I Utaj* ^ mMI Ii pr»iiiUOf. UgMd daflj PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Bratolikl te MV I Uw«MiU« Offto* of MOT 8o«tk UtiiU A*. irto-YEAR XXV. Cese U*U JL2L2L. torek. 27. ie»teaibri (Sep. 27). Up. for suSltn« M tpeeUl r*U of po*ta*« pr^d«! for t« ^tton UW, Act of Ocl j, lan, »uthortfd o» Jame 14. lin H IlliMte. JMHUJ M. . i»l«. M tt» HMn« Um A«t 0«—t— lUnk I. IIK Sut>»tni>lU>n $6.00 Y"rt' ŠTEV.—NUMBER 228 Odmevi na Greenov govor o formaciji stranke I*, ustanovitev delavske stran-k, k pripravljena tekstilna u-j^reen je mnenja, da "čas i t ni /rel" za tako akcijo. Voditelji unij zakopani v politiki gjurih strank # Sovjetska vlada bo zaplenila meso Washington.- (FP) -Gree-La deklaracija o možnosti u-(Unovitve delavske stranke, ka-uro je pozdravila delegacija *ewjerseyske delavske federacije z velikim navdušenjem, je dobil* prvi konkreten odmev par dni pozneje na konvenciji United TextUe Workere unije s New Yorku. Slednja je sprejela resolucijo za kreiranje de-ivske stranke na podlagi Gree-iove izjave, da je Ameriška de-.vuka federacija pripravljena i ta korak, kadar bo tako za-itevalo članstvo. i intervjuva, ki ga je dal Jreen poročevalcu Federalizi-»nega tiska, pa je razvidno, da podat vo federacije ne bo spon-iriralo takega gibanja. Green e rekel da njegova izjava na ;on venci j i federacije ne pome-i nič drugega kot to, da je potočna taktika federacije ela-tična, prikrojena potrebam in ihtevam pridruženih unij. Karkoli bo unijsko gibanje vi-potrebo, da pretrga vezi s andidati starih strank in usta-»vi svojo politično orfranizaci-o, ne bo to nobena kršitev fe-eracijske taktike. Soditi po sedanji volilni kamnin.] i pa je jako malo* upanja, se to zgodi v bližnji bodoč-iti. Unijski voditelj so danes >olj zakopani v polit) trank — naj v^vdfemokra tako, - kot kdaj prej. Eksekutivni dborniki vseh železničarskih u-ij so na primer zelo navdušeni kandidaturo Wm. G. Mc-Idooja v Kaliforniji, kateremu lobljubili vso podporo; prav ko tudi za več drugih kandi-itov obeh starih strank. Tudi eksekutivni odborniki ederacije so do temena zainte-iirani v kampanjo. Daniel 'obin vodi unijsko kampanjo izvolitev Roosevelta. Njego-ra desna roka je Edward J. Mc-lrady, glavni legislatvini zaupnik federacije, ki je dobil in mesec dopusta. On deluje z 'elikim navdušenjem za demo-Tatsko stranko. Na drugi strani sta Hutche-k predsednik tesarske unije, ■Matt Woll, podpredsednik federacije. Ta dva vodita med ni jam i kampanjo za Hoover ja. oll je nedavno govoril po ra-u sirom dežele v interesu ooverjeve kandidature. Naštelo bi se lahko stotine givnih unijskih voditeljev, ki ietos večinoma aktivni v demokratski kampanji. Delavaka ranku jim je anatema, nekaj odvratnega. Socialistov njimi je prav malo ln nobena komunista. Predno bo reuiova izjava bližja reallza-(>" moralo Članstvo unij u-Mizoriti večjo revolucijo ln do-•ti novo vodstvo. VhI kmetje bodo morali izročiti meso vladi na bazi določene cene Moskva, 26. sept. — Pomanjkanje mesa je rezultiralo v novem vladnem dekretu, na čigar podlagi bodo morali izročiti vladi po določeni oeni gotov odstotek mesa, ki ga producirajo. Ta sistem bo operiral na sličen način kot obdavčenje. Naredba, katero sta podpisala Joaef Stalin, načelnik komuni stične stranke, in V. M. Molotov, predsednik koncila ljudskih komisarjev, določa za kršilce denarne kazni v vsoti, ki bodo predstavljale tržno ceno neizro-čenega mesa. Dekret ima namen preprečiti kmetom prodajanje previška mesa na privatnih trgih. V zvezi s tem je vlada preklicala regulacijo, ki je bUa objavljena v juliju in je dovoljevala kmetom prodajanje pridelkov na privat nih trgih. V^zrok za odpoklic te regulacije je bila špekulacija in aktivnosti ljudi, ki so kupoval produkte direktno od kmetov in jih potem prodajali za visoke cene publiki. Druga naredba, ki jo je izdala vlada, odklanja peticijo nekaterih kolektivnih kmetij, v kateri apelirajo na vlado, naj jim preskrbi žitno seme za prihodnjo spomlad. Naredba naglaša, da je dolžnost kolektivnih kmetij in »poaameznih kmetov preakrbeti <**enerJkn*era Potrebujejo. Grški rojalisti poraženi pri ■ vaMi Kandidati liberalne narodne stranke ao izšli zmagoviti t ) volilne bitke Atene, Grška, 26. sept.—Kandidati liberalne narodne stranke, kateri načeluje premijer Eleu-therios Venizeloa, ao dobili veliko večino pri vččrajšnjih parlamentarnih volitvah, se glase prva poročila iz Aten, Piraeusa, Sa-lonike in z otoka Mitylene. " Popolni rezultat volitev bo objavljen v prihodnjih dveh ali treh dneh, kajti volilni sistem proporčne reprezentacije zahteva separatna štetja glasov. Radi viharne volilne borbe je vlada prepovedala politična zborovanja v zadnjih dneh, vendar so se volitve mirno zsvršlle. Zlasti hud boj je bil med rojalisti ln premijerjem Venlzelosom. Pred par tedni je premijer na znanil, nakopravne reprezentacije v pokrajinskih postavodajah za zatirane Indijski sloje in Je neto končal gladovno stavko. Gandi je prejšnji den obvestil Indijce, de bo suspendiral svoj smrtni post le v slučaju, e-ko bo kompromisni volilni načrt, ki je bil sprejet po zastopnikih hindutsklh kest ln reprezenten-tlh zatiranega sloja, odobril premijer Velike Britsnije Mac4)o-neld. ___ Težke Izgube bolivijske armade Asuncion, Paragvaj, 2«. sept. — Vladni komunike se glasi, da so bolivijsks čete utrpele velike izgube pri naskoku ns trdnjavo Boqueron v diatriktu Chaco. Pa ragvajaka armada je zaaegla tu dl veliko število atrojnih pušk in drugega orožja. Izgredi v obmejnih mestih. Ju-goalovaneka vlada pravi, da 1-tallja podpira separat Ulično gibanje na Hrvaškem Rim. 26. sept. — Evropski diplomati ln politiki so vznemirjeni radi incidentov v nekaterih mestih ob dalmatinskem obrel-Ju. V zadnjih dneh so Jugoslovani in Italijani uprizorili več demonstracij v okolišu Slbenika ln Zadrs. Slednje mesto spsda pod Italijo. Ta dlatrikt je središče a-gltacije. V Zadru je prišlo do resnih protljugoslovanakih izgredov. Poročila se glase, da Je moral Ju goslovanaki konzul pobegniti, da so Italijani pretepli več Jugoslovanov in napravili veliko škodo na njihovih hišah. Fašistični Ust v Zadru dementlra ta poročila, na drugi strani pa trdi, da je ju goslovanska mladina v Slbeniku provocirala italijenske državlje-ne, ko je atreljala z revolverji, navalila na italijansko banko in dve trgovini ter vzklikala: "Proč z Italijo!" Jugoslovani tudi obtožujejo 1 talljane, da izrabljajo nezado-voljatvp med Hrvati proti Bel-gradu in podpirajo aeparlatlčno gibanje