2S6 (Pviaatezna *eviika S vinarjev.) V Trsta, v 25. oktobra 1917 Ltslnlk XUI. Irfta ja v tak dan. ttitfl nedeljah ob S zjutraj. In praznikih. r> IVr-'-i*' b in i* Sv It: ka AsiSkega flt 20, I. nj-istr. V* (^>>:;iii;o uredništvu U«t«. Nefrankiram pis-^a *e h« ipr-jerrajn in rokopisi ne \T«č«fo Ud.-;rH- u odfo\ mi uredu.k Stek i Godlat. Lastnik K.vt- cts Hatr . ^--tr — Tisk tiskarne ,2ii:nosti-, vpis»re Mmćv.. t z «reje* tm porctf . otn r Trato, ulica Sr. FrasCMka Afr^kega -i" 20. felejaa ureanikva ki urrave »tev 1 Na fot »i i p a z n a it: Za <*lo leto...... „ k '61-26 a P?1 ...................... ta tri mesece................. . nedeljska Izdaja » cda Ida.......620 ** pol Itia................. Posatnezns številke se prodajaj« po o ZMUuilt številke po lo vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v »iroko&U ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 via. Osmrtnice, zahvale, [xwlnnk-e. cjlaai denarnih za- v >dov...............mm po "JO via. Ogiasi v tekstu li>ta do pet vrst........K 20.-*. vsaka nadaljua vrs.a............ . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inser.itni oddelek „Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi listi. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toli se v Trstu. Uprava in InseratnI oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega Št. M. — PoStnohranilniČni račun št. H4\ C*S2. Zvezna uraifiifiBn porotna. AVSTKUSKO. DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razglasa: 24. oktobra «917. Vzhodno bojišče. — V območju •kalifi ćet u:č novega. Italijansko bojišče. — Na vsej jugozapadni fronti je brjr-o dctover*te znatno uarastio. Pri Bovcu, Toiminii na severnem detu planote B-injš?ca—Sv. Dm?i »e av>tr ^ke črte. Albanija. Južno Bera ta in na cb°h straneh reke Devoli ?o se naše varnostne ćete bojevale z uspehom, DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: 24. oktobra 1017, zvečer. Operacije ob Soči ugodno napreduje-io. Zvezne čete so vr%le sovražnika na 30 km široki fronti iz njegove prve postojanke. Dovedenih je bilo nekaj tisoč ujetnikov *n uplenjenih mnogo topov. Načelnik generalnega š;aba. NEMŠKO. BFROLIN, 24. (Kor.) Veliki glaviđ stan, 24. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kra!jeviča Ruprehta: V Flandriji so naše čete s protinapadom potisnile sovražnika »z pasu, ki ga je imel še zasedenega v našem obrambnem pasu na južnem delu gozda Houtiioulsta: napravili smo ujetnike. V bojnem ozemtjn med Draa'bankom in Zaudvoordom je popoldne ogenj zopet močno narastel. Novi napadi niso bili »z- ršeni. — Armada nemškega cesarjevičs: Francozi so pričeli včeraj v dve*: delta velik napad ob Cheminu des Oames, od \i?lette severno Vauxaidona do planote severno Paissy (25 km). Boji, ki so -e razvili dopoline južno prekopa Oisi— Aisae, so dovcdH do težke, pre meniji ve borbe med Aillette »n višinami pri Osteln. Sovražnik, ki je zgodaj zjittraj po 6 dnevnem. najsrditejšem ogn.'u napadel naše razrušene črte, je naletel na močen cdpar in radi težkih Izgub ni prišel naprej. Sole poznejšemu, po topovski pripravi izvedenemu in s številnimi oklooflimi vozovi podpiranemu sunku svežih francoskih sil, se je z zapada proti Alleniantu, z juga pa proti Chavignonu posrečilo prodreti v naše postojanke in dospeti tlo teh vasi. S tem so postaje vmes ležeče post ere, južno Fi-laina, izvedeni napadi več francoskih divizij so se kljub ponovnem« navalu izjalovili ob najtežjih izgubah. Zvečer je prešel Sovražnik po večurneiu bofrna.iočeni ognju meo L»raye in Aillesoiu v napad. Dvakrat so se navalile t?.'nkaj njegove čete v globokih vrstah. V obrambnem ognju in mestoma v srditem boju iz bližine se je francoski sunek na tej fronti popolnoma razbil. V krajevnih bojih se je padaljevala bitka noiri v pozno noč. Dosedaj še ni oživela zopet. Naše čete so se biie junaški. — Na vzhodnem bregu Moze so se vršili tekom dneva jugozapadno Be^umonta boj: med jarki. Vzhodno bojišče. — Med Riškitn zalivom in Dvino smo v nočeh do 22. oktobra, brez motit ve od strani sovražnika, na široki fronti pred glavno postojanko umaknili daleč naprej pomaknjene vat-nostne čete. ki so v uspešnih bojih zabran je vale Rusom od začetka septetrl.ra vpogled v našo razvrstitev. Macedonska fronta. — Živahno topovsko delovanje le zapadno Ohridskega jezera in od Vardar ja do Dojrana. kjer so bili sunki Angležev odbiti. 11 a I i j a ti s k a fronta. - Bojno delovanje na Tirolskem, Koroškem in ob Soči je vidno oživelo. Nemška artiljerija je posegla v topovski boi Nemška in av- P O D L I S T C Iv Milijonar, ki le Izginil. Roman. Francoski spisal EvgM C kava** a. Ponedeljek je ugovarjal, a vse mu ni pomagalo nič. Cartouche ga je vedno ime-nova! odvetnika in mu dejal večkrat: — Končno pa odvetnik tudi ni ravno največji bogataš na svetu, in prav nič se vam r.i treba sramovati, da pripadate moji tolpi; imam v nicj še bftgatejše ljudi kii! Cartouchevih vohunov. \ svoje sta-ro\a ie v ulici della Bucherie je puščal samo Cartoucha ali pa njegt>\rega natnest-nika. P.Kla potrkati sta morala prej petkrat in izreči geslo: (jovoriva o gospodu de Vivonnu.