največ 300 din (do 140 din dnevnica in do 160 din stroški prenočevanja na podlagi računa); - dnevnice za službena potovanja v tujino, ki se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe; - nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 din za prevoženi kilometer; - terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini do največ 65 dm na dan, pri čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavce. 6. člen Udeleženci tega dogovora si bodo prizadevali, da bodo zbrana sredstva za naložbe v dijaške in študentske domove, kijih bo za ta namen ruževalo gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, Št. 6 — 18. aprila 1975 URADNE OBJAVE 63 štipendije in iz drugih virov do višine, ki bo v okviru giobalne opredelitve zneska v višini 100 milijonov pripadal na občino Sežana po enotnih kriterijih, ki bodo določeni s posebnim samoupravnim sporazumom. 7. člen Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno ter splošno porabo bodo rasla za 3 odstotne točke pod nominalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 % nižja od nominaine rasti družbenega proizvoda. Osnova za izračun sredstev v letu 1975 so vaiorizirana sredstva po družbenem dogovoru za ieto 1974, skladno s porastom družbenega proizvoda ob koncu leta in upoštevaje povečane obveznosti zaradi prenosov iz splošne v skupno porabo kot so prikazana v drugem stolpcu tabele !! tega dogovora. Lventuelna dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora se lahko zbirajo le s samoprispevki občanov ali iz sredstev skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela na podlagi pogodb. Dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora so tudi tista sredstva, ki se v letu 1975 zbirajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za naložbe na podlagi v preteklih letih sklenjenih pogodb in samoupravnih sporazumov največ do višine, ki je določena: - Za gradnjo nove bolnišnice v Izoli se po četrtem odstavku 7. člena republiškega družbenega dogovora zbrana sredstva izven bilančnega okvira skupne porabe izločijo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij v višini 0,88 % od osnove bruto osebnih dohodkov na podlhgi sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov v letu 1975. Skupno se bo v ta namen v letu 1975 zbralo na račun regionalne zdravstvene skupnosti Koper iz družbenega sektorja 23.100.000. Sredstva sc zbirajo po navedeni prispevni stopnji enotno na območju zdravstvene regije, dokler se ne doseže navedeni znesek. Služba družbenega knjigovodstva tekoče izloča iz del dohodkov regionalne zdravstvene skupnosti Koper, ki se zbirajo iz prispevka iz dohodkov temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij po skupni stopnji 2,34 % (1,47 % in 0,88 %), znesek, ki odgovarja prispevni stopnji 0,88 % in ga nakazuje skladu za izgradnjo splošne bolnišnice Koper na tek. račun, št. 51400-655^3213. - Za občinske prioritete na področju vzgoje in izobraževanja na podlagi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje nepokritih nalog v programu izgradnje in financiranja vodovodnega omrežja in šolskih objektov v občini v letih 1974—1978, ki je bil podpisan dne 31.7. 1974 in na osnovi pogodb, ki so sklenjene na podlagi 11. člena iz tega družbenega dogovora med Občinsko izobraževalno skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela pod št. 402-3/74-3. Sredstva po sklenjenem samoupravnem sporazumu in pogodbah se zbirajo po stopnji 0,7 % na osnovi bruto osebnih dohodkov iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela do višine 2.846.000 din in se nakazujejo na tekoči račun Občinske izobraževalne skupnosti št. 52220-643-43031. Ta sredstva sc na podlagi sprejetega srednjeročnega programa izgradnje šolskih objektov in na osnovi določb družbenega dogovora smejo uporabiti: - za preureditev stare Stavbe Osnovne šole Divača za posebno šolo: - za dograditev objekta nove osnovne šole v Divači: - za začetek izgradnje prve etape objekta nove osnovne šole Komen. * 8. člen Samoupravne interesne skupnosti bodo svoje programe uskladile z nalogami opredeljenimi z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975, s sprejetimi programi na področju šolstva in otroškega varstva, zdravstva in z obsegom sredstev v okviru tega dogovora. V sprejetih programih bodo upoštevale načelo racionalnosti. Ko se zagotovi uresničevanje pravic delovnih ljudi, ki so določene z ustavo in zakoni, je treba dati prednost dejavnostim, ki neposredno vplivajo na porast produktivnosti dela v gospodarstvu. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo ob spre? jemanju odločitev v višini prispevnih stopenj hkrati zagotovila: - opredelitev nalog in programov, - finančno izraženo vrednost programov in možnosti za njihovo izvedbo, - način združevanja sredstev za izvedbo teh programov, - dinamiko izvajanja in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti. Pri programiranju investicijskih naložb na posameznih področjih družbenih dejavnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo: - medsebojno usklajevale programe investicij, - upoštevale prednostne naloge, - investicijski programi izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti in - konkretni investicijski programi družbeno verificirani v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. 9. Člen Samoupravne interesne skupnosti se zavzemajo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanj a sredstev za solidarnost za skupne naloge. Solidarnostno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev. 10. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, dà bodo skupne in prenešene naloge občinskih interesnih skupnosti financirali z združevanjem sredstev po enotnih prispevnih stopnjah. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da se bodo programi dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na republiški ravni, ki predstavljajo skupne in prenešene naloge občinskih regionalnih in posebnih samoupravnih interesnih skupnosti, financirali z združevanjem sredstev le-teh po samoupravno dogovorjenih prispevnih stopnjah oziroma zneskih. 11. člen Bilanca sredstev in bilanca dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti sta sestavni del tega družbenega dogovora; prikazani sta v tabelah ! in U ter opredeljujeta globalne okvire. 12. člen Prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov ne smejo preseči globalne stopnje 29,60. Pri tem je treba spoštovati stopnji določeni na republiški ravni za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki skupno znaša 14,17. LVede se tudi enotna stopnja za zdravstveno varstvo v višini 8,01 in socialno skrbstvo v višini 0,58. Z odbitkom teh stopenj ostane stopnja 6,84, ki se določa na občinski ravni za program občinske izobraževalne, kulturne in telesnokulturne skupnosti. V tej stopnji so vključena tudi sredstva za solidarnost v kolikor presegajo kritje ovrednotenih minimalnih programov. 13. člen Udeleženci so sporazumi, da bodo zaradi zaradi realne ravni osebne skupne porabe izvedli revalorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih, vendar tako, da bodo tudi po revalorizaciji ohranjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda, kot to določa resolucija o družbenoekonomski politiki razvoja SR Slovenije. Ko posamezna samoupravna interesna skupnost doseže dogovorjeni oziroma valorizirani obseg sredstev in se opravi poračun, preneha obveznost plačevanja prispevkov. Če se v teku leta pokaže, da bodo na podlagi uporabe prispevnih stopenj prispevki delovnih ljudi oziroma temeljnih organizacij združenega dela presegli dogovorjeni obseg sredstev za posamezno samoupravno interesno skupnost, so organi samoupravnih interesnih skupnosti dolžni začeti postopek za korekcijo prispevnih stopenj za naslednje mesece tako, da skupne obveznosti uporabnikov za leto 1975 ne bodo večje od dogovorjenih po tem dogovoru. Služba družbenega knjigovodstva spremlja izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela, opozon samoupravne interesne skupnosti, če izplačila presegajo dogovorjena, imóbilizirana sredstva, ki presegajo dinamiko, potrebo za izpolnitev 64 URADNE OBJAVE« Št. 6 — 18. aprila 1975 dogovoqenega programa in pozove udeležence dogovora k izpolnitvi obveznosti, ki izhaja iz tega člena. Če s prispevki zbrana sredstva kljub tem ukrepom presežejo dogovorjeni okvir sredstev, se presežek sredstev posamezne samoupravne interesne skupnosti obračuna kot akontacija za naslednje leto. 14. člen Samoupravne interesne skupnosti in občinska skupščina se zavezujejo, da bodo usklajevale posamezne aktivnosti po naslednjem redu: - ob zaključnem računu pripravile poročilo o izvajanju programa in porabljenih sredstvih; - v polletju pripravile oceno izvajanja družbenega dogovora in uresničevanja programa dejavnosti ter na tej podlagi predloga za uskladitev; - v septembru izdelale izhodišča za programe posameznih dejavnosti, kot osnovo za javno razpravo in samoupravno sporazumevanje o menjavi dela v naslednjem letu; - v oktobru opravile predhodno dogovoijanje o programih dela z uporabniki storitev družbenih dejavnosti, o cenah storitev