na Hrvaškem. Nova rudarske unije formulira-la mead no leatvlco Gllleapie, III. — Mezdni komi-tej progresivne ruderake unije je sestavil mezdno pogodbo, k je bila v pondeljek predložena o-! atorjem na konferenci v Ed wardsvlllu. To rudarsko unijo tvorijo stavkajoči rudarji, ki so ie nedsvno odcepili od UMW i, Ide. — (FP) Zvezni senator Wllllam E. Borah odobrava prav tak moratorij za zadolžene ameriške farmarje kot za nozemake države, ki dolgujejo Združenim državam velike veote. To je pojasnil v svojem govoru. v katerem je informiral zavarovalne družbe, ki ao posodile največ denarja farmarjem in dr-še v avojih rokah Intabulaclje, da ameriška agrikultura ne more ln ne bo plačala obatoječlh obveznosti, "TI dolgovi ne bodo plačani," je dejal Borah. "Tudi v elučaju zvišanja cen produktov je pla-čltev obveznosti Izključena. TI dolgovi ao radi poloma cen poljskih pridelkov naraali na 36 milijard, Znižanje je absolutno potrebno tako v interesu tadolše-nlh fermarjev kot v Interesu upnikov. Ako ne bodo slednji prostovoljno pristsll na to, te-dej bodo possstva farmarjev prodana na Javni dražbi ln upniki bodo Izgubili še večje vsots, kajti struktura agrikulture bo zrušila. Poljedelstvo ne more ekalstlratl na nobeni basi razen peonaži pod sedanjimi pogoji ln krediti." Vladno ppojllo u ureditev vodovoda THOMAS ZAHTEVA PMZNANJE I KRIJE »rlsnanje je potrebno v Interesu svetovnega miru, je rekel noclaNetični kandidat ae pred-eednlke v Intsrvjuvu ženski deputecljl Ija nakazala občinska dele Flnenčne prve poeo Waahington. — Na pritisk senatorja Waf«erja je »vesna rs-konstrukcijska korporacije te dni dala prvo poaojilo sa doblč-konoana občinska dele v smisle Wagnerjevege »ekone. To posojilo je prejel Metro- Ibsodbe nemiklk taW •lav aa Šaikan * Fašisti so bili sposnenl kHvlm zarote proti republiki Praga, 26. sept. — Med nem šklm prebivalstvom ne Ceško-slovsšksm je obsodba sedmih fašističnih voditeljev (uveli o-(gorčene proteste. TI voditelji so blll obsojsnl v zepor ne obtožbo, de so skovell zaroto proti republiki. Obravnava js trajele šest tednov ln je vzbudila veliko posor-nost v Javnosti. Zspoms kasni, kstere je neložllo sodišče, ins-Šejo od enega do treh lat, poleg tega pe vsi obsojenci izgube državljanske prsvlcs. Češkoslovaška vlada ss Js odločila za unlčsnja fašistlčnegs gibanje. Obsojsnl voditelji so bili načelniki "ljudskih športnih klubov," o katerih vlade previ. da so le krinka, za katero se flkrl-vajo fašistlčns organizacije. TI klubi so blll otboženl, de so vodili mlllterlstlčne menevre ob nemško-češkl meji In so blll v •talnih stikih s hitlerjevd. š { t ietavcev, ki as dvIgnUl ki je star kred. 44-letna škatle. etosU v newrsrflkem prtalesIMs Is 71 eUvbnlh m prevažali, je IzgsMk. žlrljesje. Ta brsd je bM še tskrst prej sHs.ll. pe ee ga eo prKtanlle sssj svoj pečst, de je deker ae prevažašJs-detavcev. pollten Weter Dlstrlct v južni Kaliforniji v znssku 40 milijonov sa sgredltsv vodovoda, V Um vodovodnem dletrlktu je ze-stopenih 18 mest jušns KelUor-nljs » ned dve milijone prebl-velcev. Vodstvo korporacije Ja pristalo, de bo letos vzelo ze 20 milijonov bondov In prev toliko prihodnje leto. Bondl bodo nosili obresti. Vodovod bo dolg m milj ln bo pri grednjl teposlsnlh do 4r 500 delevcev. Delo bo trajalo šest let. Do januerje bo dobilo delo tiaoč deleveev ln ostalih 600 pe tekom snage late. Nape ljan bo od rtke Colorado, kakih 16d milj Južno od Hoovcrjavage Jeze, k) ga sedaj grada. Projekt bo stal 1284,000,000 In je nejvsčjc konstrukcijsko dslo te vrste, ki js bilo dosdej predloženo finančni korporaclj l Illinois dahH vladM po-ia|u Do sedaj je vladna korporacija nakazala dartevem 18 milijonov dolarjev la sklada se ped plrenjs brezposelnih Weeklncten. D. C. — Rckon strukcljska finančna korporacl je je prošle soboto podsllle Illl-nolsu posojilo $6,000,000 ze pod-pirsnjs bednih v drževi. Vsčlne tega denarji bo dobil okrij Coek. Delegacije državnih In mest-nih uradnikov, kateri je načelo-val župan Cermek, je vprešale ze $9,060,000 lz skleds korporacije, dobila pa je le pet milijonov. Pričakuje se, ds bo U vsoU zadostovala do 1. novembra. Doslej js Illinois prejel «e $14,000,-000 lz sklada, katerega je kon gres ne zadnjem zesedenju s-proprllral se dlrsktno pomoč ir tvem depresljs. Skupns vsoU, katera Je bila nakazana drŽavam v obliki poeojll Iz sklsds korpo-rselje, znaša $88.002,089. Odbor korporacije je oposori delegacijo, da Illinois ns bo do-bU nadaljnjega posojila, dokler državna in mestne vlade ne izčrpajo vseh virov, iz katerih u pejo dobiti fonde za oskrbo bed nih In brezposelnih. New York. — (FP) — "Jas bl ne suval medveda v rebra, čo bi bil s njim seprt v sobi," je Nor-msn Thomas odgovoril deputecljl Mednarodne ženake lige ae mir in svobodo. Deputeclje ga je intervju vala kot predsedniškega kandidata o mednarodnih zadeveh ln stališči o Rusiji. Gornje besede se tičejo odno-Šajev med Rualjo ln ZdruAeniml državami. Thomaa je emfetlč-no zahteval, da Amerike prltne Rusijo v interesu miru ne Delj-njem vshodu in ne splošno ter ii ekonomskih razlogov. Amerika Je edina velealle, ki št ni priznala eovjetake vlade ln ke-tera suva "ruskega medvede". Uge se zanima v prvi vrsti sa mednarodne odnoieje. Ke-terega kandidata bo Indoralre-le, še nI sn*im. Temu se bo mo-lla ln le sporočile svojim postojankam raiultete teh Intervjuvov, "Jaz kandlram ne vsej plet-formi soclellstlčne stranke," jt rekel Thomea odboru floneke lige, "ln emfetlčno tudi ne njeni sekciji o mednarodnih ted^veh. Lahko se prepričat«, de ioelali stl ne varamo samega sebe s mislijo, de je mogoče doseči trajni ln gioriotni mir potom peneče Js. To bo mogoče doseči le tp*om svetovnega socializma. Vojne je neraven produkt ke-piteliitlč ncmiccionalistlčne džungle, ki jI prevlmo civilizacija. "So pa defnltlvne stverl, katerih es lahko poelttškno sa one-mogočenje ta eli druge vojna, dokler ne spremenimo drušeb- ■ nage sisteme, ki jih por ' Nemogoče Je pričekovetl, de as bodo na primer resorošils Zdru- žene drževe, dokler bodo tesle-dovele provoketivno politiko neprem Rusiji in levretele črtanje vojnih dolgov pod vse-kršnlml pogoji. Prev teko Je tudt' bedesto mUljenje, de bomo doegeli mir, dokler se bomo priprevljell ne vojno. Reaoro-šltev potom pogodbe, de mogoče, in če to nI dosegljivo, pe potom zgleda, je vitalen del vse-kege programe se svetovni mir. "NeJveCJe napake emerlike vlade je to, ker nI lsreblle črtanje vojnih dolgov se dosego rasorožitvs in Izboljlenje mednarodnih odnošejev. Amerike to še lahko stori, še ponudi črtanje dolgov v zameno ta razorožitev In izboljšanji medne-rodne trgovine. Moremo pa gJedetl, de tak program ne koristi v prvi vrati mednarodnim bankirjem. V to avrho as lahko poshižlmo davčne moči, ker pomeni višje devks ne dohodke In dedščlne In če potrebno tudi ne kepltal prej kot pe de vek ne kongu m. "Poleg razorožitve ln črtanjs dolgov Jsz smetrem prlznenje Rusije za najnujnejšo važnost; prav tako končanje millterlstlčnlh intervencij v Utinskl Ameriki in prepovsd posojil eli pro-dejenje orožja v vojno zapletenim državam," Je rekel Thomas. I^Ulake nesreče saktavak šest žrtev Whlttler, Cel.. 38. sept. — Štirje letalci so ae ubili pri kotiš!