« To ime je namreč bivšemu kaznjencu neizbrisno ostalo v spominu in preklinjal ga je še vedno. stro-o^rska peiiota Je danes zjutraj zavzela sprec*nie Italiianske postojanko pri Bovcu, i olminu in na severnem delu Banjske planote. BEROLIN, 24. (Kor.) Wotffov urad poroča: 21. cktobr2 1917, zvečer. V Flandriji »uočen topovski bo?. Na Che-mrnu ues Dames neznatno sovražno artilerijsko deiovanje. Francozi svojega n^paJa niso nadaljevali. — Na vzliocki nič pomembnega. — Na halijanski fronti se skupn? napad-a o^2rac?ia razvija kakor je n^'ner- vano. Oosed?! »e b»lo javljenih uelraj tK jč ujetjiTkov. Prvj grneiirw«< - »rvrummm TURSKO. CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Dijal': Napad treh sovražnih bataijoiiov se je vsled ns-šejjs prot»sui)tfa izjalovil. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. DOHODKI NA iMOPJIJ. BEROLIN, 24. UNAJ! 24. (Kor.) !z vojnega poročevalskega stnna se javlja: it2i;j/BSKo ba-iišče: ^.'čer.-j je kljub Ježeviianu vremenu bolno delovanje ni fronti gen. polk. Boro-eviea močno narastlo. Na več točkah fronte je prišlo do nenadnega niotilnega ognja. V severnem delu Banjške planote, pri Tolminu iu dalje scverozar^dno v bovški kotlini so prixlrle av^treogrsk-e in nemške čete po nicgočni in uspešni to-povski pripravi : -oti zaradu, vdrle v či\e Italijanov in zasedle njihove p .\stročiIa Nord-Siir Korre-spondc ce - so zeppelinovci bombardirali obal Riškcga zaliva in finsko obrežje. — Listi poročajo iz Flaparan !e: Konferenca '/zh( Jnon: .rskega brodov'ja .:e sklenila zahtevati od staroruskega sveia v Petro-grada in osre ! sje^a odbora brodovja ta-koišnjc odstranitev Kerenskega, eegar sramotna pclitiena airitaeija uničuje veliko delo rcvoluciie. Skupščina izraža svoje o-gorčenje -utd d.:vni n poveljem K t renskega na mornarico, ki je odločena tako na boj proti vnaniemu kakf.r tudi notranje nu sovražniku N vaja Z'./.n smatra preselile v vlade v Moskvo /.a nevarnost /.a re-voh'cii . ki ima najmočnejšo oporo v Pe-trogradu. Bo!j: eviki so odposlali v pred-dumo Kot Sv'-';;e zastopnike Lenina, Kame-njeva. Razkf hiikova in za Kr-.n>tadt praporščaka Kri tenka. Cieneral Dukonin o položaju na Severni ironti. PfcTROGRAD, 23. (Kor.) Gcaieral Du-koniu. načelnik generalnega štaba, ki je prispel semkaj, da se udeleži tajne seje preddume, je izjavil nekemu poročevalcu, da ima izkrcanje Nemcev pri \Verderju najbrže namen, da se zavarujejo od nasprotnika zasede ii otoki. Dukonin ie mnenja. da do pomladi na frontah na suhem ni pričakovati nobenih resnih operacij. ITALIJANSKA ZBORNICA. CURJH, '23. (Kor.) Italijanska zbornica je razpravljala o interpelacijah glede pomanjkanja žita in potrebe, da se v iiteresu kmetijstva delovne sile oproste v vul em (jbsegu. 1'oljedelski minister je v svojem odfc voru naglašal, da ntia Italija nad dva milij< 5a, okoli polovico kmetijskih delavcev v ar.nadni službi in da je zanv-gia vedno bolje gojiti svoje kmetijstvo, kakor n. kr. Francija, kjer so se od I. 1914 žitna polja — nevštevši od M-vražaiika zasedeno ozemlje — zmanjša a za 35%. Anglija je dala lokorn preteklega agTarnega ie[a 7r> ladij na razpolago. Anglija sama uporablja sedaj za kruh n ;df«nestne snovi in Italija stori lahko enako. Riž in koruzo bo dobila -talija tudi letos Iz Indije in Ameri-| ke. Za oprostitev kmetijskih delavcev se bo borilo vse, kar je združljivo z zahte-\ uni vojevanja. Neki socijalistieni poslanec 'e naprosil ministrstvo, da naj zahteva takojšnji odpoklic letniKov 1874 in 75 iz armade in }e stavil tozadevno resolucijo, o ka.eri se bo razpravljalo na prilu.dnji seji. .Ministrski predsednik se je izjavil proti predlogu, nakar bi moralo na nred-!og socijalistov slediti poimensko glnso-van'e. Pred glasovanjem pa ie okoli poslancev zapustilo dvorano, tako da je postala zbornica nesklepčna. Cesar na Tirolskem T DE NT, 23. (Kor.) Te dni se ie v skalovju Monte Si-eia končal boj z minami, se je vršil že več tednov. Cesar je obiskal te junake in pripel 19 letnemu saperskemu oncTju, ki je bil noč in dan v rovih, raz-stielil s!;a!o, preko katere bi Italijani za-inogli prodreti vr naso postojanko in uničil ec! sist'.ni min, osebno na prsa red že!c zne krone. Cesar se je iskreno zahvalil tudi strelcem. Zvečer ie prebil vladar v Bo-zenu, k:er so se mu poklonili otroe? t;b zvokih domoljubnih koračnic z lampijoni in bakliami. Cesar je r>pa«zoval poklonitev z balkona svojega stanovanja in se zahva-ljevrd olrokom, ki so ga neprestano i>o-zdravijati. Prisrčnn nok!onttevr. ki se je končala s cesarsko himaKK }e napravila na ce>arja globok vtis. Odlikovanje dr. .Seidlerja. DUNAJ, 24. (Kor.) Cesar je podeiii ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju veliki križ reda sv. Štefana. Proračunski odsek. DLNAJ, 24. (Kor.) Proračunski odsek je razpravljal danes o Kratftovem predlogu g'e^e pov-abitve vrianjega min sira grofa Czemina. Dr. Korošec je prediagal, naj se povabi tudi skupili finančni minister barvil Bnrian, da pe>da pojasnila glede razmer v Bosni in Hercegovini. Odsek je sklenit, da se skle?;anie o teh predlogih odgodi do petka, ter je pričel nato proračunsko ra-zprafvo. Prihodnja seia jutri. Cesarjeva zahvala nemškim strankam za patrijotično glasovanje. DUNAJ, 24. (Kor.) Ministrski predsednik dr. Seidler je po naročilu cesarja Izrekel voditeljem nemških strank in krščanskih socijaicev najtoplejšo zahvalo za njihovo lojalno zadržanje pri dovolitvi proračunskega provizorija in vojnih kreditov. Novi nemški tajnik za notranje stvari. BtiROLIN. 