in o drugih za načrtovanje relevantnih kazalcih ali kriterijih za naslednje leto; - v novembru na podlagi razprave izdelale predloge programov^ ki bodo usklajeni med seboj z bilančnimi možnostmi za naslednje leto, pri katerih se njihovi elementi preverijo na osnovi ocen tiičetrtletne (devetmesečne) analize gibanj; - v decembru sprejele programe samoupravnih interesnih skupnosti usklajene z resolucijo o družbenoekonomski politiki razvoja SR Slovenije za leto 1975, sklenile družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1976, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo na tej podlagi sprejele prispevne stopnje ter sklenile samoupravne sporazume in pogodbe. Udeleženci družbenega dogovora se zavezujejo, da bodo v letu 1975 na podlagi izkušenj pri dosedanjem družbenem dogovarjanju in na izhodiščih za oblikovanje družbenega plana srednjeročnega razvoja SR Slovenije oblikovali družbeni dogovor o temeljnih načelih in splošnih obveznostih udeležencev pri sklepanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter na področju splošne in skupne porabe, s katerim bodo usklajevali odnose na tem področju za celotno srednjeročno plansko obdobje. LHeleženci, zlasti pa samoupravne interesne skupnosti in izvršni svet skupščine občine Sežana, bodo uresničevali naloge, kijih sprejemajo, na način in v rokih, ki zagotavljajo učinkovito, odgovorno in vzajemno ravnanje ter za to zagotovili potrebne osnove in dokumentacijo za objektivno in enakopravno obravnavanje vseh vparašanj. 15. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski Odbor za spremljanje in izvajanje tega družbenega dogovora (v nadaljnje besedilu: odbor). Odbor sestavljajo po en predstavnik vsakega udeleženca tega dogovora in sicer: predstavnik izvršnega sveta skupščine občine Sežana, ki odboru predseduje, predstavnik občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta in predsedniki izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, ki so podpisnice tega dogovora. Odbor ima naslednje naloge: - spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi cenami in stališči seznanja samoupravne interesne skupnosti in druge udeleženec tega dogovora; - skrbi za enotno metodologijo za ocenjevanje gibanj na področj osebne in skupne porabe; - predlaga ukrepe za usklajevanje gornjih gibanj s cilji sprejete družbenoekonomske politike; - obravnava vprašanja, ki jih postavijo udeleženci, ter udeležencem predlaga rešitve; - koordinira akcijo udeležencev. Odbor udeležencev je dolžan obravnavati in odločati o vsakem vprašanju oziroma zahtevati posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora. Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznemu organu pristojnega udeleženca tega dogovora. 16. člen Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega družbenega dogovora, (e ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem. 17. člen Če posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor udeležencev. Če na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja. V primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, lahko drugi udeleženci med ustrcznimi'prgani postavijo vprašanje moralnopolitične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeležencev tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal. ^ 18. člen., Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga podpišejo udeleženci in bo objavljen v Ltadnih objavah. Št.: 400-7/74 Sežana, 21. marca 1975 UDELEŽENCI : Skupščina občine Sežana Občinska konferenca SZDL Sežana Občinski sindikalni svet Sežana Občinska izobraževalna skupnost Sežana Občinska skupnost otroškega varstva Sežana Občinska kulturna skupnost Sežana Skupnost za zdravstveno varstvo Koper Skupnost za zaposlovanje Koper Skupnost socialnega varstva Sežana Občinska telesnokulturna skupnost Sežana PRKDV.DENE PR,SPEVNE ^OPNJE ,N PR.SPEVK, ZA SAMOUPRAVNE .NTERESNE SKUPNOST, V OBČIN! SLZANA ZA LETO 1975 Tabela !/l - stopnje v % - zneski v 000/din Samoupravne interesne skupnosti PRISPEVKI !Z BRUTO OD: I. Občinske skupnosti: 1 Skupnost otroškega varstva 2. izobraževalna skupnost skupaj Družbeni sekor Zasebni sektor stopnja znesek znesek 0,36 1.459 36 5,57 22.643 567 Prispevki od pokojnin znesek 249 Drugi Skupaj dohodki (3+4+5+6) znesek 1.744 23.210 St. 6 — 13 aprila 1975 URADNE OBJAVE* 65 od tega: - za občinsko skupnost - za solidarnost 3. Kulturna skupnost 0,34 2.196 53 2.251 4. Telesnoktilturna skupnost 0,37 1.313 38 - - 1.331 5. Skupnost soc. skrbstva 0,38 2.342 59 - 2.401 Skupaj 7.42 30.133 733 249 31.137 - dohodki iz solidarnosti za izobraževalno skupnost * " 414 - - 414 H. Regionalne skupnosti: 1. Zdravstvena skupnost 8,01 29.871 1.827 6.593 38.293 !!!. Republiške skupnosti: 1. Zveza skupnosti otroškega varstva SRS 2.37 9.636 ! 241 9.877 2. Skupnost pokojnin, in inv. zavarovanja v SRS 11,80 47.979 1.202 — 49.181 S K UPA J (!+!!+!!) 29,60 118.053 4.023 6.844 128.922 Tabela 1/2 1. Samoupravne interesne skupnosti Prispevna stopnja PRISPEVKI !Z DOHODKA: - Osnova: bruto OD 1. Zdravstvena skupnost 2. Skupnost za zaposlovanje 3. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Skupaj !.47 0,16 1,00 2,63 - Osnova: korigirana davčna osnova 1. Izobraževalna skvpnost Slovenije 2. Raziskovalna skupnost Slovenije Skupaj 8,63 1,83 10,46 Za naseija Divči, Komen, Preserje pri Komnu in Sveto se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Komnu. 2. Pravico giasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v spiošnem votiinem imeniku naseiij doiočenih v 1. točk) tega skiepa in zaposteni občani, ki še nimajo voitine pravice za voiitve v skupščine družbenopotitičnih skupnosti in še niso vpisani v spiošni voiitni imenik. 3. - Osnova: poslovni sklad 1. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS Referendum bo v nedetjo, dne 4. maja 1975 od 7. 127 do 19. ure na posebej dotočenih gtasovnih mestih. TAB! LA H. PREDVIDENI DOHODKI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE+SEŽAN A V LETU 1974 in 1975 !Z DRUŽBENEGA SEKTORJA - v tisočih din Dohodki po valoriziranem Predvide Samoupravne družbenem ni dohod- Indeks interesne skupnosti dogovoru 1974 ki 1975 2:1 Skupnost otroškega varstva 1.526 1.459 96 Izobraževalna skupnost 16.709 23.057 137 Kulturna skupnost 2.046 2.196 107 Telesnokultuma skupnost 1.710 1.513 88 Skupnost socialnega skrbstva 2.775 2.342 84 Skupaj 24.766 30.567 123 \ KRAJEVNA SKUPNOST KOMEN Na podiagi 4. čiena zakona o referendumu (Uradni iist SRS, št. 29/72) in statuta krajevne skupnosti Komen je svet krajevne skupnosti Komen na seji dne 4. apriia 1975 sprejel SKLEP O RAZPiSU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMO— PRiSPEVKA ZA SOFiNANCtRANJE iZGRADNJE OTROŠKEGA VRTCA V KOMNU 4. Na referendumu se giasuje osebno in tajno ž gia-sovnico. Na giasovnici je nasiednje besediio: ,,KRAJEVNA SKUPNOST KOMEN GLASOVNtCA Referendum dne 4. maja 1975 o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Komnu. Samoprispevek se uvede za dobo treh iet in sicer od 1. junija 1975 do 31. maja 1978 in ga piačujejo nasiednji zavezanci: — občani, ki imajo osebne dohodke iz detovnega razmerja oziroma nadomestita, ki presegajo 1.200 dinarjev mesečno, od neto osebnih dohodkov po stopnji 1,5 % ; — občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1.000 dinarjev mesečno, po stopnji 1,5 — občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1.000 dinarjev mesečno, po stopnji 1,5 % — občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, po stopnji 5 %; — občani, ki so zavezanci davka od opravtjanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravtjanja inteiektuainih storitev ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboijšav od osnov za prispevek, po stopnji 1,5%. .URADNE OBJAVE«_____.___________H______!8 aprifa )975 Samoprispevka so oproščeni: — občani od sociainih podpor, invaiidnin, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu; — občani, ki imajo osebne dohodke iz deiovnega razmerja oziroma nadomestita, ki ne presegajo 1.200 dinarjev mesečno; — občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presegajo 1.000 dinarjev mesečno; — občani, ki piačujejo davek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je dohodek od kmetijstva edini vir preživijanja; — občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v ceioti za tisto teto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih obča-,nov; — občani, ki imajo dohodek od opravijanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v ceioti za tisto ieto, ko imajo pravicb do oprostitev in oiajšav po zakonu o davkih občanov. G L A SUJ EM "ZA" ' "PROTi" Voiivec izpolni glasovnico tako, da obkroži "ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo "PROTI" pa obkroži, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka." 5. Svet krajevne skupnosti Komen imenuje poseben 13—čianski odbor, ki ima naslednje naioge: — izvrši tehnične priprave za referendum; — določi glasovna mesta, imenuje odbore za izvedbo glasovanja na giasovnih mestih in nadzoruje njihovo delo; — ugotavija izid referenduma in sestavi zaključno poročiio o izidu referenduma. Pri ugotavijanju izida referenduma se uporabijajo določbe 9. čtena zakona o referendumu. Skiep o uvedbi samoprispevka sprejme svet krajevne skupnosti Komen, če se bo večina vseh vpisanih votivcev z območja, ki je določeno v 1. točki tega skiepa, izjavila zanj na referendumu. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabita izkijučno za sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca v Komnu. 7. čien Za zbiranje sredstev samoprispevka bo neposredno odgovoren svet krajevne skupnosti Komen, ki bo tudi izvaja) nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev, zbranih s samoprispevkom. 8. čien Ta skiep začne veijati z dnem objave v Uradnih objavah. ' Št : 26—1/75 Komen, 4. aprila 1975 Predsednik sveta KS MtLiVOJ MiHALJ, i.r. OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA POSTOJNA Na podlagi 15. čiena Zakona o sociainem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) sklenejo delovni ljudje prek krajevnih skupnosti skupaj z delavci iz organizacij socialnega skrbstva na območju občine Postojna SAMOUPRAVN) SPORAZUM o ustanovitvi občinske skupnosti sociainega skrbstva Postojna t. SPLOŠNE DOLOČBE * 1. člen Za uresničevanje svojega osebnega in družbenega interesa za socialno skrbstvo se delovni ljudje prek krajevnih skupnosti povezujejo skupaj z delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva in društvih, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva v občinsko skupnost socialnega skrbstva Postojna, da v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno združujejo sredstva, sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva ter določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja. 2. člen * Občinska skupnost sociainega skrbstva Postojna (v nadaijnjem besediiu: občinska skupnost) uresničuje in izvaja naioge s področja socialnega skrbstva po sprejetem programu. Za uresničitev programa sociainega skrbstva združujejo deiovni ijudje potrebna sredstva po načeiu vzajemnosti in soii-darnosti ter doiočajo način uporabe sredstev. 3. čien Deiovni ijudje in občani uresničujejo svoje pravice m doižnosti iz sociainega skrbstva neposredno v svojm organizacijah in v občinskih skupnostih prek svojth deiegatov. St.' 6 — 18. aprila 1975 URADNE OBJAVE« 67 Za usklajevanje potitike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter za opravijanje tistih na-iog, ki terjajo širšo soiidarnost deiovnih tjudi se občinska skupnost povezuje v skupnost sociainega skrbstva Siovenije. 5. člen V občinski skupnosti detovni ijudje uveljavijajo svoj interes pri programiranju, izvajanju naiog, samoupravnem načinu upravljanja, gospodarjenju z združenimi sredstvi, za javnost deia ter pri drugih medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih občinske skupnosti. i). NALOGE OBČiNSKE SKUPNOST) 6. člen Občinska skupnost upošteva pri oblikovanju politike razvoja in financiranja sociainega skrbstva splošne družbene potrebe in družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v občini ter v republiki. Združena sredstva je občinska skupnost dolžna smotrno in racionalno uporabljati. 7. člen Delovni ljudje uresničujejo v občinski skupnosti zlasti tele naloge: — skrbe za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju ter v ta namen sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva za svoje območje; — združujejo sredstva za uresničevanje nalog sociatnega skrbstva po zakonu o socialnem skrbstvu in po drugih predpisih ter za krepitev materialne osnove tega skrbstva ter skrbijo za racionalno trošenje svojih sredstev; — razvijajo preventivne dejavnosti za odpravljanje vzrokov, ki bi ogrožali razvoj posameznikov, družin in skupin občanov ter izvajajo za to potrebne ukrepe; — organizirajo strokovno službo za potrebe občinske skupnosti, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev na področju socialnega skrbstva; — sprejemajo predlog programa razvoja socialnih zavodov, jih ustanavljajo in skrbijo za njihov razvoj in delovanje; — spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave na svojem območju in sodelujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov z drugih področij socialne politike; — opravljajo javna pooblastila po zakonu o socialnem skrbstvu in drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva; — pospešujejo organiziranje socialnega dela v Krajevnih skupnostih in socialno humanitarnih organizacijah ter društvih; — določajo pogoje in način uveljavljanja ter izplačevanje družbenih denarnih pomoči; — določajo prispevke uporabnikov v stroških posameznih oblik in storitev socialnega skrbstva (zavodsko varstvo, rejništvo ipd.); — organizirajo pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, vzreji in vzgoji otrok; — skrbijo za odkrivanje in usposabljanje za življenje in delo prizadetih občanov; — organizirajo varstvo in delo invalidnih oseb pod posebnimi pogoji; — zagotavljajo oskrbo in varstvo ogroženih občanov v socialnih zavodih; — organizirajo varstvo in pomoč starim in bolnim občanom na domu, v drugih družinah in sosedsko pomoč; — skrbijo za razvoj in izvajanje rejništva; — posebno skrbijo za otroke brez staršev in za otroke, katerim starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normalno rast in razvoj; — razvijajo skrbništvo za mladoletne in odrasle osebe; — skrbijo za resocializacijo družbeno neprilagojenih oseb; — zagotavljajo ustrezno pomoč osebam, ki iz drugih upravičenih razlogov potrebujejo pomoč; — zagotavljajo pogoje za raziskovalno in analitično delo; — organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela s področja socialnega varstva, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja, vzgojno izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva in za ustvarjanje ustreznega družbenega razpoloženja za reševanje socialnih problemov. HI. SAMOUPRAVLJANJE 8. člen Za uresničitev ciljev in nalog občinske skupnosti, člani občinske skupnosti odločajo v krajevnih skupnostih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in društvih na področju socialnega skrbstva ter prek delegatov v skupščini občinske skupnosti. 9. člen Na zborih delovnih tjudi v krajevnih skupnostih, v samoupravnih organizacijah in skupnostih na področju socialnega skrbstva, delovni ljudje odločajo 68 URADNE OBJAVE St. 6 — 18. aprila 1973 o programu socialnega skrbstva, o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, o predtogu višine prispevka izražene v stopnji za sociaino skrbstvo, skiepajo samoupravne sporazume ter obravnavajo poročiio o izvajanju sprejetega programa ter o detu občinske skupnosti. 10. člen Zaradi obtikovanja ceiovite poiitike socialnega skrbstva kot bistvene sestavine socialne varnosti deiovnih ijudi in občanov, uskiajevanja programov na tem področju, zagotavtjanja ukrepov in sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja s skupščino družbenopolitične skupnosti, se delovni ljudje, organizirani v občinski skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja ter stanovanjski skupnosti, povezujejo v samoupravno interesno občinsko skupnost socialnega varstva. 11. člen Občinsko skupnost upravlja skupščina. Organi skupščine so: — izvršni odbor, — svet za varstvo otrok in družine, — svet za varstvo odraslih. Skupščina ima lahko tudi komisije, odbore in druga telesa za opravljanje določenih nalog. 12. člen Skupščina ima dva zbora: — zbor uporabnikov dejavnosti socialnega skrbstva, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov, organiziranih v krajevnih skupnostih in — zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev, ki delajo v temeljnih in drugih organizacijah ter društvih s področja socialnega skrbstva. 13. člen Skupščina ima 35 delegatskih mest. Zbor uporabnikov inpa 25 delegatskih mest iz krajevnih skupnosti. Zbor izvajalcev ima 10 delegatskih mest iz organizacij združenega dela in društev, katerih osnovna dejavnost je dejavnost socialnega skrbstva. Razporeditev delegatskih mest je sestavni del tega sporazuma. Mandat delegatov skupščine traja štiri leta. Izvolitev in odpoklic delegatov se vrši na način in po postopku, ki ga sprejme občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov skladno z zakonom o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti. Za ustavnost in zakonitost svojega dela so delegati odgovorni skupnostim in organizacijam, ki so jih volile v skupščino skupnosti. Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svojimi skupnostmi in organizacijami o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina ter ji posredovati stališča svoje skupnosti in svoje organizacije. 14. člen Vsak delegat v skupščini ima pravico dajati pobude za obravnavo vprašanj s področja dela skupščine, predlagati ustrezne rešitve, postavljati vprašanja skupščini in izvršnemu odboru skupnosti. 