-ji dveh letal, ki ste treščili na tla v bližini tega mesta. Koltiije se je pripetila v višini triato čevljev. Kvenston, Wyo„ 26. aept. — Letalce Henry Halkjen in Oher-Isa MeTusig ata se ubila, ko se je pokveril motor ln je letelo podlo ns zemljo. ' Mi ^imtflHHMi '»'ir1 Glasovi iz PROS_ THE EN LIGHTBfMKNT trt m tm rmr, aru. PBOHVKTA Rooseveltova dilema Voditelji republikanske stare garde odprto zagovarjajo kapitalistični sistem. Oni se ne sramujejo povedati, ksj hočejo. Hočejo no-omejeno vlsdo vslikegs bualnesea. Privstnl kapital mora imeti vso svobodo za izkorišča^ nje in podjarmljenje onih ljudi, ki nimajo kapitala. Vlada mora služIti ssmo privatnemu kapitslu ln ne sme tekmovati s nJim. Današ-njo krizo so povzročili oni, ki ovirajo privatni kapital z raznimi "boljševižkimi reformami" Vsem tem falotom jo treba zsviti vrat in kriza bo — rešena in prosperiteta se vrne. To je jasno stališče, zato jo trebs konstati-rati, ds so vodjo republikansko stare garde od-kritejši in iskrenejši v svoji ekonomski in so-cialnl politiki kot ao vodje demokrsUke etranke. Kolikor republlksnci blufsjo delsvca in fsrmarja v tej volilni kampanji, ga blufajo e tem, ker mu dokazujejo, da je vlsds vellkegs businesa potrebna in koristna tudi zanj ne aamo za kapitaliste; blufajo ga s patriotičnimi frazami, ko mu lažejo, da ao oni nasledniki Lincolna; blufsjo ga s lažjo, da edino republikanci ao zmožni vrniti proeperiteto Ameriki, vrniti delavcem delo In farmarjem visoke cene pridelkov. Vso to In še drago je dovolj velik bluf, tako velik, da ga vsakdo, ki Ima le pol unče adra-ve pameti, lahko vidi skozi prste. Zato pa repubtlkanakl bunk nI tako nevaren za delavca ln farmarja kot je demokratski bunk. Demokratski voditelji nastopajo v tej kampanji kot odrešeniki in oevobodlteljl Amerike, to ae pravi: brezposelnega ln bankrotiranega ameriškega delovnega ljudstva. Demokratje nastopajo kot zagovorniki In prijatelji izkoriščano-ga ljudatva, kateremu kažejo njegovega ao-vražnika — truete In njihove privilegije. Kadar demokrataki voditelji naštevajo grehe zadnjih treh republikanskih sdmlnistracij* govore ršenlco, nikdar pa ne povejo vae resnice — namreč, da ao demokratje več ali manj soodgovorni za republikanske napake. Demokratje vedno kontrolirajo celo vrsto držav; imajo močno zastopstvo v vseh državnih zbornicah ln v kongresu — In vselej nastopajo složno z republikanci vred, kadar jo treba poraziti kak dober zakon in če jo treba dati pri vatnim korporacljam kak nov privilegij. 8nj ao je aam Hoover nedavno zahvalil demokratom, ker ao mu pomogfl v kongresu sprejeti njegov pomožni program za bapklrje! Največji bluf pa uganjajo demokratje, ko zdaj napovedujejo razne aoclalne ln ekonom ake reforme. V tem eo večji hinavci kot republikanci. kajti slednji odprto pravijo, da ne marajo nobenih reform, nobenih regulacij privatnega kapitala. ' Demokratski kandidat Rooeevelt ee vosi po Ameriki in napoveduje reforme. Cela vrata jih je. Farmarje bo potegnil Iz močvirja, delavce bo rešil brezpoeelnostl ln trgovce bankrote. Za vse to pa nkna nobenih predenih načrtov; vse njegove reforme so v megli ln lahko e! jih tolmsčlš kakor hočeš. Ssme lepe beeede, kl plavajo v zraku sem in tja brez konkretnih pojmov. Zadnji teden je na Zapadu govoril o truetu elektrike in vodnih aU, kl Izkorišča Američane, da strah.' Rekel je, da je pravilno, če električna sila ostane v rokah privatnih drušb, ampak vladna regulacija teh družb mora biti večja In efektivnejša in ljudstvo (oh, to drago, IJubeznjlvo ljudstvo t) mora imeti več koristi od privatno kontroliranih vodnih jeaov in elektrarn. Privatnim družbam ae mora električna sila dobro rentiratl, ljudstvo pa mora im«'t i nizke cene t Rooeevelt bi rad videl, da bi bil volk alt in koza cela. Ljudstvo bi malo plačevalo ln družbe bi dobro služIle v dlvidendah! Rooeevelt ee ne bi rad zameril kapltaliatom in delavce bi rad pobotal! Rad bi bil indlvidualiet In regulator obenem! Vse to je zvrstno, če bi bilo mogoče. Pa ni mogoče! V zraku )e lahko mogoče, ne pa na tleh. realnih tleh. Dobre dlvldende In nlake cene so nemogoče. Ako IfnsJo privatni delničarji vlaoke dt\idendav mora družba dobro zaslutiti na svoj kapital, aato morajo biti dobre (visoke) cene ln zmanjšani stroški (mezde delavcev), Ce pa bo vlada pritiskala aa nizke cene in zahtevala večjo ugodnosti za delavce, ne bodo delničsrji zadovoljni z divldendsmi. ker bod« altje. Morajo biti! (»MiiittMti v ssSail kiliaU Dopis a farmo | VVlflard, Wls. - Tukaj imamo vedno dovolj novic, veeelih žalostnih. Kskor povsod na farmah, tako todi mi i vso hitrostjo hitimo naprej brez vaa-kega cilja. Komaj poepravimo mrvo, že je treba žito požeti, potem pa pride na vrat© koruza td. Eden bolj hiti kot drugi; v em ozira amo val strokovnjaki. Tudi na volilni dan je bilo precej živahno, aedaj smo pa nekam poparjeni, ker smo zgubili našega boritelja U Folletta. Pred časom sem v tem listu pri-poročal volflcem, naj oddajo svo-e glasove La Follettu, pa gospodu Spartaku v Milwaukeeju nI bilo po volji. Tudi mi vam ne zamerimo, ker gremo rakovo pot. o toči Je prepozno zvoniti ali priporočati progresiven. Se bo pel bič. 2aloetnfh novic ne bom poročal, veeele ao pa, da imamo enega novorojenčka pri družini J. druga pa je ta, da bo stopil v zakonski stan Anton F. z Do-ro Bajuk. Čestitamo in želimo obilo sreče! V ts nsmen bo tu-kajšnji pevaki zbor priredil mlademu paru kratek program, kajti ženin je zvest član pevskega družtva in dober pevec ter je aplošno priljubljen pri rojakih. Na zabavnem programu bomo 1-meli krasne popevke pod vodstvom M. Paklžs. Kdor ljubi slovensko pesem, naj ne zamudi. Seveda bo na razpolago dovolj o-krepčil ter drugega. Vae to se bo vršilo v soboto večer dne 1. oktobra. Za pevski zbor—M. B. iz raznih krajev oblak. Nikakor