24. (Kor.) Cesar je odredil, . Ja se bo s sociiaimiiii in gospodarsko-j političnimi nalogami države, ki so pripadale dosegaj državnemu uradu za notra-! nje stvari, pečala odsedaj naprej državnemu kancelarju neposredno podrekna r-^rednja ob'ast ixh1 imenom »Urad za državno gospodarsko . Cesar je dalje odpustil f'r. Hetffericha z mesta državnega Lajiiika zri notrajije stvari iu imenoval državnega podtajnika \V:?!raaifa za tajnika za notranje stvari m državnega podtajnika Schvvanderja za taj rka državnega go-srčuda škega urada. Heifferich ostane še vnaprej namestnik državnega kancelar ja. Francoska kabinetna kriza. Barthou vnanji minister. LUG ANO, 24. (Kor.) Po pariških poročilih milanskih listov k? bil na mesto Ri-bota imenovan za vir »njega min. Barihou. mmm Bili—T I I I ia I I I Tisti dan, ko naj bi bil Cartouche mmrčen in se je izvedelo, da je ovadil sodniku vse svoje ljudi, je Ponedeljek hitro sklenil, da pobegne. Vteknil je že onih par tLsoč tolarjev, ki si jih je prihranil od svojega deleža pri plenu, v potno vrečo, ko je nekdo petkrat potrkal na vrata in izprcgovoril zunaj besede: — Govoriva o gospodu de Vivonnu. Nič hudega sluteči Ponedeljek si ni šele natikal lasulje na i;lavo in očal na nos, temveč je brez strahu odprl vrata in zagledal pred seboj neznanca. Ta neznanec je bil Colard, katerega je, kakor vemo, poslal tjakaj gospod de Ba-diere. VL Tako je bilo torej življenje galerskega kaznjenca Ponedeljka do onega dne, ko ga je Cartouche, premoten po neverjetni podobnosti, sodniku de Badiereu o vadil kot svojega tovariša z naslovom in ime-uom odvetnika BrLeheta. d asi ravno je Ponedeljek vedno odklajijal to ime. Da pojasnimo vzrok tega dejstva, moramo zopet poseči nekoliko nazaj v preteklost. Bilo je prva leta vlade Ludvika XIV., in okoli štiriindvajset letnega vladarja še je gnetlo sijajno, exl samih mladih, užitka žeMnih, plemenitaških ljudi sestoječe dvorjanovo. ki se ni posebno dosti menilo ::a nra\ nost. Sledeč zaljubljenemu kralju, ki je po\ scd. iskal ljubavnih znanj, nikjer na-kiel na nedostopnost, pa vendar očividno še vediio ni mogel prenašati vezi tramega razir.erja, je to galantno dvorjansrvt-. sc-stojeee se skoraj samo od ljubimcev m me-treš, živelo v neprestani omami vesele sedanjosti in vabeče bodočnosti. Med vsemi temi brezskrbnimi, lahkoživimi dvorjani, ki so ognjevitost svojih dvajsetih let zapravljali v lovu za prepove !ano naslado, se je posebno odlikoval de \'ivo ;ne, liubljenec mladega kralja, s katerim je bil enafce starosti. /Daiie.) DouoUen — 4-messtnI proračun. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 23. okt. »Kolo Polskie« je danes dopoldne pokvarilo dr. Seidlerju vse veselje, kajti odklonilo je 6-mesečni in dovolilo le 4-me-sečni proračun. Ali še pri tem glasovanju je biio navzočih od 71 poslancev le 37. od katerih jih je glasovalo komaj 24 za skrajšani proračun. — Ta preobrat so povzročili tisti poljski poslanci, ki so se vrnili danes zjutraj zopet docela razkačeni iz Galicije. Zgodilo se je, kakor sem že povedal. Prusi gospodarijo v Galiciji tako, da delajo avstrijski upravi in osrednji vladi velike težave. Tudi danes so poljski ljudski poslanci silno grmeli proti Prusa-kom in o njihovem brezobzirnem, brezsrčnem gospodarstvu v Galiciji. Najraje bi bili povzročili sklep »K. P.« popolnoma — proti proračunu, torej opozicijo. Ali tako daleč jih vendar niso pustili ostali poslanci in pobotali so se, da dovole taki slabotni vladi le — 4-inesečni proračun. Mislilo se je že danes takoj popoldne, da vlada morda še vedno ostane pri svoji zahtevi in da se morda glasovanje odloži. Toda premislila se je in se zadovoljila s tein, kar je danes mogoče še dobiti, ker n i nič gotovo, ali bi jutri tudi toliko dobila. Dr. Seidkr je sine^i odgovoril Ukrajincem. V imenu vlade jim je svečano obljubil gospodarske koncesije v vzhodni Galiciji tako n. pr. za obnovitev dežele, za izplačilo vseh rekvizicij, dalje tudi — odškodnino vsem po nedolžnem preganjanim ali njihovim rodbinam. Tudi jim je obljubil, da se bo zanaprea obzirno in dobrohotno postopalo z ukralinskim prebiva-stvom. U. P. Z. je imelo danes dopoldne sejo in opoldne je dalo dr. Seidlerju odgovor, ki se je glasil____da se Ukrajinci vzdrže glasovanja. V izdanem komunikeju na-glašajo poleg gori omenjenih gospodarskih koncesij tudi še----bojazen za parlament, a ukrajinski t_«arod, pravijo, v tej težki debi boli ko kdaj poprej potrebuje to edino parlamentarno tribuno. — Toda s tem sklepom, pravijo dalje, ni še prav nie omaiatio načelno stališče, ki so ga ukrajinski govorniki zastopali v proračunski razpravi, in to z ozirom na tiste najvišje cilje, katerim je in ostane zvest ves ukrajinski narod. (Ukrajinci so poleg gornjega še zahtevali: svečano obljubo, da niti eden (!) Ukrajinec ne pride pod poljsko peto. delitev centrale za obnovitev dežele v vzhodno in zahodno.) — Kakor se zdi, dr. Seidler ni