15. člen r - .. -* s - ' - -. Skupščina skupnosti ima naslednja pooblastila in odgovornosti: — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti; / — sprejema predlog programa razvoja socialnega skrbstva in skrbi za njegovo izvršitev; — sprejema programe in načrte dela skupnosti; — sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti; — sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume; — sprejema poslovnik o svojem delu in delu drugih organov občinske skupnosti; — določa načela in merila za delitev in uporabo , sredstev, s katerimi razpolaga; — odloča o združevanju sredstev skupnosti; — odloča o najemanju kreditov; — obravnava problematiko socialnega skrbstva na svojem območju; daje pobudo za sodelovanje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in organi o vprašanjih skupnega pomena; obravnava pripombe, mnenja in priporočila občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij terjih obveščao svojih ukrepih in stališčih; daje pobudo in predlaga sprejem predpisov s področja social nega skrbstva; daje pobudo in odloča o ustanovitvi Centra za socialno delo in socialnih zavodov ter drugih organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva; — voli in odpokliče organe skupnosti; št. 6 — 18 aprila 1975 URADNE OBJAVE 69 — voti in odpokliče predsednika in namestnika predsednika skupščine; — imenuje in razrešuje čiane občasnih teles skupščine; — voli delegate v skupščino občinske skupnosti socialnega varstva; — voli delegate za skupščino skupnosti socialnega skrbstva Slovenije po načelu enakopravne zastopanosti obeh zborov; — daje soglasje k statutu socialnega zavoda; — imenuje in razrešuje tajnika občinske skupnosti; — daje soglasje k imenovanju direktorja socialnega zavoda; — opravlja ' druge naloge določene z zakonom in statutor skupnosti. 16. člen Skupščina odloča na zasedanju obeh zborov. O zadevah, ki so bistvenega pomena za občinsko skupnost kot so: — sprejem splošnih aktov — sprejem programov in delovnih načrtov — sprejem finančnega načrta in zaključnega računa odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov v obeh zborih. 17. člen Če odločitev o zadevah iz drugega odstavka prejšnjega člena ni bila sprejeta, v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko Skupščina občine Postojna na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje. 18. č)en * * Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 7 članov, ki morajo biti praviloma izvoljeni izmed delegatov obeh zborov skupščine. Predsednika in člane izvršnega odbora voli skupščina. Naloge izvršnega odbora so: — skrbi za izvajanje politike in drugih odločitev ter sklepov skupščine skupnosti; — izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupnosti; — pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov; — usmerja delo strokovne službe in — opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, ki so določene s statutom, če ni določena pristojnost skupščini. 19. člen Občinska skupnost ima za opravljanje javnih pooblastil: 1. Svet za varstvo družine in 2. Svet za varstvo odraslih. Sveta opravljata javna pooblastita in odločata po zakonu o socialnem skrbstvu, predpisih o družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom, pristojnim za socialno skrbstvo. Sveta imata po 5 članov. Predsednika in člane svetov voli skupščina skupnosti praviloma izmed delegatov skupščine. Mandatna doba članov sveta traja štiri leta. 20. člen Strokovne, tehnične in administrativne posle opravlja strokovna služba, ki je organizirana kot delovna skupnost občinske skupnosti. Strokovno službo vodi tajnik občinske skupnosti. 21. člen Ker je socialno skrbstvo dejavnost posebnega družbenega pomena, so skupščina skupnosti.in drugi organi občinske skupnosti dolžni obveščati vse člane skupnosti, občinske skupnosti socialnega varstva in druge družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev za socialno skrbstvo. 22. člen Občinska skupnost je dolžna najmanj enkrat letno poročati skupščini skupnosti socialnega varstva o svojem delu, izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in uporabi sredstev za socialno skrbstvo .- Skupščina občinske skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja skupščine občine ter skupnosti socialnega varstva ter obveščajo občinsko skupnost socialnega varstva o sprejetih sklepih v tej zvezi. 23. člen Za opravljanje nadzora nad izvajanjem v občinski skupnosti sprejete politike, nad uveljavljanjem pravic in obveznosti delovnih ljudi, nad trošenjem sredstev ter na delovanjem organov skupnosti in njene strokovne službe, oblikuje skupnost odbor za samoupravni nadzor. Odbor ima 5 članov, ki jih volijo delegacije. 70 URADNE OBJAVE Št. 6 — 18. aprila 1973 )V. PREHODNE tN KONČNE DOLOČBE 24. čtert Prvo sejo skupščine občinske skupnosti skiiče iniciativni odbor, ki ga je imenovala skupščina občine. iniciativni odbor vodi deio skupščine do njenega konstituiranja. 25. čien Spremembe in dopoinitve tega samoupravnega sporazuma iahko prediagajo čiani skupnosti socialnega skrbstva. Ta samoupravni sporazum se iahko spremeni oziroma dopoini po postopku, ki vetja za njegovo skie-nitev. , 26. čien Ta samoupravni sporazum je skienjen, ko ga podpiše najmanj 3/4 poobiaščenih podpisnikov, čia-nov skupnosti sociainega skrbstva. Samoupravni sporazum o ustanovitvi začne veijati, ko ga potrdi skupščina občine Postojna. Skupščina občine Postojna je potrdita samoupravni sporazum s sktepom št. 023-26/74 z dne 27. februarja 1975. 14. KS Juršče 15. KS Zagorje 16. KS Dotane y 17. KS Košana 18. KS Suhorje 1 Zbor izvajalcev ima 11 deiegatskih mest. OZD oziroma društvo štev. deleg. mest 1. Dom počitka Pianina 4 2. Občinski odbor RK Postojna 2 3. Društvo upokojencev Postojna 2 4. Društvo upokojencev Pivka 1 5. Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Postojna 1 6. Klub zdravijenih alkoholi- kov Postojna 1 Na podtagi 15. čiena zakona o sociainem skrbstvu (Uradni iist SRS, št. 39/74) je skupščina občinske skupnosti sociainega skrbstva Postojna na seji dne 7. februarja 1975 sprejeta ' STATUT OBČiNSKE SKUPNOST) SOOALNEGA SKRBSTVA POSTOJNA RAZPOREDiTEV DELEGATSKtH MEST V SKUPŠČtNi OBČiNSKE SKUPNOST) SOOALNEGA SKRBSTVA POSTOJNA i. SPLOŠNE DOLOČBE 1. čien Zbor uporabnikov ima 25 deiovnih mest. Krajevna skupnost delegatskih Občinska skupnost socialnega skrbstva postojna (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ustanovljena za območje občine Postojna. 1. KS Postojna 5 2. KS Pivka 3 3. KS Planina 1 4. KS Prestranek 2 5. KS Studeno 1 6. KS Bukovje 1 7. KS Hruševje 1 8. KS Razdrto 1 9. KSVel.Ubeijsko 1 10. KS Hrenovice 1 H.KSHrašče 1 12. KS Landol 1 13. KS Šmihel p/N 1 2. člen Za uresničevanje svojega osebnega in družbenega interesa za sociaino skrbstvo se delovni ijudje preko krajevnih skupnosti povezujejo skupaj z delavci vtemeijnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravijajo dejavnost na področju socialnega skrbstva in društvih, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese deiovnih ljudi na področju socialnega skrbstva v občinsko skupnost, da v njej svobodno menjavajo svoje deio, solidarno združujejo sredstva, sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva ter določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja. gt. 6 — 18. aprila 1975 -URADNE OBJAVE 71 3. č)en Občinska skupnost je pravna oseba. Sedež občinske skupnosti je v Postojni, Gregorčičev drevored št. 11. 4. člen Občinska skupnost opravija svoje naloge v skladu z zakonom o sociatnem skrbstvu, drugimi zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ter statutom in drugimi sptošnimi akti skupnosti. 5. čien Delo občinske skupnosti in njenih organov je javno in se mora javnost obveščati o njenem deiu. * ' 6. čien Občinska skupnost ima za izpotnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno upravtja. 7. čien ^ Občinska skupnost je združena v skupnosti sociat-nega skrbstva Siovenije. 8. člen Občinska skupnost ima pečat okrogie obtike z označbo imena in sedeža skupnosti. . !). NALOGE OBČiNSKE SKUPNOST) 9. člen Dejavnost socialnega skrbstva obsega: 1. razvija preventivno dejavnost za odpravljanje vzrokov, ki bi utegniti ogrožati razvoj posameznika, družine in skupine občanov ter izvaja za to potrebne ukrepe, aii pa predlaga ukrepe drugim zainteresiranim in odgovornim družbenim dejavnikom v občini; 2. na področju varstva otrok in družine: sodeluje pri urejanju očetovstva in preživnine otrok rojenih izven zakonske zveze, ureja odnose v družini pred razvezo zakonske zveze in po razvezi, razvija rejništvo, ureja namestitev otrok v vzgojne zavode, deta z vzgojno zanemarjenimi in ogroženimi otroki ter z mtadotetniki in mtadotetnimi prestopniki, opravtja natoge skrbništva, posvojitve, skrbi za odkrivanje in usposabljanje za živtjenje in deto prizadetih otrok in mtadostnikov ter pri tem sodetuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter razvija razne druge pomoči, ki jih narekujejo sociatne razmere otrok v občini; 3. na področju varstva odrastih: skrbi za starostnike, ureja družbeno denarne pomoči, razvija dejavnosti nege starejših občanov in botnih na domu, nameščanje v zavodih ter v tuji družini, opravlja delo z odraslimi nepriiagojenimi osebami in razvija druge obtike pomoči starejšim in botnim osebam; 4. sodetuje z drugimi interesnimi skupnostmi pri zadovotjevanju ustreznih potreb občanov. 