ai nista mogla predstevljsti, da je kaj takega mogoče, toda videla sta na svoje lsstne oči. Odgrnll sem posteljno opravo, pod katero je bila nastavljena velika mišičnica sli psst za podgane. In v tem prostoru aem bil od 14. aprila do 80. junija! Najbolj so me pa nadlegovali razni ščurki in druga mrčes. Bsl sem se, da mi kateri ne zleze v uho, kar ae večkrat pripeti (tako ae Je pripetilo mojemu očetu, ko sem bil star 8 let). Naj še pripomnim, da niao pu-stili v to, klet'k meni obiskoval cev kot le po dva naenkrat samo ob določeni uri ter na določen dan. Na 1. maja sem imel precej obiskovalcev, pa ao jih policijskim čuvajem nahrulili ven. Tako ae postopa z delavski mi žrtvami v Glenn Alden bolni ci. Na moj pritisk na zdravnika so me končno premestili v 1. oddelek, kjer ee mi je stanje pri čelo boljšati. Da ae odpravi izkoriščanje pri delu in poetavi pravične razmere povsod, Je tre ba, da delavatvo glasuje aa avo-je delavske kandidate vsepovsod ' Henrik Psčsrftč. ao verjeli, ee jim dsnes slsbo godi tt njemu ps 4obro. . Dofcsz pa je le tuksj, ksko nekateri navdušeni nerodni ljudje zgubijo ljubezen do naroda in njegovih naprav —'če zgubijo vir dohodkov pri ietih. Ampak te narodne hlinovce je trebs po-znsti!—Frank Barblč. Ogenj )t uničil farmo Trasnlk, Mkh. — Poleg raznih neprilik ln alabih časov nas e dne £1. septembra zadela najhujša, ko nam je požar uničil hišo in ves kar smo imeli v nji. Ako nam ne bi priskočili sosedje na pomoč, bi utrpeli še večio škodo na senu in drugem. Ze itak je slabo, ker moramo prodajati miAe pridelke skoro zastonj. Ako ni človek zadolžen, še nekako izdvaja, v obratnem slučaju pa mora plačevati obresti na dolg. Poslopje, ki nam je zgorelo, je bik) le delno zavarovano, niti sa po-lovicovrednosti. v John In Cecilija VeseL Pacijent v kleti Nantleefce, Pa. — tt v zadnjem dopieu aem omenil, da sem bil dolge tedne v serantonaki bol niči, ki Je bila zame prava jet-nišpica. Dotična bolnica je last Glen Alden Coal Co., pri kateri ima svoje interese tudi železnica Laduwsnns R. R. Co. To je eno telo, le Imeni ata različni. Pro-žlega 11. aprila ao me poelali to bolnico, 8. avgusta pa sem prlš|| iz nje. Skupno sem bil torej v tej bolnici eeWh-*7 tednov, ln sicer za poškodbo, ki sem jo dobil na levem očesu dne 9. apfl la pri nočnem delu. Od omenjenega dne dolgo naprej, sem ostal popolnoma brez vida. Celih 90 dni Je bUo oko v krvi ln solzah. To so bile grozne bolečine. Kompanijaki zdravniki, se le malo briga J« za navadno paro. Bolnica ae imenuje Mosses Taylor, v katero pošilja označena premogokopna družba ln pa železnica avoje bolnike in Žrtve. Kmalu po prihodu v bolnico sem bil poslan v klet, ker sem se spri z nekim Lltvlncom, ki 1-ma odrezani obe fl«f i. On Je brivec, kl računa aa atriženje laa ln britje bradi 7fc. Nisem vedel, da ima toliko vpliva v bolnici. Je verski fanatik, kl po vsakem o-bedu čita avoje moiftvlce. On ae zelo zanima za amerižki šport. Sprla ava se ln on me Je na-hruHl, da ne razumgm športa, da aem boljšavlk ln prekucuh ter da me bodo Izgnali ls dežele. To ml je pogrelo kri In aem mu povedal kar mu Je žlo. (Pri tem pa nisem opazil, da je vea prepir opezovala ln poelušala bolnlšks predstojnica; tudi ona je lltvln-eke narodnosti. Takoj ao ms za-znsmovsll za botjflgvika — In dna 14. aprila zvečer sem ae že znašel v kleti t To Je oddelek o-značen a črko "C", Jaz sem ga pa Imenoval aa Hpodganjo klet," Da aem ga prav krstil, lahko potrdijo moji dMftkovalcl. Posebno eo ee čudili Rataičevl Is Foraat Cityjn, ko ao me oblakall v kleti na 1. maja. Hvala jima za TOREK. 27. SEPTEMBRA Zmote »poznavajo Se danes je mnogo delavcev, ki menijo, da strokovno organizirano delavstvo ne potrebuje politike in logično tudi ne delsvske politi^ stranke. To naziranje je arednjeveiko, ko je v drugačnih razmerah cvetelo cehovstvo (z*, družništvo), v katerem ao sodelovali mojstri in pomožno oeobje. \V teku stoletij ae je g0-spodarstvo prelevilo v kapitalistično, to u sadovi dela niso več Ust producentov sploh' ampak last tretje sile, kapitala, torej fiktiv' nega laetnika. Ts glede, da se veča in množi a aadovi dela, ne vprašuje pa, kaj se godi z delavci, to je, z onimi, ki so bistveni pomoček v produkciji. Naravno je, da ae okoli te tretje sile zbirajo politične stranke, da si pribore čimvečji delež na dobičku dela. Kapitalizem Je danes celo tako močan, da absolutno diktira politiko. Stranke, ki mu ne alužijo direktno ne uživajo njegove milosti ter ne morejo nit! ko državna oblast z demokratičnimi sredstvi Ni Dstroit, Mich in proAnja — Vsemu ju- Geaeral Abelardo Rodriguez, novi predsednik Mehike. Izvolil ga Je kongres, ko Je prejšnji ___________^_________ ^ ^ predsednik Ortiz Robio reeigni-1 voditi ne notranje ne zunanj^drtavne poetike Dovolj dokazov imamo v zadnjih letih iz med-narodpe politike, kjer kapitalizem sabotira vse nsjidealnejše probleme. lato je v Nemčiji I Angliji, v Zedinjenih državah, Povsod čujemo klic po razorožit*®« ■■ ■ | ral. Metrepeleki ia dragi Clevelsnd, O. — Naši dopisni ki, ki pišejo o zelju v dolini Rio Grande—Hiti (the meas geant), Peter Benedict in ured nik Proavete — vselej ponabijo na "Cornbeef." Rsdi tegs ae tu di njih številke ne ujemajo. Kdo mbre računati "kebič" brez "kornbifa?" Rusija in njeno delavsko vprašanje je sedaj rešeno. Naš opazovalec Martin Judnič je opazoval. Sedaj piše. Mnogi mu ne verjamejo, iz razloga, da tako b se ne smelo pisati o sovjetsk Rusiji. Pa kaj hočemo, neverjetnih Tomažev je vae polno, na več med komuniati. Kako ao b li hudi — in ao še — name. Kar piše aedaj eodrug Judnič, aem čital še davno prej. In zopet! Sedaj je bil v Rusiji William F. McDermott, poročevalec Čleve-land Plain Dealerja, ln dr. Fri-derick Walz. Oba poročata isto kot Judnič. Neki dopienik z imenom "Ah-lln" je podal obširen dopia cleve-landakl "Enakopravnosti. Opisuje Comeback majno v Idaftiu. To je zlaU) jama, ki ima mnogo delničarjev v Clevelandu. Njen tajnik je Louis Truger. Dopisnik pravi, da je mnogo zlata v tistih krajih. Za naa pa je vprašanje, zakaj ga ni rojak ppslal nekaj funtov tem delničarjem, ker ga bolj potrebujejo kot dopisov. (Dopiaov je v jnetropoli dovolj. No pa tudi "ml amo že blU" na zapadu; tudi drugi zo bili, pa še eelo delali ao v zlatih jamašt. Eden teh ml je rekel: MNa sa* padu v listih rudnikih je takrit največ zlata, kadar pride z vzhoda največ dolarjev." Kaj je z našim komunističnim kandidatom WMlam Z. Posterjem? Ima srčno hibo? Kaj pa če je ta bolezen prišla na