ugodil Ukrajincem v teh zahtevah in zato so se Ukrajinci le odstranili iz dvorane. — Ako bi bil vedel, da Poljaki revoltujejo, bi jun bil morda obljubil tudi to. Kdo ve? — Tako nedostojno se kupčuje v avstrijskem parlamentu, tako umazano se dela velika in mala politika!! Vlada je torej doživela pravzaprav poraz, kajti njen predlog na 6-meseeni proračun je padel. Selđlerjsue reforme usfaue I D u n a j, 22. oktobra. Po ruski revoluciji so začela pretresati v" o Evropo simpatičii«. gesla zmagujoče demokracije, ki niso mogla ostati brez vpliva ia sosednji osrednji velesili — Nemčijo in Avstrijo. Propast ruskega caiizma ■t iiiovito posegla v svetovno vom •• samo in je docela spremenila razmerje vojujo-čih se držav glede vzrokov in končnih ciljev tega svetovnega klanja. Absolutisti-ška Rusija, to od mnogih strani obsovra-ženo moskovitarstvo, ie veljalo za zatiral-ko celih narodov — in osrednje velesile so trdile, da vodijo boi proti takemu na-zadnjaštvu. ki bi ne smelo več imeti prostora v prosvetljeni Evropi. Osrednje velesile so veljale sicer še vedno za nekaj" zastarelega nasproti demokratiškim državam na zapadu, ali Rusiji nasproti so pa bile še vedno zelo napredne, ustavne, svobodoljubne. Ali, ko se je Rusija otresla carizma in je v demokratizaciji daleč presegla najbolj demokratične zaveznice, tedaj so osrednje države nakrat izgubile svoje ravnotežje v toli hvaljeni zlati sredi ____ Ruska revolucionarna demokracija ie pretresla marsikake temelje v Evropi in klicala glasen »memento« vsej lažiustav-nosti. posebno v najbližji soseščini. V Nemčiji so precej hitro razumeli tek časa in o Veliki noči že je bila z najvišjega mesta proglašena demokratizacija vsega javnega in političnega življenja. — Kmalu nato so se jeli majati stolci državnikom, ki so stali pri rojstvu temu svetovnemu klanju in na njih mesta so prišli docela novi možje. V Avstriji se je zgodilo baš narobe: najprej so morali izginiti stari možje in umakniti se novim (izginili so zapored vsi, ki so pripravili to državo v svetovno vojno, in šek: nato so prihajala pri nas na dan zagotovila o reformah ustave, pre-stolni govor dne 31. maja t. 1. pa je prvič spustil v svet — demokratizacijo. Štirje slovanski narodi so sicer dan poprej jasno pokazali pot, kako n?.j se ta država demokratizuje, ako hoče postatP mogočna zaščita za svetovni mir na ve-! čne čase. Zveza svobodnih narod:a*,^. federativna zveza svobodnih držav v najširšem pomenu te besede — to je bila mogočna parola štirih slovanskih narodov. Toda naleteli so na precej gluha ušesa v naimerodajniših krogih, ki se še vedno ne morejo sprijazniti z duhom časa. Zato ni opaziti nič takega, kar bi moglo trajno postaviti to državo na trdnejše temelje, zagotoviti mir na znotraj in s tem moč na zunaj. Ni še pravega spoznanja o neodložljivi potrebi velikih, radikalnih reform, ki vržejo čez jezove zarjaveli balast dosedanje neustave ustavnosti, neodkrit srčnosti, nesposobnega birokratizma i i nepotizma. Zato tipajo okoli sebe kakor slepi in ne vedo, kako uprizoriti veliko čudo, da bi nemški volk sit m ko.-;a cela, da bi ves svet videl velike reforme, ki pa ničesa ne izpremene Ne n-cem na škodo. Nemški privilegiji morajo ostati, k večjemu, da bi se še kaj pomnožili, ako je to le količkaj možno. Ali čas hiti in po tolikih lepih besedah o prepotrebnih reformah ustave je treba vendar tudi — dejanj. In tako smo srečno dospeli do >smeri o reformah ustav:« (Richtlinien!), ki jih baje že v kratkem predloži dr. Seidler ustavni komisiji gosposke in ustavnemu odseku poslans\e zbornice. Kar prihaja v javnost o teh »smereh .-, nas spominja latinske posmevke, da so gore rodile miške. Težak je bil porod teh »smeri«, še težji bo njihov krst____ Dosedanja ustava, pravijo, ostane v b i -stvu nespremenjena. — Ako bo temu t.1-ko, čemu potem toliko govora o — reformah ustave! Ali je sploh potem vredno, da govorimo o reformah, ako ostane bitstvo nespremenjeno?! Mišljen je pred vsern dualizem, ki mora ostati nedotaknjen. ali bolje, nasprotja naj bi se poostrila še bolj! Pač pa bi se zelo spremenile deželne ustave z novimi — okrožji. Ta bi zelo omejila delokrog deželnih zborov, kar Iv prešlo na okrožne uprave. — Toda ker na' vzame levica, kar nudi desnica, bo ta okrožna uprava zelo previdno zavozlan z različnimi kompetencami — in ako b se res posrečilo, oživiti ta skrpneani stvor, potem ne le, da pridemo z dežja j;Ovi kap, marveč bomo v celoti še veliko na slabšem, nego smo zdaj. — Okrožja, kakor se čuje, bi imela imenovane načelnike, ki bi imeli vršiti troje korr.petcnc: z veliko opravil bi bili odgovorni edino le osrednji vladi, — za en del hi morali po-prašati mnenje okrožnega zbora, a nanj ne bi bili navezani, — šele tretji in tnanj>» del bi se moral vršiti po sklepih okrožnega zbora. Okrožni zbori bi imeli v vsem skupaj jako širok delokrog, odvzet sede-njim deželnim zborom. Kdo naj ne zmaje z glavo, ko čuje v teh velikih časih. ko se svet maje v temeljih, take ničeve načrte, ki se pri nas bahato nazivljajo — reforma ustave?! Karakteristika teh n?