10. člen Detovni ljudje uresničujejo v občinski skupnosti ztasti tele natoge: — skrbe za razvoj sociatnega skrbstva in ga uskta-jujejo s sptošnimi družbenimi potrebami na svojem 6bmočju ter v ta namen sprejemajo programe razvoja socialnega skrbstva za svoje območje; — združujejo sredstva za uresničevanje nalog sociatnega skrbstva po zakonu o sociatnem skrbstvu in po drugih predpisih ter za krepitev materialne osnove tega skrbstva ter skrbijo za racionalno trošenje svojih sredstev; — razvijajo preventivne dejavnosti za odpravljanje vzrokov, ki bi ogrožati razvoj posameznikov, družin in skupin občanov ter izvajajo za to potrebne ukrepe; — organizirajo strokovno službo za potrebe občinske skupnosti, zagotavljajo razvoj te stužbe ter skrbijo za strokovno izpopotnjevanje delavcev na področju socialnega skrbstva; — sprejemajo predlog programa razvoja socialnih zavodov, jih ustanavtjajo in skrbijo za njihov razvoj in detovanje; — spremtjajo in prdučujejo sociatne probteme ter pojave na svojem območju in sodelujejo z organizacijami združenega deta, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri obtikovanju in izvajanju tikrepov z drugih področij socialne politike; — opravtjajo javna poobtastila po zakonu o socialnem skrbstvu in drugih predpisih, ki dajejo javna poobtastila organom socialnega skrbstva; — pospešujejo organiziranje sociatnega deta v krajevnih skupnostih in sociatno humanitarnih organizacijah ter društvih; — dotočajo pogoje in način uvetjavtjanja ter izpta-čevanje družbenih denarnih pomoči; — določajo prispevke uporabnikov v stroških posameznih obtik in storitev socialnega skrbstva (zavodsko varstvo, rejništvo ipd.); — organizirajo pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, vzreji in vzgoji otrok; — skrbijo za odkrivanje in usposabtjanje za življenje in deto prizadetih občanov; 72 »URADNE OBJAVE« St. 6 — 18. aprila l97s — organizirajo varstvo in deto invaiidnih oseb pod posebnimi pogoji; \ — zagotavljajo oskrbo in varstvo ogroženih občanov v sociainih zavodih; — organizirajo varstvo in pomoč starim in boinim občanom na domu, v drugih družinah in sosedsko pomoč; — skrbijo za razvoj in izvajanje rejništva; — posebno skrbijo za otroke brez staršev in za otroke, katerim starši ne morejo v zadostni meri zagotoviti pogojev za normaino rast in razvoj; — razvijajo skrbništvo za miadoietne in odraste osebe; — skrbijo za resocializacijo družbeno nepriiagoje-nih oseb; — zagotavijajo ustrezno pomoč osebam, ki iz drugih upravičenih raziogov potrebujejo pomoč; — zagotavijajo pogoje za raziskovalno in anaiitič-no deto; — organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega deia s področja socialnega varstva,-družbenopolitičnimi organizacijami in društvi terprek sredstev javnega obveščanja, vzgojno izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciijev socialnega skrbstva in za ustvarjanje ustreznega družbenega razpoioženja za reševanje socialnih problemov. 11. člen Za usklajenost politike na področju socialnega skrbstva, zaradi sodelovanja med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva v Sloveniji, predvsem za obvladovanje tistih problemov, ki terjajo širšo soiidarnost delovnih ljudi in zaradi racionalnega razvoja zavodske dejavnosti socialnega skrbstva, se občinska skupnost Postojna povezuje v skupnost socialnega skrbstva Slovenije. 12. čten Zaradi oblikovanja celovite politike socialnega skrbstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, uskiajevanja programov na tem področju, zagotavijanja ukrepov in sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja s skupščino družbeno politične skupnosti, se delovni ljudje, organizirani v občinski skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja ter stanovanjski skupnosti, povezujejo v samoupravno interesno občinsko skupnost sociainega varstva Postojna. 13. člen Občinska skupnost sodeluje: 1. s skupnostjo otroškega varstva zlasti pri naslednjih nalogah: — pri vključevanju socialno in vzgojno ogroženih otrok v dnevno varstvo in vzgojo, — pri organiziranju družbenega varstva otrok v drugih družinah, — pri vključevanju socialno ogroženih otrok v počitniška letovanja in druge oblike rekreacije; — pri denarni pomoči socialno ogroženim otrokom, — pri izenačevanju pogojev za vzgojo in varstvo otrok iz slabše razvitih socialnih okolij. 2. S skupnostjo za vzgojo in izobraževanje: — pri organiziranju posvetovalnic za starše in izpopolnjevanju izobraževanja odraslih s pripravo na zakon in odgovorno starševstvo, — pri ustanavljanju varstvenih oddelkov in razvijanju šole s celodnevnim bivanjem, — pri širjenju družbene prehrane otrok in zagotavljanju denarnih pomoči za socialno šibke učence, — pri dodeljevanju štipendij za socialno šibke dijake in študente, — pri razvijanju socialnega dela v šolah. 3. s stanovanjsko skupnostjo: — pri izpopolnjevanju kriterijev za dodeljevanje stanovanj in regresiranje najemnin iz solidarnostnega stanovanjskega sklada, — pri programiranju in gradnji stanovanj za upokojence. 4. s sku pnostjo zdravstvenega zavarovanja: — pri razvijanju socialno zdravstvene patronaže, — pri razvijanju zdravstvenega varstva v socialnih zavodih, izpopoinjevanju dela psihohigienskih dispanzerjev ter ustreznih posvetovalnic za otroke in starostnike, — pri razvijanju zdravstvene nege in pomoči na domu, — pri razvijanju socialnega dela v zdravstvenih ustanovah. 5. s skupnostjo za zaposlovanje: pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pri usmerjanju mladine v zaposlitev, — pri zaposlovanju tistih oseb, ki jim je potrebna pomoč pri vključevanju v zaposlitev. 6. s kmetijsko zemljiško skupnostjo: — pri zagotavljanju socialnega skrbstva osebam, ki so oddati zemljišča družbi. St. 6 — 18 aprila 1975 URADNE OBJAVE 73 !)). ORGANiZACiJA SKUPNOST) 14. čiert O uresničevanju citjev in naiog sociainega skrbstva odtočajočtani občinske skupnosti na zborih deiov-nih tjudi, v krajevnih skupnostih, v temeijnih in drugih organizacijah združenega deta in društvih na področju sociainega skrbstva ter prek detegatov v skupščini občinske skupnosti in njenih organov in prek deiegacije v skupnosti sociatnega skrbstva Stovenije. 15. čten Občinsko skupnost upravija skupščina. Organi skupščine so: — izvršni odbor — svet za varstvo otrok in družine — svet za varstvo od rasi ih Skupščina ima iahko tudi komisijo, odbore in druga teiesa za opravijanje doiočenih naiog. 16. čien Skupščina ima dva zbora: — zbor uporabnikov dejavnosti sociainega skrbstva, ki ga sestavijajo deiegati deiovnih ijudi in občanov, organiziranih v krajevnih skupnostih in — zbor izvajaicev, ki ga sestavijajo delegati deiav-cev, ki deiajo v organizacijah in društvih sociainega skrbstva. Skupščina ima 35 deiegatskih mest. Zbor uporabnikov ima 25 deiegatskih mest in sicer iz vsake krajevne skupnosti po eno deiegatsko mesto, iz KS Postojna 5 deiegatskih mest, iz KS Pivka 3 deiegatska mesta, iz KS Prestranek 2 deiegatski mesti. Zbor izv* jaicev ima 10 deiegatskih mest: — iz Doma počitka Pianina 4 deieg. mesta — iz organizacije RK Postojna 2 deieg. mesti — iz Društva upokojencev Postojna 1 deieg. mesto — iz Društva upokojencev Pivka 1 deieg. mesto — iz Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Postojna 1 deieg. mesto — iz Ktubazdravijenihaikohoiikov Postojna 1 deieg. mesto Mandat delegatov skupščine traja štiri ieta. izvoiitev in odpokiic deiegatov se vrši na način in po postopku, ki ga sprejme občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov skiadno z zakonom o obiikovanju in votitvah deiegacij ter delegiranju detegatov v skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti, ki enakopravno sodetujejo s pristojnimi zbori skupščine družbeno poiitične skupnosti. Za ustavnost in zakonitost svojega deia so deiegati odgovorni skupnostim in organizacijam, ki so jih voiiie v skupščino skupnosti. Deiegati skupščine so se doižni posvetovati s svojimi skupnostmi in organizacijami o vseh vprašanjih, o katerih razpravija in sktepa skupščina ter j) posredovati staiišča svoje skupnosti in svoje organizacije. 17. čien 1 Skupščina občinske skupnosti Skupščina skupnosti ima nasiednja poobiastiia in odgovornosti: — sprejema statut in druge spiošne akte skupnosti, — sprejema prediog programa razvoja sociainega skrbstva in skrbi za njegovo izvršitev, — sprejema programe in načrte deia skupnosti, — sprejema finančni načrt in zakijučni račun skupnosti, — skiepa družbene dogovore in samoupravne sporazume, — sprejema posiovnik o svojem deiu in deiu drugih organov občinske skupnosti, — doioča načeta in merita za deiitev in uporabo sredstev, s katerimi razpoiaga, — odioča o združevanju sredstev skupnosti, — odloča o najemanju kreditov, — obravnava probiematiko socialnega skrbstva na svojem območju, — daje pobudo za sodelovanje z drugimi skupnostmi sociainega skrbstva, organizacijami združenega deta, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in organi o vprašanjih skupnega pomena, — obravnava pripombe, mnenja in priporočila občinske skupščine in družbeno političnih organizacij terjih obvešča o svojih ukrepih in stališčih, — daje pobudo in predlaga sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva, — daje pobudo in odloča o ustanovitvi organizacij združenega dela na področju sociatnega skrbstva, — obravnava poročila o deiu in programe deia organizacij s področja sociainega skrbstva, — voli in odpokliče organe skupnosti, — voli in odpokiiče predsednika in namestnika predsednika skupščine, — imenuje in razrešuje člane občasnih teles skupščine, — voli delegate v skupščino občinske skupnosti sociainega varstva, — voti delegate za skupščino skupnosti sociainega skrbstva Siovenije po načeiu enakopravne zastopanosti obeh zborov, 74 -URADNE OBJAVE- St. 6 — 18. aprila I97s — imenuje in razrešuje tajnika občinske skupnosti, — daje sogiasje k statutu organizacij združenega dela s področja socialnega skrbstva, — daje sogiasje k imenovanju direktorja socialnega zavoda, — opravlja še druge naloge določene z zakonom in statutom skupnosti. 