ukan la MoakveT Ih sicer radi tega, ker je komerad Foeter prodal preveč Libertjr bondov za čaaa avetovne vojne, meato da bi vodil revolucijo! Vae ie mt>g Poznam rojaka, ki je bil j navdušen aa naše institucije, posebno aa delavakl dom. Kako Je hvalil, in sicer nato, ker Je dobival $160 mesečne plače. Kar pa Je rojak tlato delo agubil, Je zgubil tudi ljubezen do naših do-mo v 1 n vile, rojaka nI blizu te lnet|H clje. Tudi takrat aem pok« tegs rojsks takšnega kot je, mnogi niso goslovanskemu občinstvu v De-troitu in okolici ae naznanja, da obkftj« društvo "Zvijezda" št. 361 JfBZ\ svojo Sk letnico v Hrvatskem domu nž 1809 E. Kirby ave„ dne 20. novdmjnra. Naše delavsko podporno društvo bo ob tej priliki priredilo zanimiv program* Vršfl ee bo banket in koncert- Vsled tega Prosimo vsa ju- goslovanska drultvs v Detroitu in okolici, da ne Prirejajo svojih veselic sli priredb v nedeljo dne 20. novembra. V, slučaju pa, če te imate določen označeni datum, vas tudi prosimo, če je mogoče, ds prireditev prestavite ns kakšen drugi datum, tako bo imejmo naše društvo na alavju avo-js 36 letnice čimvečji uspeh. Obenem pa apeliramo na člane d*. sodelujejo ter da prodajajo vstopnice, katere' se dobe pri vsek društvenih odbornikih ln v Hrvatskem domf. Za odbor—Petkr Dražič. v;.«*. . develand, O. — Ker sem na potu okrevanja, #1 žtejem v dolžnost, da ae zahvalim vsem, ki so me obiskali v času moje bolezni. Tako zrekam tuddi prierčno zahvalo prijateljičini moje soproge, ki so ji bile f pomoč ob rojstvu našega novorojenčka. Pred-vsem ae zahvaljujemo za Izkazano pomoč Havnjtfevjm, Botarje-vim, StefsnčičeVim, Planlnče-vlm, Rozmanovim, Zabkatjevim Jamnikovims F. jštefančič, mrs. Dejak in Hočevar ter J. Kodriču za točno postrežbo v zadružni prodajalni št i Iskrena hvala v aem skuuai fl h k : v' ; veem skupaj I' „ UiuleMalfch in družina. fajmariovo arratoflfer nolwaw Kakor poročajb iz Pariza, so Farmanove delavnice že akoraj zaključile dela a evojlm skrivnostnim stratosfernim letalom. V vsej tišini so izvršili že številne poskusne pblete, ki so potekli v najlepšem redu. Lucien Coupet, kl je (Moden aa pilota temu letalu, Je izjavi), da mu pO teh poekusnik vožnjah popolnoma zsups. i Po nsvedbsh konstruktorjev m bo letalo dvignilo okroglo 14,000 m visoko, torej veliko P nego prof. Piccard a svo-I ■ balonom. Aparat seveda najstrožje stražijo in nočejo leda« nobene njegovih konetruk--ijakih posebnosti. "Vea problem atratoefernih ^ poletov z motornimi letaH je v mETm'**T** T: /olj zraka sa dihanje ln motor-dovolj IminC h Isjmril urioe Farman, kl Je sodeloval gradnji naj je zračno vozilo podobno bolj starim Farmanovim modelom iz leta 1909, nego letalu, ki naj izvede revolucijo v svetovnem prometu. Krila fo podobna jadrom, propeler je na štiri krila in se da med vožnjo premestiti, da bolje izkoristi učinek redkega zraka v višinah. Motorji imajo posebne kompresorje, ki nsj v stratosferi dovajajo porabno mešanico v cilindre. Potniki bodo v hermetično zaprti kabini, kjer bo zrak imel fvoj normalni pritisk. Loifcl st pogriit Kapitan Longfield je na zasedanju ' British Association v Yorku imel preda^nje, ki je vznemirilo vso Anglijo. Dokazoval Je, da London čedalje bolj izginja v blatna tla, na katerih stoji. Ta pojav ni nov, temveč so ga opazovali že tedaj, ko so tu gospodovali Rimljani. Pač pa se je pogrezanje pospeševalo od stoletja do stoletja. Pred 2000 leti je n. pr. trajalo 400 let, da so se tla pogreznila za 1 m, danes pa ss isto izvrši že v 250 letih. Največji del 8outhwarka, ki je bil za Časa Rimljanov gri-čast, je danes že požrlo morje. V celoti se je Anglija znižala za ,24 m« 2animlvo je, da se v Londonu pogrezajo najbolj predeli, kjer stoje najbolj reprezentativne zgradbe, Angleška banka, katedrala av. Pavla, County Hali itd. Od 1986 merijo pogrezanje uradno. Pri tem so ugotovili, da se katedrala sv. Pavla pogreza na treh mestih različno. Angleška banka pa enakomerno. Angleški tisk se seveda obftir* no bavi s to nevarnostjo in je že priobčil fotomontaže, ki kažejo slike iz pogrezajočega ae mesta. To v šali, toda stvar je sama na aebi zelo resna. Zanimivo je, da učinkujejo tukaj tudi močni podzemeljski toki in da vsa tla dobesedno nihajo pod vplivom plime in oeeke. Predori podzemeljske železnice dobe pod težo pritakajočih ee vodnih mas naravnost jajčaato obliko, kl ae ob oseki spet spremeni v prvotno obliko. Vel ti pojavi ae dado morda razolžiti z We-generjevo teorijo o premikanju celin, ki "plavajo" na vlečnem zemeljekem jedru v zapadno smer. V zvezi a tem ee zapadne obšle pogrezajo, vzhodne pa dvigajo. Wegener je ta pojav posebno dobro opazoval v Green-landu, možno pa Je, da zadeva posebno močno tudi Anglijo. Trenutne nevarnosti zs London ln njegove monumentalne zgradbe seveda ni, ker ae takšni procesi vrtijo tieočletja. Vsekakor počasi isginjs in ga aalila voda. bo po Panevropi, po mednarodnem sodelovsnju, toda kapitalizem ima svo-jo politiko in noče poznati sentimentalnosti Iz zgodovine delavakega strokovnega gibanja vemo, da so se postavile izključno na d* lovsko stališče najprej evropske strokovne or-gknizacije, zavedajo se, da so politični interesi delavstva drugačni kakor podjetniški. Angleške strokovne organizacije so še malone pred dvajsetimi leti podpirale meščanske stranke, ki ao imele v volilnem programu važno aktualno točko z vidika državnih interesov ter eo se šele v zadnjih letih emancipirale od meščanske politike ter jele politično nastopati C svojim delavskim programom. Enako politiko ao vodile strokovne organizacije v Zedinjenih državah, kjer sicer politično deluje že več elet socialistična stranka, ki pa ni nsšla dovolj i opore med strokovnimi organizacijami. Marsikomu se bo čudno zdelo, kako je bilo to mogoče v naprednih deželah, kakor sta Anglija in Zedinjene države, vendar je stvar povsem enostavna. V obeh moderno se razvijs-jočih kapitalističnih državah je imela industrija in gospodarstvo sploh dolgo dobo zlate čase. Dovolj je bilo porabe produktov doma in na tujem, ker ni bilo konkurence in ker Je zlasti Anglija bila vladarica polovice sveta. V te j najboljši konjunkturi se tudi delavstvu ni godilo slabo. Kapitalizem je imel interes na tem, da je bilo delavstvo zadovoljno, ker je imel itak ogromne dobičke. Nezaposlenih množic takrat še ni bilo. ' ' Kapitalizem je pa prišel v krizo. Boji se T4ttse. Prt velika je produkcija, koneumentov ni in silno velika konkurenca po vsem svetu je nastala. Kapitalizem noče nositi žrtev; žrtve