črtov, ki pove vse, je ta: da so s tako velikansko preosnov zelo zadovoljni — Nemci. Še več, to je njfhov načrt, ki bi se mogel eventuetrn* spremeniti v infernalen naklep proci slovanskim obmejnim krajem. Kajti gotov je, da bi, izlasti na Koroškem, nuiogi slovenski kraji, izginili v nemška okrožja, kar bi se lepo opravičevalo z zemljepisno lego, naravno gravitacijo proti gotovim nemškim središčem in z — željo ljudstva samega. 2sto Jugoslovani r>:fkla-njamo vsa taka okrož»a in pretestujemo proti take vr^te reformam ustave! C s: ♦ Pripravljene interpelacije. — Dunaj, 22. okt. — Češki poslanci vložijo jutri interpelacijo proti postopanju Madjarov na poštah. Ako hoče kdo poslati n. pr. nakaznico na »Slovenski Narod«, mora pri-ltesti tudi madjarski prevod. Dalje j>ošta ne dostavlja več pisem, naslovljenih v: Pressburg. Kounorn, Stuhlweissenburg, Steinamanger, ako ni — madjarskega prevoda poleg. Od jugoslovanske strani pa bo vloženih več interpelacij na skupno vlado in posamična ministrstva proti krivicam in škodam. ki so se godile našemu ljudstvu pred evakuacijo in po nji, — kaj vse in kako so jim jemali in nič plačali itd. Dalje o zadrževanju begunskih podpor in vzdrževalnih prispevkov. Izredna tožba za diiete. — Dunaj, 22. okt. obsojeni državni poslanci dr. Kramar. dr. Rasni. Cime, Vojna, Netolioky in Bourival bodo zahtevali nakazilo i>oslan-skih dijet od 30. maja t 1. dalie. — Ako bo njihova zahteva odklonjena, kar je več nego gotovo, vložijo tožbo pri državnem sodišču. — S tem spravijo v tek inarsikako zanimivo pravno vprašanje. Razne poBitiine vasftl. Beda in trpljenje v Bosni. O tem žalostnem in danes — vsled govorov in interpelacij v parlamentu — širom znanem poglavju je priobčila »Hrvatska Država« članek, ki ga ie cenzura — zagrebška, prosimo, ki se vendar nekoliko razlikuje od one v naši polovici — po dobri polovici obstrigla. Po tem dejstvu lahko ugibliemo prccej zanesljivo, v kak tintnik je pomaka I pisec pero. Vendar hočemo napisati »EDINOST* M««. St* V Trstu, Hnt 25. oktobra 1917 par posnetkov, ki dado vsaj slutiti o vsebini. Neki vlšli uradnik, ki je bil v bližini bivSega naročnika deželnega poglavarji! v Bosni in s^uatijega ministra za Hrvatsko, Unkelhauserja, je nedavno izjavil v intimni družbi: »Koje bi! Unkel-,hiiuser imenovan za ministra, je izjavil odkrito, da računa vlada kot z gotovim dejstvom, da bo moral.... narod v Bosni pomreti od gladu____Besede ministrove se uresničujejo, kaiti od 2 kg na mesec brez nobene druge pomoči ne more niklo živeti. Sestnaistmesečna suša Je uničila absolutno vse. Stanje ljudstva je neznosno — obupno. Mnogi župniki v Hercegovini so pobegnili iz župnij, ker niso več mogli gledati trpljenja tega naroda. Siromašni župniki so delili z ljudstvom zadnji grižljej in morajo sedaj prenašati žnjim isto težko usodo. Ce hočejo govoriti resnico, morajo bežati v Dalmacijo, da brzi'javijo ministrom in »Jugoslovanskemu klubu« za pomoč. Le tako je mogel mi-nisicr Burian izjaviti, da se pretiruje, ako se govori o kaki bedi v deželi----! In radi takih brzojavk imajo župniki naj-tveCje sitnosti s predstojniki in z vlado. Se huje je postopanje z narodom, ki je ostal golorok in brez vsake obrambe. Nočejo mu dati deželnega zbora----Zato bi mora! hrvatski sabor nastopiti v obrambo nagega naroda v Bosni in Hercegovini. Tudi bosanski voditelji bi se morali mak-niti. Danes naj se pokažejo prave narodne može. Hrvatski sabor in Jugoslovanski klub naj ukreneta energične korake v obrambo in za rešitev naroda v Bosni in Hercegovini! Želeti bi bilo, da pride nekoliko nosiancev, da se prepričajo o žalostnem stanju. Ko bodo videli ta obup. plmejo gotovo kot levi. Župniki vodijo i k \c zapisnike in število je že v sami Hercegovini prekoračilo — 1000! — Mi pa bi želeli, da bi se tudi nemški poslanci p-. :rt:Jlli v Bosno — seveda z resnim in l Grenim namenom, da bodo videli, kako nravnost brezvestno je njihovo nepre-■ stuno kričanje češ. da le oni žrtvujejo in trp'_ za državo! Tam doli bodo šele vi-' deli, koliko in kaj >e zahtevala sedanja vojna od najhuje prizadetih državljanov, videli bodo. da oni, doma v svojih pokrajinah. razmeroma nič ne trpe in žrtvujejo, da žive še vedno — v Eldoradu. Na tron-• tali trpe seveda vsi, a na jugozapadni zopet najbolj naš narod. Naj že enkrat utihnejo s svojimi baharijami, ki bijejo resnici vr obraz, ob enem pa pomenjajo ;krvavo nehvaleŽBOSt do naroda, ki g!a-»duje in umira v obrambo države kot no- drug. V Bosno pojte pogledat, ali z 'blago voljo m poštenim srcem----! Pmd^ia kurivi. Premen; (briqtiettes). 10 kg na izkaznico. Sv. Vid: Modre izkaznice štev. 495— 598 (obrobna štev. 3) dne 26. 10., pri Mariji Verbais, ul. Cereria 2, (cena 38 v kg). Piemog (fossHe). 20 kg na izkaznico. Sv. V:d: Modre izkaznice štev. 599— 636 (obrobna štev. 3) dne 24. 10., pri Mariji Verbais. uf. Cereria 2, (cena 18 v kg). Premog (Kok), 10 kg na izkaznico. 4 Nova mitnica: Modre izkaznice štev. 696—767 (obrobna štev. 4) dne 26. 10., pri Ivanu Sklemba, ul. MoJin Grande 20, (cena 45 vin. kg). Domač« vesti. Smrtna kosa. Včeraj ob 2 poredne je umrl tu v Trstu gospod Viktor Scc?