18. člen Skupščina odloča na zasedanju obeh zborov. O zadevah, ki so bistvenega pomena za občinsko skupnost, kot so: — sprejem splošnih aktov; — sprejem programov in delovnih načrtov; — sprejem finančnega načrta in zaključnega računa; odločata oba zbora enakopravno in je odločitev sprejeta, če je bila v enakem besedilu sprejeta z večino glasov v obeh zborih. . - 't 19. čien Če odločitev v zadevah iz drugega odstavka prejšnjega člena ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih skupščine, se prične usklajevalni postopek med zboroma. V usklajevalno komisijo, ki šteje pet članov, izvoli vsak zbor izmed svojih delegatov dva člana. Član komisije je tudi podpredsednik skupščine ati od predsednika pooblaščen delegat, ki vodi delo komisije in ji predseduje. Če tudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje, lahko skupščina občine Postojna na predlog svojega izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje. 20. čien Mandatna doba članov delegacije za skupščino in organe občinske skupnosti traja štiri leta. 21. člen Skupščina občinske skupnosti lahko predlaga pred potekom mandatne dobe na podlagi obrazloženih in utemeljenih predlogov volilnemu telesu, da odpokliče člana delegacije, ki ga je izvolita v skupščino ter namesto njega izvoli drugega. Volilno telo lahko pred potekom mandatne dobe odpokliče člana delegacije, ki ga je izvolilo v skupščino in na mesto njega izvoli drugega. član delegacije lahko vrne mandat. O tem mora poprej pismeno obvestiti predsednika skupščine in volilno telo, ki ga je izvolilo. Če je članu delegacije skupščine prenehal mandat pred potekom mandatne dobe, je treba najpozneje v roku enega meseca izvoliti novega člana delega-cije. Tak član delegacije je izvoljen le do preteka dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član. 22. člen Pravice in dolžnosti delegatov skupščine občinske skupnosti so: — delegat je dolžan redno spremljati delo skupščine in njenih organov ter aktivno sodelovati v skupščini in njenih organih, — delegat si mora pred zasedanjem skupščine zagotoviti mnenja in stal išča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu tiste skupnosti oziroma organizacije, ki ga je delegirala; prav tako je dolžan poročati skupnosti oziroma organizaciji o svojem delu in sprejetih sklepih in stališčih skupščine, — delegat ima pravico odločati, — delegat ima pravico predlagati skupščini stališča in sklepe, — delegat ima pravico predlagati v obravnavo skup-, ščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupšči-' ne in njenih organov, izvrševanje zakonov in drugih aktov, sprejetega programa in drugih sklepov skupščine skupnosti, — delegat ima pravico obrniti se na predsednika o vprašanjih, ki zadevajo delo predsednika ter delo drugih predsednikov organov skupnosti, — vsak delegat ima pravico biti voljen v organe in telesa skupnosti. * 23. člen Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov obeh zborov skupščine. Glasovanje je javno. Če skupščina v skladu s poslovnikom sklene, da se glasuje tajno, je glasovanje tajno. Poslovnik podrobneje ureja delo skupščine in organov občinske skupnosti. 2. Predsednik skupščine 24. člen Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika. Skupščina izmed članov delegacij voli predsednika in namestnika predsednika. Glasovanje je praviloma tajno in z glasovnicami. Predsednik in namestnik predsednika se volita za dobo štirih let in ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost. St. 6 - 18. aprila 1975 ______ -URADNE 25. č!en Predsednik skupščine: — predstav)ja in zastopa skupščino, — skticuje in vodi seje skupščine, — skrbi, da se deia po poslovniku skupščine, — podpisuje sptošne in druge akte, ki. jih sprejema skupščina, — skrbi za sodelovanje skupščine s skupnostjo socialnega varstva, skupnostmi, organizacijami in društvi, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti. Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini. Ob zadržanosti predsednika ga nadomešča namestnik z vsemi pooblastili predsednika. 26. člen Predsednik mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva: — ena petina deiegacij skupščine — izvršni odbor Če predsednik v osmih dneh po prejemu zahteve ne skliče seje, jo skliče predlagatelj. 27. člen 3. izvršni odbor Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti. Izvršni odbor ima sedem članov, ki morajo biti praviloma izvoljeni izmed delegatov obeh zborov. Volitve predsednika in članov izvršnega odbora so praviloma tajne. Izvršni odbor voli izmed sebe namestnika predsednika. 28. člen Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za izvajanje politike in izvršuje sklepe in druge odločitve skupščine, — izvaja družbene dogovore, samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupnosti, — pripravlja predloge splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina, — pripravlja gradivo in predlaga sklic seje skupščine, — pripravlja predloge za razdelitev finančnih sredstev, — skrbi za izvrševanje finančnega načrta, — določa podpisnike za finančno poslovanje, — sklepa pogodbe za potrebe občinske skupnosti, — usmerja delo strokovne službe in odloča o sistemizaciji delovnih mest strokovne službe, — poroča skupščini o svojem delu, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina iz pristojnosti skupnosti, če ni določena pristojnost skupščine. Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren skupščini. OBJAVE-' 75 29. člen Izvršni odbor deta na sejah. Seje so sklepčne, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov izvršnega odbora. 30. člen Sejo sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. Seje sklicuje predsednik tudi na zahtevo: — najmanj štirih članov izvršnega odbora, oziroma predsednika skupščine skupnosti. 31. člen Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge: — skticuje in vodi seje izvršnega odbora — podpisuje akte izvršnega odbora — zastopa občinsko skupnost pred tretjimi osebami — skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora — je odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta. 4. Organi za opravijanje javnih poobtasti) 32. člen Skupščina ima dva organa socialnega skrbstva za opravljanje javnih pooblastil, in sicer: 1. Svet za varstvo otrok in družine, 2. svet za varstvo odraslih. 33. člen Vsak svet ima 5 članov. ' Predsednika in člane svetov voli skupščina praviloma izmed delegatov. Mandatna doba članov sveta traja štiri leta. 34. člen Svet za varstvo otrok in družine: — odloča o odvzemu otroka staršem; — odloča o namestitvi otroka v varstvo, oskrbo in vzgojo v drugo družino ali zavod, — odloča o višini pomoči za zavod ali rejništvo, — odloča o**postavitvi skrbnika mladoletni osebi, — odloča o sklenitvi posvojitve otroka, — odloča o stikih z otrokom razvezanih staršev, — odloča o priimku otroka, kadar se starša ne moreta sporazumeti, — daje soglasje k uvedbi postopka za odvzem ali omejitev roditeljskih pravic, — daje soglasje k uvedbi postopka za kaznovanje staršev, kadar so grobo zanemarili svojo dolžnost do otroka ali izrabili roditeljsko pravico v škodo otroka, — odloča o pravici do denarne pomoči otrokom in njeni višini, 76 -URADNE OBJAVE- St. 6 — 18. aprila !97s — odtoča o drugih obiikah in ukrepih, potrebnih za varstvo otroka in družine. 35. čien Svet za varstvo odrast ih oseb: — odtoča o postavitvi skrbnika odrasti osebi, — odtoča o nagradah skrbnikom, — odtoča o namestitvi odraste osebe v sociatni za-* vod ati rejništvo, — odtoča o višini denarne pomoči za ptačevanje storitev v zavodu ati rejništvu, — odtoča o priznanju pravice do denarne pomoči in višini pomoči na osnovi kriterijev, dotočenih s samoupravnim sporazumom, — odtoča o drugih obiikah in ukrepih za varstvo odrastih. 36. čien Sveti detajo na sejah in določajo z večino gtasov vseh čtanov. Odtočbe izdane v pristojnosti sveta podpiše predsednik sveta ati od skupščine občinske skupnosti poobtaščeni čtan sveta. Gradivo za sejo sveta pripravi strokovna stužba skupnosti. 5. Občasna in pomožna tetesa 37. čien Za proučevanje posameznih vprašanj z detovnega področja občinske skupnosti in za pripravo predto-gov za posamezne ukrepe ustanavtja skupščina občasna in pomožna tetesa. S sktepom o ustanovitvi se dotočajo natoge, sestav in trajanje deta občasnih in pomožnih tetes. tV. UVELJAVLJANJE PRAVtC tZSOCtALNEGA SKRBSTVA 38. čien Razne obtike družbene pomoči zagotavtja občinska skupnost občanom občine Postojna, ki so zaradi mtadotetnosti, botezni, invatidnosti, ostaretosti in iz drugih vzrokov potrebni družbene skrbi. 