mora nositi neposestni in nezaposleni del človeške družbe. Kapitalistični razvoj je torej avtomatično ustvaril za delavstvo tudi v Zedinjenih držs-vah povsem neznosen položaj. Odtod nsstaja med amerižki m delavstvom nova orientacijs samostojne delavake politike. Dasi se vrže v strokovnem gibanju Zedinjenih držav že več let razgovori o ustanovitvi delavake stranke, ki se bo nedvomno epojila • socialistično, misel dosoreva šele sedsj. Z ustanovitvijo te stranke bo tudi prenehala oportunističns politika strokovnih organizacij, ki ao v preteklosti podpirale meščansko demokratsko ali republikansko stranko, če jim je obljubila politične ali zakonske koncesije. Ameriški kapitalisem je utrjen in šele sedsj prične delavstvo z njim politični razredni boj, dočim se je prej zsdovoljevslo samo s stavkami in kompromisi, ker ae zaradi svojega ugodnega socialnega položajs ni zsvedalo svoje politične misije. — D. P. i rnmmmmmmmmmmtm Kako dolgo žive telesna stanice Pogostoma naletimo na smotno naziranje, f da ae človeški organizem v teku eedmih let polagoma čisto obnovi in da se val njegovi deli v tem času torej nadomestijo s drugimi. Kskor pa ao ugotovila dolgoletna skrbna opazovanjs, so ta domnevana temeljita obnova ne izvrši i takšno pravilnoetjo, temveč je življenjska traj-Host posameznih telesnih stanic selo rszličns in nekatere med njimi ae po svojem nsstanju sploh ne obnove več. Voda v človežkem tek*u ae porabi najhitreje in eieer že po kakšnih treh tednih, zato jo Jo treba vodno znova nadomestiti s jedačo in pijačo. Dušik je za sestavo mišičevja nad vae važna enov, pa ee mora popolnoma obnoviti p6 41—4® tednih. Najvažnejše sestavine krvi so železnata rdeča telesca in njih železo eo obnovi V dobi, ki je prUično 10 dni daljša od dušikove dobe. Obs proeeas pa potekata poveem neodvisno drug od dru*» ga. Fosfor in apno potrebuje telo za živce in kosti. Obnova fosforja se izvrši v pribl«w 116 tednih, obnova spns ps 180 tednov. Iz teh podstkov je rusvidpo, kako dolgo morajo žive« posamezne človeške staniee. Med stenicami. W ae nikoli ne obnove, pa je omeniti neke mot-gsnske stanice. General Itudesjl. vodja rdeče (Nadatfm* 1» t. kolon«.) Rooeevelt to ishko ve - kU*> temu zahte>s čim več javne regulacije zs trust elektrik sile. ___ Ttepublikanci ao iskrenejši. Bo preti regulacijam. Najbolj pošteno zahteva Norman Tb^ električna sfla mora Mtl Javns last In ljud«n naj Ima vae korietl od te sile! 271 SEPTEMBRA »jJKU . ••4—*-** I.... .....- Vesti iz Jugoslavije j (Lrriraa poročil* ii JagoslaviJs.) Ljubljana, 10. aept. 1932 Lv jabolčnikiu-V Spod-vasi pri Slovenski Bi- l]lNL e pripetila tragična .trki Je r n__i SS- n »rei. konmi dve let. SSi otroka. Pri J»ni.rje-ST,ti.kWi jabolk« v »hram- delu tudi njun dve- dil iupan Selan, je iidelovala f^n!!!'k Ko ata rod i telja imbe R*T*» odšla iz ah ram Iz ostal otrok brez nadzor- ^pHeg'velike"kadi z moštom, 'premestitev po potrebi služ- M A nrnmešfienl so le oni, KI lopo, dva poda te dvojni kozolec, tri vozove, šeat Bani, goepodar-ske stroje itd. Tudi okrog 80r 000 kfr krme ln 36,000 kg slame je pogorelo. Skoda je baje povečini krita z zavarovalnino. Obrnjeni ponarejevalci—Skupina ponarejevalcev, ki jo je vo- le Tonček splezal najbrž na U.y velike kadi z moštom, Izkusiti pijačo ali pa po- nista nikjer zagledala Ci »tt pogledala še v kad- J potegnila iz nje mrtvega ^Premeščajo.—Po upokojitvah, Jmeščenjih in po odpustih Snogih profesorjev je začelo Lvetno ministrstvo premeni tudi mnoge učitelje in učiteljice. V vsakem primeru gre ■JH fu" a premeščefti So zanesljivi, ki ne marajo de. Jti v Sokolu itd. To je tisU "službena potreba" . . * Umrli so: V Ljubljani Niko-kj Dolenc, poslovodja v Mizar--iki zadrugi v Trnovem, Matija irali, upokojeni železniški uradnik, v celjski bolnici služkinja Terezija Repinškova, stara 50 )et v Podgracu v Slov. goricah 91-letni Jurij Ferk, v Skocijanu M Dolenjskem 22-letna Jožefa teleznikova, v Krčevini pri Mariboru trgovka Antonija Hanže-lova, na Polzeli Liza Zdolškova, u Javomiku Franc Peternel, v Baru na Primorskem 21-letni Bado Ukmar. V apno padel.—Pred tremi tedni je padel v Belih vodah pri Soitanju 5-lptni Tonček TerČe v ipneno jamo, v kateri so gasili apno. Fantek je dobil hude opekline, ki jim je v slovenj-graški bolnici čez tri tedne trp-jenja podlegel. Odkod požar.—Poročali smo o velikem požaru, ki je uničil več objektov pri Sv. Vidu v Pobrež-jah. Ogenj je nastal v Svenško-rem Rvinjaku ter se potem naglo razširil na sosedna poslopja, ki , delala vozle ter jih metala a žerjavico itd.—kakor pač predpisuje ljudski zakonik čarovnij. Pri tem ji je najbrž pa-4el kak ogorek na tla ln se je •lama vnela. Sledil je požar, Oblasti preiskujejo, ali je vse re«. Muz, dtJiaz!—Jugoslovansko »»opisje objavlja statistiko dr-hvnega gozdarstva v zadnjih kirih mesecih ter glasno po-ttkrja, (la je država prihranila tf izdatkih nad 570 milijonov dinarjev, torej več kot pol milijo'. Zato govorijo o dokaiu ■^rc^a državnega gospodarja- Jasno, da ne omenjajo ™ke bede, ki je med ljudem, ne omenjajo zvišanja jvkov, ne omenjajo podražitve »vil, „,. .»menjajo zniževanja Javnih plač uradnikom—ker ■ w potem ta "dokaz" bolj kla-*">• Statistika pa pove nada-da so dohodki kljub poniju davkov in ostremu izter-r*vanJU Za0Hta)i y teh 4Urlh me r;h ^ «18 milijonov Din. Ptu li"ti dokaz? •J*. 'la je tudi J** iztisniti fiZ deriaH Kje Ta števUka s silo že nemo-iz davkoplačeval ker ga nimajo. »W pn Višnji gert—V Pri-■M"' pri I)obu je nastal požar T "podarskem poalopju velike-& Potnika in konjakega tr- «Uv v Hladita, ali kakor se pl-Jožetu Jerlaku. Bilo je i', : m. proti večeru. Vsi so a nihče ne ve, kako je "JO do ,K,tara. PrihiUli so Doba, Stične In od At. » so imeli prekratke cevi. 222±doeegti vodo. Sele ko k?1*'1 gasilci Iz Višnje ■ '' "J'*., ao aaieli sipatl W''na „ r«, poslopje. RašUi to t ' in P™"*"«". a je uničil ogenj hlev. bankovce mojstrsko, ker je pač Selan mojster brez primere. Poleg te velike skupine pa sta v ljubljanskih zaporih še dve skupini preprostih diletantov, kt nista znali bankovcev dobro ponarejati. Ena fceh dveh skupin je bila te dni pred sodniki. To so tHje: čevljarski pomočnic Ivan JoŠt, 27-letni rojak iz Boštanja, uelužben na Jesenicah, 27-letni Ljubljančan Lojze Pere in 20-letni čevljarski pomočnik Adolf V., tudi iz Ljubljane. Ponarejanja sta obtožepa prva dVa, tretji pa Je bil obtožen r^zširjer vanja. Opravil je v \>r6met le dva bankovca, potem so ga pa prijeli. Jošt je bil obsojen na 1 