č mestni učitelj na Opčinah in tamošnji rojak. Zadela je tudi pokojnika trda usoda nesrečnih naših Opencev, kajti že bole-hen je moral bežati pred sovražnimi granatami iz rojstne vasi in kraja, kjer je izvrševal svoj vzvišeni poklic. Viktor So-sič je bil brat dr. Andreja Sosrča, ki }e padel junaške smrti na srbskem bojišču, in zet našega marljivega in rodoljubnega Antona Vremca. Legel je v grob v cvetju 26 let. Pokojnik je bil bfnga duša. zvest kolega, ljubeznjiv družabnik, navdušen pevec. Zato žalujejo iskreno po njem vsi. i ki so ga poznali. Naj sniva mirno v svoji rojstni grudi! Za cesarjev god. V nedeljo, 4. novembra, cesarjev god. se bo v stolnici sv. Ju-sta ob 10 dop. vršila slovesna služba bo-; žja z zahvalnico. Namestnik vabi funkcionarje c. kr. oblasti, uradov in državnih nčnih zavodov, da se udeleže cerkvene slovesnosti kolikor le mogoče po^nošte-vilno, c. kr. državni uradniki v službeni uniiormi s klobukom. Na nasl v naših oblasti V meji c- kr. urada za ljudsko prehrano je prišel v razgovor tudi takoimenovani promet z nahibtnjaki. Minister GM. Hofer je izjavil ob tej priliki, da se je ob pomanjkanju pri izberi izvrševalnih organov težko izogniti vsfin pogrtšk' m od strani posamičnih l podrejencev; on sam je na stal.šću, a a naj se postopa prizanesljivo in liberalno, dokler g r ®. 22 malenkosti, posebno tedaj, če si siromašni ljudje skušajo zboljšati življenje. Preti tihotapski kupčiji na veliko, ki ogroia javno preskrbo, pa treba postopati z vso strogostjo. Audfatur et altera par«. Pre>e!i smo: Naj se čuje tudi druga plat zvona! Prišli so težki časi nad vse človeštvo: nadloge m spremljevalke vojne pritiskajo na vse ljudstvo — po mestih in na deželi — z vedno hujšo težo. Zlo je — zlo za vse. ZI . neznosno je že danes, a najhujša je morilna in ubijalna skrb: kaj še le bo?! To pomanjkanje, to trpljenje ustvarja naravno, rekli bi, izredna duševna razpolo-• ženja: vznemirjenje, je*zo, obupne klice ki tožbe: često opravičene, včasih pa krivične vsled nepravilnega razumevanja stvari. In te tožbe in zatožbe niso naperjene le proti oblastim, korporacijam, činiteljem, ki jim je sedaj* poverjena javna uprava, skrb — na kratko povedano — za preživljanje; skrb, da oh skrčenih sredstvih. ki so na razpolago, dobi vsakdo vsaj najmrineie potrebno za življenje. javljajo se marveč tudi tožbe in obtoibe. ki izvirajo iz navskrižja interesov a. pr. med sloji producentov In on »mi kaosu-mentov živil, med prebival s tvom v središčih in po deželi. To pa spravlja o. pr. list »Edinost« v položaj, na katerem ga ni zavidati. Javno narodno glasilo je in kot tako mora biti dostopno vsem sloiem, brambi različnih materijalnih interesov. Ne more drugače. Iz tega pa nastaja mučno dejstvo, da je ozlovoljenje sedaj na tej, sedaj na oni strani, da danes na tej. jutri na drugi strani vidijo v listu — nasprotnika, oškodovalca. Ta težki položaj, izvirajoči iz naravi, značaja in naloge našega glasila, naj bi uvaževaii na vseh straneh, da ne bodo krivično obdolževali. Iz tega razpoloženja so izvirali dopisi te zadnje dni iz mestnih slojev s hudimi obtožbami na račun prebivalstva na deželi. Razumemo to ogrenelost in je ne obsojamo. Ali istotako odkrito bodi povedano, da napadi streljajo tudi preko cilja, da so včasih tudi neopravičeni, .le treba pač razlikovati in ni smeti — kakor pravi neki pregovor z vodo iz škafa izlivati tudi otroka. Pred vsem treba pomisliti, da na-šili poljedelskih producentov v okolici in v sosednji Istri ni smeti vsporejati s kakimi veleagrarciv drugih deželah. Ti naši kmetovalci so po ogromni večini sedaj tudi največi siromaki. Pomisliti treba, da je bila produkcija vina v Istri vsled elementarnih nezgod že nekaj let pasivna, posebno pa da )e bilo istrsko vinogradništvo v času vojne vsled določenih cen, ki so bile naravnost ničeve v primeri z onimi v drugih pokrajinah, samo v enem letu oškodovano za kakih 30 milijonov K! Kar se pa tiče raznih živil, ki jih kmetice iščejo po mestu, treba še posebno dobro razlikovati, če hočemo pravično sod'ti. — Mal odstotek kmetovalcev v Istri utegne imeti še kako malenkost, ali na drugi strani stoji dejstvo, da prebivalstvo na deželi dobrva od aprovizacije veliko manje, nego dobivamo v mestih, da ljudje po nekod po cele tedne ne vidijo kruha. Je-li potem res tak zločin, ako kmetica skuša dobiti v mestu skorijco kruha za svoje o-troeiče — in sicer v zameno za to, kar je prinesla v mesto? Ce kaka družina da kmetici svoj odmerek, če si od r/e kruli od ust, da dobi zani Kako drugo živilo — je-li to v kako škodo za splošnost? Razlika je le ta, da tis*i košček kruha poje kmetica, nc pa meščan, ki na je zato dobil nadomestilo. Kaj drugega pa je seveda, če kdo z dežele nabira v mestu — na pošten, ali pa tudi nepošten način — živila, ki ji!: potem prodaja na deželi za oderuške cene. Tu na je strogost opravičena, ker taka manipulacija škoduje mesmemu prebivalstvu in prijemlje za vrat ono na deželi. Moje mnenje je torej: Težki časi so prišli nad nas vse — vsi trpimo, vsi smo izmučeni. V takem položaju bo Še najbolje za nas, da smo si bratje, da se nodpiramo med seboj, da gremo drug drugemu na roko, da si odjenjuiemo in da si skupno lajšamo stanje in manjšamo trpljerje. S tem apelom se obračam še posebno tudi do prebivalstva na deželi, ki naj veruje, da je položaj povprečnega mestnega