39. čten Pravice sociatnega skrbstva se priznavajo in uve-tjavtjajo v nastednjih obiikah: 1 statne, začasne ati enkratne denarne pomoči 2 rejnine, oskrbnine v sociainih zavodih, zavodih za usposabljanje in zavodih za rehabititacijo, v dijaških domovih in v drugih družinah 3 piačiiozdravijenja, zdravstvenih storitev in zdravstvenih pripomočkov osebam, ki nimajo to urejeno iz drugega nastova 4 ptačito prehrane šotskih otrok 5 ptačito tetovanj šotskih otrok 6 ptačito tetovanj odrastih 7 preživnine kmetom, ki so oddati zemtjišča družbi. Pravice iz 3. točke tega čtena se priznavajo občanom te v primeru, če ima skupnost za ta namen za-gotovtjena sredstva iz proračuna občine Postojna. Pravice iz 7. točke tega čtena se priznavajo občanom te v primeru, če skupnosti za ta namen zagotovi sredstva Kmetijska zemijiška skupnost Postojna. 40. čten Pravico do družbene denarne pomoči imajo občani, ki so iz raztogov navedenih v 38. čienu tega statuta nesposobni ati zmanjšano sposobni za pridobitno deto, če nimajo tastnih oziroma zadostnih sredstev za preživijanje, ati za pokiicno usposabtjanje ter so brez zavezancev, ki bi mogti, ati biti po zakonu, oporoki ati pogodbi doižni za njih skrbeti. Pravico do družbeno denarne pomoči imajo tudi občani, ki so zaradi botezni, smrti svojcev ati drugih vzrokov v izjemni stiski ter jim je potrebna začasna ati enkratna pomoč. Upravičenci ati njihovi zakoniti zastopniki, ki imajo tastne nepremičnine večje vrednosti, tahko dobijo pomoč tako, da pristanejo na zemtjiškoknjižno zavarovanje izptačane pomoči. 41. čten Denarne pomoči občanom se dodetj ujejo v primerih, če njihovega socialnega problema ni mogoče rešiti z drugimi učinkovitejšimi ukrepi. 42. čten Pravico do statne družbene denarne pomoči imajo občani, ki niso sposobni za pridobitno delo, ati nimajo dovotj dohodkov, ne tastnega premoženja, niti svojcev ati drugih oseb, ki bi jih biti po zakonu, pogodbi ati pravnomočni odločbi oziroma sodnemu sktepu dotžni in sposobni preživtjati in če jim ni mogoče pomagati na drug način. 43. čten Nesposobnost za deto se dokazuje z zdravniškim izvidom. Če je občan star nad 60 tet (moški) ati nad 55 let (ženska), oziroma miajši od 15 tet, se nesposobnost za delo pravitoma ne ugotavtja. Nesposobnost za deto se ne ugotavtja za dijake in študente, če so ostati brez sredstev za preživtjanje in jim ni mogoče pomagati na drug način. 44. čten Ce ima ogroženi občan pravico do dohodkov iz drugih virov ati pravico do preživtjanja od drugih zavezanih oseb pa sam ne more uvetjavtjati te pravice, se mu da začasna pomoč, sociatna stužba pa mu pomaga pri uvetjavitvi njegovih pravic, če te pravice ni mogoče uvetjaviti, se šteje, da občan nima dohodkov za preživtjanje in se mu da družbena denarna pomoč. St. 6 — 18 aprila 1975 -URADNE OBJAVE« 77 45. člen če ima ogroženi občan premoženje, ki se sestoji iz premičnin in nepremičnin, se družbena denarna pomoč dodeii pod pogojem, da dovoli zemtjiško-knjižno zavarovanje do višine prejete pomoči. V primeru, da ogroženi občan v to ne privoii, mu socialna siužba poskuša urediti preživljanje na drug način, na primer s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, izročilno pogodbo, kupoprodajno pogodbo, z oporoko, s sklepom o delovanju itd. Če tudi to ne uspe, se pomoč prizna v ustreznem nižjem znesku, vendar v taki višini, ki še omogoča najosnovnejše preživljanje. V takem primeru se daje denarna pomoč z obveznostjo povračila, ki se izterja po smrti upravičenca. 46. člen Če občan, ki prejema družbeno denarno pomoč, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov na primer pokojnino, preživnino ali podobno, je za čas, ko je poleg teh dohodkov prejemal družbeno denarno pomoč, dolžan povrniti znesek prejéte družbene denarne pomoči. 47. člen Začasna denarna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi bolezni, objektivne brezposelnosti, ati drugih razlogov prišli v začasne socialne težave in je pričakovati, da bodo te v najkrajšem času odpravljene. Začasna denarna pomoč se lahko dodeli največ za dobo šestih mesecev, izjemoma se lahko enkrat podaljša še za enako dobo. 48. člen Stalne in začasne družbene denarne pomoči se priznavajo upravičencem glede na stopnjo njihove materialne ogroženosti. Šteje se, da je občan ma-, terialno ogrožen, če njegov dohodek ali dohodek na člana družinske skupnosti ne dosega zneska varstvene pokojnine mesečno. Za občane, ki se preživljajo izključno iz dohodkov od kmetijske dejavnosti se uporabljajo kriteriji RSOV, ki veljajo za pridobitev pravice do denarne pomoči socialno ogroženim kmečkim otrokom. 49. člen Občanom, ki nimajo nobenih sredstev za preživljanje in niso sposobni za pridobitno delo ter nimajo zavezancev, ki bi jim bili dolžni pomagati pri preživljanju, se priznavajo družbene denarne pomoči najmanj v višini 50 % varstvene pokojnine mesečno. ' Ostalim upravičencem se prizna nižja družbena denarna pomoč glede na stopnjo njihove ogroženosti, upoštevajoč vsakoletni porast življenjskih stroškov. 50. člen Enkratna denarna pomoč se dodeli občanom, ki so zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov zašle v take težave, da jim je enkratna pomoč potrebna in se predvideva, da bo ta pomoč učinkovita. Občasna denarna pomoč se dodeli upravičencem stalne družbene denarne pomoči in osebam z zelo nizkimi mesečnimi dohodki za pomoč pri nabavi ozimnice in kurjave. Višina občasne denarne pomoči ne sme presegati dvakratnega zneska najvišje stalne družbene denarne pomoči. V nujnih primerih za te oblike pomoči odloča tajnik skupnosti in odločitev o,dodelitvi pomoči predloži svetu v naknadno potrditev. 51. člen Družbena denarna pomoč se praviloma daje v denarju in se nakaže z denarno nakaznico na ime upravičenca ati njegovega zakonitega zastopnika. Če socialna služba ugotovi, da na ta način ne bi bilo ustrezno preskrbljeno za preživljanje ogroženega občana, lahko da pomoč tudi na drug način (npr. tretji osebi, pomoč v materialu ali delno v materialu, delno v denarju, plačilo prehrane, plačilo letovanja itd.). 52. člen Stalna in začasna družbena denarna pomoč pripadata praviloma upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, če v odločbi ni drugače odločeno in utemeljeno. Pravica do denarne pomoči preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko so odpadle okoliščine, zaradi katerih je bila pomoč dodeljena. S tistimi, ki so dolžni koga preživljati (na podlagi določit zakona sklenjenih pogodb itd.) je treba skleniti sodno izvršljivo obvezo za plačilo prispevka k preživljanju. 53. člen Postopek za pridobitev pomoči se prične na prošnjo ogroženega občana, na predlog krajevne skupnosti, zdravstvene službe, delovne organizacije, družbeno politične organizacije ali društva in posameznih občanov. 54. člen Pred izdajo odločbe za stalno oziroma začasno družbeno denarno pomoč, si mora socialna služba pridobiti mnenje komisije za socialna vprašanja pri krajevni skupnosti. ^ 55. člen Pravico do celotnega ali delnega plačila rejnine in oskrbnine v mladinskih in vzgojnih zavodih imajo mladoletni otroci, ki so bili nameščeni v rejo ali v zavod, če niti sami, niti njihovi starši oziroma zakoniti zastopniki nimajo dovolj sredstev za plačilo celotnih ali delnih stroškov oskrbe v reji ali zavodu. S starši in drugimi zakonitimi zastopniki, ki so po zakonu dolžni preživljati otroke, sklene tajnik skupnosti po sklepu sveta sporazum glede višine prispevka k rejnini ali oskrbnini v zavodu. 78 -URADNE OBJAVE-- St. 6 — )8. aprila 197c Pravico do delnega ati celotnega plačita stroškov počitniškega tetovanja imajo predšoiski in šotski otroci, ki so po ugotovitvah zdravstvene in socialfte službe takega letovanja potrebni, če tisti, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje, nimajo sredstev za delno ali celotno plačilo stroškov. Za šolske otroke, ki po ugotovitvah socialne službe, tisti, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje, nimajo sredstev potrebnih za plačilo šolske prehrane, se odobri delno ali celotno plačilo. Ob pogojih iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko dajejo pomoči tudi za kritje dnevnih letovanj šolskih in predšolskih otrok y času šolskih počitnic. 56; člen Pravico do plačila oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasli občani, če nimajo premoženja ali lastnih dohodkov ati zakonitih zavezancev in so zaradi starosti ali bolezni potrebni zavodskega varstva. Pravico do delnega plačita oskrbnine v socialnih zavodih imajo občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnine, invalidnine idr.) pa le ti ne dosegajo zneska polne oskrbnine v zavodih. Občanom v zavodih se prizna žepnina v določenem znesku, katerega višino določi svet za varstvo odraslih. 