leto roblje, Pere na 6, V. pa na 2 meseca strogega zapora. Javnost pa se bolj zanima za glavno ponarejevalsko skupino z županom Selanom na čelu. (Naj omenimo, da je bil župan 6elan eden glavnih Ovaduhov, ki je še zdaj, ko sedi kot ponarejevalec v zaporu, večkrat nastopal na razpravah kot'obremenilna priča proti obtoženim opozicijonal-cem iz njegovega kraja. Visoke kazni najbrž ne bo prejel, ker kljub ponarejanju ni protldr-žavni element, pa Čepriv je že drugič v zaporu zaradi istega de-likta.) Moža ubila Iz Gačnika nad Pesnico so pripeljali v mariborsko bolnico 44-letnega posestnika Ivana Plo-Ča, nezavestnega, vsega v ranah. Nekaj dni je ležal v bol nlci in umrl, ne da bi se bil poprej zavedel. Preiskava je dognala, da je PloČ podlegel ranam na glavi, zadanim z oglatim predmetom, najbrž opeko. Vsa okolica j* govorila, da je umrl PloČ kot žr ,ev slabih družinskih razmer in kazali so na Pločevo ženo Antonijo, Češ, da je ona vrgla opeko v moža. Ko so orožniki zatllša-i Pločevo ženo, je sprva tajila vsako krivdo, potem pa le priznala dejanje. In povedala: med njima so bili stalni prepiri, to pa zato, ker jo je mož zmerom pretepal. Sest otrok je že rodila, sedmi otrok je na poti—ln v takem stanju jo je še bolj razburjalo moževo pretepanje. Ko se je prejšnji teden vrnil mož domov ves pijan, je spet začel ženo pretepati. V hudi jezi ln razburjenju je žena pograbila opeko ter jo' vrgla naravnost možu v glavo. Mož s^ je opote kel, tedaj je priletela druga ope ga ln mož jo omahnil nezavesten na tla. Žena ga je skušala otroki spraviti k zavesti, a ves trud je bil zaman. Sosedje so nato poklicali reševalni avto iz Ljubljane. Orožniki žene niso aretirali, ker je nosna in ker mora skrbeti sa svojih šest otro-čičkov. Deložadja. —. Mnogo je brezposelnih, mnogo slabo zaposlenih, slabo plačanih in mnogo tu di malo zaposlenih obrtnikov Njih dohodki eo enaki ničli al pa so Uko majhni, da je jedva ia stradajoče življenje. Mnogi od njih imajo mnogo otrok. Takim družinam je najtežje breme plačevanje stanarine, zato je mnogo takih najemnikov dolžnih hišnim gospodarjem. Hlšn gospodarji pa smatrajo svoje hi še za najboljši vir dohodkov, to ae hitro skušajo znebiti najemnikov, ki niso točni plačniki. So pa tudi primeri, ko hoče gospodar zase več sob, pa enoetav no vrte najemnika na cesto, pa čeprsv U ne more doMti stanovanja. Tako se je zgodilo čev 1 jarek emu mojstru A. B. v Veliki čolnarski ulici v Ljubljani Ia prvega ali drugegs razloga mu je lastnik odpovedal stanovanje. (Kar Ima čevljar devet otrok, je tudi mogoče, da hišni lastnik n maral družine zaradi otrok se še zmerom najbolj pogosto bere oglas: Družina brez otrok ss ' !) Cev- \ mestno parcelo. Devetere otrok je bilo obupanih, mlajši so jokali, starejši kleli. Najstarejši je star 26 let in skrbi aa vso družino. Mlajše otroke so sprejeli čet noč eoeedje, starejši in starši pa so morali apati kar na prostem. K sreči 80 noči še tople. 6 let ječo je dobil od maribor-kt-ga sodišča 84 letni čevljar Franc HabjančM it Strdfconj-cev, ker je lani aprila ustrelil po-sestnikovegs sina Konrada Lev-renčiča. Habjančič se je na raft* pravi zagovarjal s silobranom, priče pa so Izpovedale drugače. Obsojen je tudi na trajno Izgubo državljanskih pravic. ProMotna nezgoda pH Litiji, Pred litijsko postajo se je pripetila huda prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala Človeških lev, pač pa precej materialne škode. Iz Save je peljal proti Litiji tovorni vlak, v katerega^je riva Litijo zapeljal strojni vi je površnost ln megla, rambol je bil tako močan, da io gi trije zadnji vagoni tovor-ka prevrnili in a« zalili Irugega, poškodovani pO to tudi sprednji vagoni. ZaVirtUJ na zadnjem vagona. Jurij O^ stenčar lt Maribora, jo bil zadnji hip opozorjen ht jo Skočil bvt i vagona, sicer bi bil gotovo iz-ibil Življenje i*l korombolu. _ roga je bila več ur zaprta, do-ller je niso otitttM. Zdaj preiskujejo, kdo je nesrečo takrivil. Roparski napad e sekiro V Lovcu pri Celju je PK08TET3T_ Razam rastlin Belgijski pisatelj Maeterllnck napisal lepo knjigo o $vetll-dah, kjer opisuje, kako se med rtavidez pokojnim in v usodo vda-im rastlinstvom neprestano bi-trdovraten boj s ozkosrčnimi ni mi zakoni. Rastline sku-o uiti sponam korenin, pobeg-rfiti it tesnega kroga, ki iim je merjen in se rgtmahnltl nedaleč po Itrokem svetu, stlina "ne mara "poginiti tam, er je zrada, marveč jo vleče potovanje, venomer "stremi" tem, kako bi raztrosila svoj dod po širni zemlji. — Kdor te posluluje takih Mrazov v opisovanju življenjskih pojsvov, ki h opazuje V rastlinstvu, mu ie vtomatično priznava zmožnost tenja ln preudarjanja. In laoterlinck dejansko govori o iteligenci rastline. SllČen naziv » dal tudi izvrstni inomoški bo-k Adolf WijgYier svoji ne- fe ropar napadel 22 letnega hlapca Ivana Čeliha, zaposlenega posestniku Zadeku. Na praznik 11, m. jo šel zvečer okrog dese-ure spat na pod na^ hlevom. B Je zaspal, se je splazil do njega neznan napadalec, mti J freml udarci ratklal glavo, di lo možgani izstopili, pot^m pa je pobral Cellhovo ol co, Mdbuk ih menda tudi denar ter pobegnil. Možno je tudi, dg e odnesel kakih MOO Din, ker „e fant pred d«ev( bdjg podedoval okrog 3000 Din. Fant je Imel Še toliko moči, da so je Hotel splaziti po stopnicah po pothoč, š je omahnil m pždel s poda. Po polnoči so ga našli vsetfa v krvi e; wno izšli knj Inf," ki se temo! "Razum ratt-bavl s temi )javi intellgent- igi "I *Uito jinstvenimi po, katere ni mogoče odrekati fejin« tosti, rastlinam Človek rtd samo samemu soli priznava inteligenco in raa-am, alt kdor jo v stanju broi predsodkov opazovati in razmišljati o pojavih Izven lastnega švetg, mora slednjič tudi rastli-nam priznati neko zavestnost, čeprav v drugačnem smislu, kakor velja za Ii vali, ki ae jim prav tako ne more odrekati nekaj višjega življenja. V rastlini je nokl naravni preudarek, Čeprav mu tnanost niti glede Izvora niti glede načina delovanja še nI pri-Šla do dna. ; "Volja zmerom najde pot" — vi angleški pregovor. In raat-|tvo je dejanski našlo nešteto potov, po katerih se izmika is tesnega, od naravo odmerjenega brai llnst mu kroga. 