prebivalstva, ki mora živeti le r;d krajcarja zaslužka. ki mora le kupovati prav vse. in ne more nič prodiati in priti do ka-ke kompenzacije za velike izdatke — da je ta položaj res strašen in da je ozl voljenje med njim res opravičeno v polni meri: — Na naslov mestnega prebivalstva pa bi rekel s posebnim povdarkom: Vedno se kriči le proti našemu prebivalstvu na deželi ra-Jt draginje živil, rad' navijanja cui. Mari pa nimamo tudi drugih potrebščin, ki jih moramo kupovati no naravnost brezvestno visokih cenah?! Ni samo vprašanje: kaj bomo jedli — marveč je tudi vprašanje: s čem sc borno oblačili, s čem bomo krpali stare ob'eke — ali se nam ni bati, da bomo morali hoditi bosi in goli v kruti zimi? A mi hruprtno le proti bornim kmeticam, nekam čndno tihi pa smo proti odiranju od strani nrliionarskih industrijalcev! Proti tem bi trebalo zastaviti s skupnim krikom mc^ta m deže!e! — Sili mi v pero še resna beseda na naslov oblasti radi njihovega nesmetrenega in naravnost škodljivega postopania pri izvajanju raznih naredb in odredb glede dohoda živil v Trst. Ker pa je ta spis itak že preveč narasle!, otUa-ram za prihodnjič. Trgovci in izkaznice za obleko in perilo. V smislu § 26. ministrske naredbe z dne 21. septembra 1917. drž. zak. št. 3.S3. morajo trgovci izkaznice za nakup obleke in perila, ki jih prejmejo od odjemalcev, preščipniti. podpisati a!i pa opremiti s pečatom svoje tvrdkc ter iih potem ob začetku vsakega meseca izročiti pristojnemu kontrolnemu uradu. Poživljajo se tedaj vsi interesenti na Primorskem, da < 3 svojih odjemalcev prelete izVaznice izroče najdalje do 5. novembra : !. imJu za preskrbo z obleko pri f ^ov^ki in obrtni zbornici v Trstu. Kje so prostori? Kakor čujemo, se nameravajo v Trstu odvzeti šolskim namenom razna Šoli-ka poslof-ja, da se porabijo v vojaške namene. Ako to odgovarja resnici, potem se ne moremo dovolj načuditi, da se v Trstu ne najdejo drugi prostori v take namene, in da se morajo prav šole uporabljati za to, ko vendar starši ne vedo, kam z mladino in kako naj jo obvarujejo v vsakem pogledu tako silno škodljivega pohajkovanja, posurovetja in da povemo naravnost, celo pozloeinjenja. 2e takointako se dogaja po vplivu vojne med šolsko mladino vedno več slučajev tatvine in podobnih žalostnih stvari; kaj pa naj bi bilo šele potem, če se mladini odtegne šola? Starši, v večnem teku in lovu za živili, otroci pa prepuščeni sami sebi. Saj i morajo čisto podivjati! In vendar imamo ;v Trstu toliko prostorov, ki se lahko porabijo za bolnišnice m druge vojaške namene, da prav nij ni treba posegati po šolah. Evo: V stari in novi prosti luk i stole prazna velikanska, prostorna in zračna skladišča. Blaga ni, uprava javnih skladišč jih ne potrebuje, trgovci pa tudi ne, ker nimajo kaj hraniti v njih. Zakaj se ne porabijo ti prostori? In dalje: Velikanska palača, last državnih železnic, na Poštnem trgu je že dve leti prazna. V Welsu se nahajajoče ravnateljstvo prav nič ne potrebuje teh prostorov in prav tako tudi nc Austro-Amerikana in< »Adria«, paroplovni družbi brez plovbe, ki imate svoje prostore v tej palači. Avstrijski Lloyd tudi ne posluje in Lloydova palača na Velikem trgu se v veliki meri lahko porabi n. pr. za bolnišnico. Rittmayerjeva hiša na vogalu ulice Ghega in Commerciale, ki jo jc lastnica zapustila v dobrodelni namen, v katerega se ne porablja, stoji popolnoma prazna. Skoraj vsa velikanska skladišča južnega kolodvora so prazna. Koliko praznili prostorov se nahaja v zasebnih poslopjih, niti ne vprašujemo; saj šteie danes Trst komaj polovico prejšnjega prebivalstva. In končno, kaj je več vredno za splošnost: šole ali zabava? Mislimo, da tu pač ni treba razmišljati. Verdijevo gledališče je prazno, izvzemši prostore, v katerih se nahaja ona vsled nacijonalnega šovenistva svojih zasnovateljev že v svojem spočetku falitna, dobrim namenom nikakršnega dobička noseča vojna razstava, a komur je količkaj na tem, da se prepreči čim dalje tem bolj naraščajoča pokvarjenost mladine, se pač lahko odreče tudi tisti dvomljivi zabavi, ki jo nud«o razni kinematografi itd. ter gledališči Rossetti in Fenice. Če se vsi ti prostori porabijo v tiste namene, za katere naj bi se iw>rabJja!c v neznansko škodo mladini šole. potem gotovo ne bo treba posegati po šolah in goniti mladine na ulico! Umrl je v Welsu 13. t. m. na želodčni operaciji poduradaik državne železnice p. Leopold P e g a n, bivši večletni predsed nik ko e carskega društva „Balkana" in č'an raznih drugih narodnih društev v Trstu N. p. v m.! Ivan Hribar ne sme v Ljubljano. Kakor por? ea »Grazer Voiksblatt^. bivšemu ljubljanskemu županu Is anu Hribarju niso dovolili, da bi prišei na dr. Krekov pogreb v Ljubljano. Ivan Hribar sicer ni več kov finiran, v Ljubljano pa vendar še ne sme. V Gradcu in v — listu. Kakor poroča graška »rI agespost*. se dobiva na graš-kih trgih grozdje >izabela« po 2 K kilogram. Na trgu je nadalje zelje, ohrovt. solata, zelenjava za juho, por, čebula, gobe iid. ter veliko sadja, jabolk in hrušek. — Lisi se pritožuje, da je sadje zelo drago, 1 da ga izpod 50 vin. za kilogram sploh ni | dobiti, da pa na kmetih gnije vsa sila sadia j pod drevjem. — In pri nas v