57. člen Občani, ki niso zdravstveno zavarovani in ne uživajo zdravstvenega varstva po drugih predpisih, imajo pravico^do plačita zdravljenja v bolnišnici, če nimajo lastnega premoženja ali drugih dohodkov, ki bi biti zavezani plačilu davka, ne svojcev ali zakonitih zavezancev, ki bi bili dolžni za njih skrbeti. Če občan nima zdravstvenega zavarovanja zaradi subjektivnih vzrokov, se mora zavezati, da bo skupnosti povrnil stroške zdravljenja takoj, ko mu bo to mogoče. V. SREDSTVA ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI SKUPNOSTI IN NJIHOVA UPORABA 58. člen Združevanje sredstev za uresničitev nalog in program skupnosti temelji na načelu vzajemnosti in solidarnosti vseh delovnih ljudi ter na načelu sorazmernosti prispevka z osebnim dohodkom delavcev oziroma ekonomsko močjo drugih zavezancev. ' 59. člen Sredstva skupnosti so: — prispevki delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovnih ljudi, ki z osebnitp delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki se plačuje v skladu s posebnimi predpisi, — sredstva za izvajanje nalog socialnega skrbstva-se zagotavljajo tudi iz sredstev občinskega proračuna, — sredstva, ki za izvedbo posameznih nalog, ali za posebne namene dajejo organizacije združenega dela, družbeno politične skupnosti, druge samoupravne interesne skupnosti, druge organizacije in občani, — samoprispevki in prispevki občanov, volila in darila, — povračila za opravljeno delo na podlagi pogodb, — lastni dohodki. 60. člen Višino prispevka izraženo v stopnji za socialno skrbstvo določi na predlog občinske skupnosti socialnega skrbstva skupščina občinske skupnosti socialnega varstva. 61. člen Sredstva skupnosti se uporabljajo: — za financiranje dajatev socialnega skrbstva, — za financiranje nalog socialnega skrbstva v pristojnosti skupnosti, — za financiranje in izvršitev programa socialnega skrbstva, — za razširitev materialne osnove socialnega skrbstva (investicij za gradnjo in sanacijo socialnih zavodov), — za financiranje raziskovalnega in analitičnega deta, — za strokovno izpopolnjevanje kadrov socialnega skrbstva, — za kritje stroškov poslovanja službe skupnosti. Občinska skupnost prispeva del sredstev za uresničevanje skupnih nalog, ki so pomembne za Slovenijo, v skupnost socialnega skrbstva Slovenije na podlagi samoupravnega sporazuma. 62. člen Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun pri SDK. 63. člen Skupnost ima obvezno rezervo sredstev. V obvezno rezervo se vsako Teto izloči najmanj 1 % sredstev. S finančnim načrtom se vsako leto določi koliko sredstev se izloči v obvezno rezervo. Obveznost izločanja sredstev v obvezno rezervo preneha, ko ta sredstva dosežejo višino 10 % enoletnih sredstev pótrebnih za izvedbo programa socialnega skrbstva, ponovno pa nastane, ko se sredstva obvezne rezerve zmanjšajo pod ta znesek. 64. člen Sredstva obvezne rezerve se uporabljajo v primeru, ko se sredstva iz virov ne stekajo pravočasno, ali če se pojavtjo večji nepredvideni izdatki, ki jih je občinska skupnost dolžna kriti po zakonu in tem sta- 6 — 18 1975 -URADNE OBJAVE-- 79 65. člen Skupnost uporablja svoja sredstva na podlagi programa in finančnega načrta. Program in finančni načrt sprejme skupščina vsako )eto najkasneje v mesecu decembru za naslednje leto. VI. STROKOVNA SLUŽBA 66. člen Strokovna opravita za občinsko skupnost opravlja strokovna služba, ki je organizirana kot delovna skupnost občinske skupnosti. Naloge strokovne službe so: — neposredno izvrševanje sklepov in odločitev skupščine in drugih organov skupnosti, — priprava informacij in poročit za skupščino in druge organe skupnosti, — priprava osnutkov splošnih aktov občinske skupnosti, — priprava gradiva za odločanje obeh svetov skupščine in izvajanje njihovih sklepov, — izvajanje strokovnega socialnega dela po predpisih s področja socialnega skrbstva, družinskih odnosov, kazenske zakonodaje in drugih predpisih, ki nalagajo določene naloge službam skupnosti socialnega skrbstva; — neposredno izvajanje programov in načrtov ob-činskeskupnosti; — skrb za reden dotok sredstev za socialno skrbstvo; — opravljanje administrativnih, finančnih in drugih tekočih zadev za občinsko skupnost. 67. člen Sredstva za opravljanje nalog strokovne službe skupnosti se določijo na podlagi programa dela vsako leto v finančnem načrtu občinske skupnost). Program deta strokovne službe daje soglasje skupščina občinske skupnosti. Programu dela strokovne službe daje soglasje skupščina občinske skupnosti. 68. člen Strokovno socialno delo v strokovni službi skupnosti opravljajo strokovni delavci — socialni, zdravstveni ali pedagoški, ki morajo imeti strokovno izobrazbo. Podrobnejša določila o tem sprejme zbor delovnih ljudi skupnosti s sistemizacijo delovnih mest. 69. člen Občinska skupnost ima tajnika. Naloge tajnika so: — vodi strokovno službo skupnosti, — sodeluje pri pripravljanju gradiva za sejo s up ščine in njenih organov, — skrbi za podrobno izvrševanje sklepov skupščine in njenih organov, — je pomožni odredbodajalec, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina in izvršni odbor. 70. člen Tajnika imenuje skupščina skupnosti za dobo štirih let in je lahko ponovno imenovan. Za tajnika se lahko imenuje, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: — izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. — ima višjo šolo za socialne delavce ali njej sorodno višjo šolo ali sorodno visoko šolo; — ima 5 let (višja izobrazba) oz. 3 leta (visoka izobrazba) delovnih izkušenj v socialnem delu; — je moralno in politično neoporečen; — je aktiven družbenopolitični delavec. VII. RAZMERJA SKUPNOSTI DO DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI IN DO DRUGIH DRUŽBENIH DEJAVNIKOV 71. člen Občinska skupnost je dolžna najmanj enkrat letno poročati skupščini skupnosti socialnega varstva o svojem delu, izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in uporabi sredstev za socialno skrbstvo. Skupščina občinske skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja skupščine občine ter skupnosti socialnega varstva ter obveščajo občinsko skupnost socialnega varstva o sprejetih sklepih v tej zvezi. 72. člen Skupščina občine vrši družbeni nadzor nad delom občinske skupnosti, pristojni organ občinske skupščine pa nadzor nad zakonitostjo dela občinske skupnosti. 73. člen Občinska skupnost daje pobude za razvoj socialnega dela v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter razvoj dejavnosti, ki zagotavlja socialno varnost delovnih ljudi in občanov. Vlil. JAVNOST DELA 74. člen Delo občinske skupnosti je javno. Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, socialno humanitarnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in društev ter občani imajo pravico prisostvovanja na sejah skupščine in drugih 80 -URADNE OBJAVE- St. 6 — 18. aprila 197s organov skupnosti ter na sestankih deiegacij in z dovoijenjem predsednika sodeiovati v razpravi ter izražati svoja mnenja brez pravice odiočanja. Javnost je izkijučena na sejah obeh svetov, ki obravnavata osebne probteme posameznikov in družin in kjer se uporabljajo načeia siužbene tajnosti. 75. čien Predsednik skupščine, predsednik izvršnega odbora ih tajnik so dolžni skrbeti za pravočasno obveščanje javnosti prek sredstev javnega obveščanja in drugih sredstev obveščanja. 76. čien Predstavniki tiska in drugih sredstev obveščanja lahko prisostvujejo sejam skupščine in drugih organov skupnosti zaradi obveščanja javnosti o njihovem delu. Skupščina in drugi organi skupnosti iahko skiene-jo, da se dotočena vprašanja obravnavajo brez javnosti. 77. čien Statut, samoupravni sporazum in drugi spiošni akti ter pomembni skiepi skupščine skupnosti, se objavljajo v,,Uradnih objavah". iX. SAMOUPRAVNi NADZOR 78. čien Skupščina občinske skupnosti ima odbor za samoupravni nadzor, ki ima pet čianov. Ciane voiijo delegacije za dobo štirih tet. Odbor nadzoruje dosledno izvajanje ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih spiošnih aktov občinske skupnosti. Odbor ima pravico vpogieda v vso dokumentacijo občinske skupnosti in iahko zahteva od strokovne siužbe podatke v zvezi s svojim deiom. O svojih ugotovitvah je odbor doižan obveščati skupščino in izvršni odbor zaradi ukrepanja. X. PREHODNE iN KONČNE DOLOČBE 79. čten Z ustanovitvijo občinske skupnosti po zakonu o sociainem skrbstvu, se nanjo prenesejo pravice in obveznosti ter sredstva z dosedanjih pristojnih organov. ' 80. čien Prenos zadev na skupnost in njene organe se izvrši z dnevom konstituiranja občinske skupnosti. 81. čien Z dnem sprejema tega statuta preneha z deiom iniciativni odbor, ki ga je imenovaia občinska skupščina. 82. čien Za toimačenje doiočb tega statuta je poobiaščena skupščina občinske skupnosti. 83. čien Spremembe in dopoinitve statuta se izvršijo v postopku, ki vetja za sprejem statuta. Spremembe in dopoinitve iahko prediaga vsak podpisnik samoupravnega sporazuma za ustanovitev občinske skupnosti, kakor tudi vsak delegat v skupščini. 84. čien Ta statut stopi v veijavo, ko ga sprejme skupščina skupnosti in potrdi občinska skupščina. Ta statut se objavi v Uradnih objavah. Predsednik občinske skupnosti sociainega skrbstva JOŽE BAŠA, i.r. Skupščina občine Postojna je potrdita statut občinske skupnosti sociainega skrbstva s skiepom št. 023—26/74 z dne 27. februarja 1975.