2e zvijače in vabila, s ka fi terimi vabi cvetje žuželke, da a odplajajo, so sa Čuda mnogo-Idao in inteligentne, s vendar še malenkostne v primeri s pretkanimi metodami, ki te jih poslušajo raetllnbki plod, da pride lt otkega okrožja svojega nastanka. To je vredno omeniti tako tvane ptičje sadeže, med katere spadajo jagode in sadje. France jih imenuje "kunosno" sredstvo, s katerim si ume rastlina še na jessn svojega življenja nadomestiti noge, ki jih nima, da spravi avoje potomstvo h kruhu drugje, kjer je sama te-lenela. Kakšno prirodno mišljenje ln kolikšna ratumnost se kaše v tem, da ti sadeži šele takrat popolnoma razvijejo svoje tapeljive lastnosti, ko je seme v njih—zaplodek novega življenja — te trelo. Lepi, sladki, aro-matlčnl sadeš se razvije samo semenu v pomoč. Včasi se sioer lotijo ptice tudi nearelega sadja, ali praviloma ga jedo le popolnoma arelega. ko je seme že godno, da opravi tvojo nalogo. Kako, pretkano — da si ogledamo neki drug primer — si uredi o-mela, da spravi in prilepi semensko trno na drevo, na katerem bo tačela tvoje tajedtlako življenje. Njene, kakor grah velike bele jagode ao telo sladke ln lepke, tako da te nekaj mesa s semenjem vred prilepi ptici na kljun. Ker ti ftlvallca ne ve drugače pomagati, tleti na najbližjo vejo ln al ob njej tako dolgo bru-ti klin, dokler si ga ne očisti nadležnega lepiva. Na ta način se prilepi semensko zrno na od drgnenja nekoliko ranjeno lubje tn t tem je ta bodočo rastlino vse preskrbljeno. iVtakdo se že gotovo spominja ls otroških let tistih tadešev re-puha, a katerimi ae otroci radi obmetavajo, ker te bodlčatto krogljice tako rade oprljemljejo obleke ln las. Repuhovo ssme se dero v nozdrvl. Se nevarnejši so sadeži neke južnoafriške pustinj-ske trave, ki so posajeni t nekakšnimi močnimi trnki. To rastlino mora pomagati Širiti aam ponosni lev, ki čeato plača vsiljeno mu uslugo z Življenjem. Trnki se mu namreč zadero v kožo in če ti j Hi skuša izdretl s tobmi, si rtni žrelo, posledica tega pa je ognojenje sluznic, ki postane včasi tako boleče, da iver ne more več jeitl in od lakote pogine. Lettlne priprave, ki so jih u-stvari le rastline ta razširjenje je po vsel nlml kave! >vršlni odelo t drob- povrtini < Ijci, da ti « njimi lah ko oprime Hvali, ki se osmuk-nejo mimo, in da se ng ta način s tujo polnočjo preseli drugam. To jo konec koncev popolnomi nedolžno orožje, ali nekatere sorodne, v južni Afriki domače rastline so isoblikovale te ka-veljce v strašna bodala, ki lahko povzročijo otlo smrt, ko se bivolom ln antilopam nt paši ta- avojega sement so* propelerska krilca, padali, pravcata krilca ti jadrtlno letenje, In celo balončki, kakor jih ima n. pr. colutea, rastlina, ki ratls v južni Evropi. Ta duhoviti rtttllna uapevt celo prav na pobočjih Vezuvovega žrela ln doatikrat tO di lepo f>-patoviti, kako odnašajoči žreli puhteči vroči plini itiušene, i semenom napolnjeni balončke visoko v trak in jih potlej trosijo daneč po okolici. Kako rattllnt tudi eksperimenti**, dO ntjde najprlprtvnejšo obliko pro|*ler. akih krllic; nim ntjlepše kale javorjevo aeme. Pri neki vrsti 10 krilci boU tavlti ktkor pri drugI ln od tega je odvltno, ktko naglo m ta ali ona vrsta ratllrl po kakšnem kraju. v Mnoge raatllne opremijo sadeže s plavašfciml pripravami. Ce kokoeov oreh ne bi imel okrog jedra tako lahkega, trtčftegš tkiva, ki ga noti po širnem ooe-anu, bi bila večina koralnih otokov Jušnega morja golih In ne-obljudenlh. In raVno kokeeovl o-rehl, ki jih je zanetlo na ovrop-tke obtle, to tudi trudili v velikih odkritaljih petnajstega ato-letja misel, da morajo biti nekje na "zapadu" velike kopnlne. Pogoste to nadftlje raatllne uspevajo v južni Evropi, strilji-jo lt svojih topovskih žrel kumaricam slična semena štiri do pet metrov dtleč, afriško rieino-vo drevo pa še doktj delj. Ce iščemo, kje tiči ta sila — pravi Maeterllnck — Iščemo šaman, kor ie prav tako akrlta kakor naša živčna moč. In — tli ni to tudi tnak inteligence: da paa-jt vijolica pa krttko mtlo spusti kar oelo puščico na tla?! Tej se namroč ni treba truditi, ker ptč človek misli namottu nje.- lUjejo i, ksti tvojo seme. Tu pripomočke pušči-tapulte In celo pu-ta nativ v ro- ki Ititrelj najdemo co ln loke, ške, če metodi ek čega junij ne, tlišiš vst vprek pokinjs la-kotnika. e< smelrsje Uekv Strike ae aajasflejla Pejslv#Ma nikdar ae pravdam s resnice. Is js "Narava t Sareeesll mila elgarsie. fc NIt'g toagtedM -Ak» m gpv w ■ep' U 0*9*4 PHt, M* m Hm* V »m ^mM Is «I)M UmSt PROSVETA Imigrant Janez Mihevc V šoli — Janezek, ali poznaš tekočino, ki nikoli ne zamrzne? — Vrela voda, gospod učitelj. NAROČNIKI. POZOR! Znamenje (An*nat. II, 19S2) pome. U^V1* ********* rouu« u dan. PoMfiU Jo prtTtfino, da na Usta ae ■starino. Ako ttsts as prej. meta, |a mofoče vstsvljen. ker si bU pkiu. Ako Je vnš Hat plačan is g« ae prejmeta, Jo mogoče vstsvtim teled napačnega asslovs. pičite aa« dopisal eo la nsvsdite stari ia seri Na« inatopnlkl ee mi druhteal tajniki ia dragi saatopniki. pri ktU-rih plofate naročnino. Naročnina an eole loto je UM h sa pol leta pa IZJO. Člani SNPJ d#. Za mesto Chicago In Ckere sa lete STJS. pol leU H.TS, an člaae MJt Za Snope stane u pel leta $MI, ae veo lote pa SS JS. Tednih stane aa Evropo fl.7«. ČUii doplačajo aamo I1.SS ss poštniso. Mladinaki Ust atans sa cele Ute SUM. Naročnino lahke tadl sami počljtte Uprnvništvb "PROSVETA" 2657 8. Laamdale Ave„ Chicago NAROČITE K DNEVNIK UST PROSVETA onaha biti Slan SNPJ, svoj Hat tednik, bodi naročena na dnemik nam doplačati dotičm i npravništro anllatj Piše Martin Judnii, Waukegan, 111 Vrh tega tepe ljudi diktatura. Ne smeš ae izrašatl svobodno. XIV Kako ao ae Jugoalovaimke obla- Karlovec Je znan zaradi 11 vinske trgovine. Lepo mesto ni bilo niti pred vojno in tudi danes nI. Od Kartovca Je dobra ura vo-inje z vlakom do Metlike In metliška postaja je tik Kriševuke vasi, ki Je moj rojstni kraj. Metlika In Kritevska vas sta menda enako napredovali v dvajsetih letih, kar sem Ju zadnjič videl. Vaako leto pogori nekoli-ko hiš In drugih poslopij in na njih mestu poatavijo nove hiše. To je ves napredek. Industrije nimajo, polje pa je v — boijlh rokah. Vaako leto |. majo sušo; ako ni suše, pa toča poblje. Ljudje so še vedno po-boinl, toda ljubi Bog Jih vseeno tepe. K maši hodijo rodno vsako nedeljo in praznik, molijo pred jedjo in po jedi — haš tako kakor so pred dvajsetimi leti. Slromaščina Je velika in davki so visoki. Kmetijski produkti so jako poceni, fsbrlški p« en toliko drašji. V Jugoslaviji je brezposelno*! prav Uko — proportno seteda — velika kot po vseh drugih de-ftelah. Industrijski delavci «o brez dela In zaaluška. kmet je pa ne doba za svoje pridelke niti toliko, da bl ae mogli dostojno oble« In obuti. Davki ao naloi*. ni na vsakt stvar. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI NKARNI S. N. Po J. PRINTERY