Trstu? Mislimo, da je bolje, da sploh ne govorimo. Ljubljanske šole zaprte. Z ©žirom na izredne razmere so se prošlo soboto do preklica zaprle v Ljubljani vse srednje in ljudske šole. Pouk se bo nadaljeval samo za tri najvišje gimnazijske in dva najvišja realska razreda, in sicer za vse tri gimnazije v poslopju učiteljišča. Olajšave v brzojavnem prometa. Oa 1. oktobra t. 1 napft-j je denoljena do prekl et pri zasebnih brzojavkah v Avstriji uporaba vseh v avstrijskih de ž e I a h navadnih jezikov. Od iste ga. časa nadalje so pripuščene tud* za st one brzojavke z okrajšavami trgovskega jez ka ali trgovskih znamk v brzojavnem premetu v Avstrij, pot- m v prometu z Odrsko, Boiuo in Hercegovino, Nemčjo z ozemlji, ki so pod c. kr. vojašlco up avo in scer pod sledečimi pogoji: a Brzojavke morajo biti predane pri določenem pošL.em uradu; b) pri tem uradu nvra-o Diu shranjen-t pojasnila rabljenih ok aš v;c) raba teh okrajšw se uradu ne sme zdeti sumljiva z ozirom na razmere predajnika br.. javke in prejemnika brzojavke, ki so znane temu uradu. Gne stranke, ki se boeeio pošluž.ti zadnje udobnosti, morajo prosit*" pismenim pouin dovoljenja za predajo takih brzojavk pri ; brzojavnem uradu, ki prsde v danem i«luč ju v poštev, in morajo položiti ob en m tej prošnji pojasnilo v smislu točke b) v dveh izvod h. O prošn;i odloča pristojno poštno in brzoiavno ravnateljstvo. Ker leži okrožje tukajšnjega ravnateljstva (Trst, Primorsko in K anjsko) v prepo-verinem ozemiju se morejo zgo nje do-locoe v tuirajšnrm okraju uporabljati toliko v kolikor se smejo detične zasebne brzojavke sploh sprejemati. Natančneja pojasnila se dobivajo pri vsakem brzojavnem uradu. Vinogradnike v Skednju obveščamo, da se sladkor za prirejanje vina od danes n -prej oddaja pri trgovcu Antonu Sancinu-Drejaču tistim, ki ko se prigiasili. Nakaznice dobijo oprav če-.ci pri okrajnem na čelniku v Skednju. Cena za kig K i 60 in za prevoz iz mesta 2 vinarja za kilogram. Delavsko podporno društvo naznanja svojemu članstvu, da je zaradi bolezni društvenega zdravnika g. dr. Pemičiča prevzel začasno posle društvenega zdravnika g. dr. Martinis. ki bo društvenim članom na razpolago v društveni ambulanti od IOV2 do 11 dopoldie. Mestna zastavljalnica Danes, v četrtek, se bodo od 9V2 dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca julija leta 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. ! do št 1700, popoldne od 3V2 do 6 pa oedragoceni predmeti, zastavljeni meseca januarja L 1917. na bele listke serije 141 in sicer od štev. 2301 do št. 3500. — V petek, 26. t m., od 9V2 dop. do 1 pop. dragocenosti, zastavljene mesece julija L 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 1701 do št. 3100, popoldne od 3V2 do 6 pa nedragocem predmeti, zastavljeni meseca januarja L1 1917. na bele listke serije 141 in sicer oa št. 3501 do št. 4600. iUCMlL p-ir-i j v* raoRBujo po 4 LJLJ j >;«Uo« tiskana b»ed9 M «4JOP b*sodo. ; ----.... ________ CMeae M i"nn 1 naja e-skrmt — N»juiftnji» i j—, LJLJJk pristojbin *n<*l& i0 »tali j1*. .{ULJ Češko Budjevička Restavracija Kasteiic darujejo g. dr. Jos o Aram t ■ ____________ sestre K 30 za ro&ko podružnico CM D. j [s* fM? ffl 3 B d^sfS! Denar hrani uprava. :ios ^^a&i^ls^i ais Za škedenjsko Solarsko knjižnico da ruje g. Franc Sancin, uč.trlj v S^ed ju. 5 K, ker se ni mogel udeležiti zborovali;a ..Učit društva" dn: 14. t. m. — Ž'.veli posnemovalci! Darovi, došli vladnemu komisarju. Ljudska šola mestne ubožnice K 10, nabranih med učenci tekom meseca oktobra, in sicer polovico za vdovei n sirote padlih vojakov in polovico za Rdeči kriz. V korist božične akcije. C. kr. avstr. vojaški vdovski in sirotinski sklad v Trstu je od tržaške podružnice banke »Union« darovani znesek K 1500 odkazal organizaciji oskrbnic vojniških sirot v korist božične akcije. — Nadalje sta iik bele in rud fo če ule - n'e Alj no- ič. >v. Ivan ulica Bra-idežija š . "J4(» U2 KrtfftAfMf An+oc Jerkifc , o« uje v sT^iem a:ei sju rUj-UglUl t Trutu Via dellu Po>te 'kt 10 ; 7 Hlilf gospodična, !i k v" polnoma hljvcn-kegi :a ntfin.sk ga jezika in n-ik ij ira ijaaskeg*. ter refi^k ira na bol S » hodoć ; sfc, dobi takoj služb > kot prakt kantin) a pri nek en tr ; slovenskem podjet.u Trgo -k* izobr. z a ni absolutno po*.rebna. Ne rerekti-a -e na one gos? odične katere ic stanujejo v sr'd 5ču mesta. Natančne pism&ne ponudbe pod Praktikanti, nj a 14—17" na tns odd Edinosti. 3317 vi'!1,1 . »'-I »v «■ Potrtim srcem naznanjamo tužno vest sorodnikom, piijale^em in znan-I cem, da je naš nad vse ljubljeni Viktor Sosii OpCinah zakramenti, mirno v Gospodu zaspal učitelj na danes dne 24. oktobra, previden s sv. po daljši bolezni in v mladosti 26 let. Pogreb se bo vršil dne 26. t. m. ob 9. uri zjutraj iz ulice Cecilia št 15 direktno na Opčine. TRST-OPČINE, 24. oktobra 1917. JUSTINA SOSlt roj VREMEC, sor>roga. Viktor in Darinka, otrok.* An.on in Uriula Vramac, tast in taSCa n GAMBRINUS n I vsaki veter 1 ob 97. BI t sMT Vstopnina K V - nss mm ehm a ! Zmožen, priden in energičen poslovodja za tavamo od poklica vešč slovenskega in nemškega jezika Se takoj sprejme. Ponudbe s sliko na kavarno »SLON« v Ljubljani. !w « C » 9