ri$ka Domovi ima

National and International Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, MAY 15, 1961
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LX — VOL. LX
Sen. F. Lausche profi podpiranju salelilev
Senator ne vidi v tem nobene koristi za svobodni svet. — Lausche tudi proti štrajkom v delih za narodno obrambo.
WASHINGTON, D. C. — Senator. F. J. Lausche nima navade, da bi se v senatnem plenemu oglašal k besedi za vsako malenkost. Zato je zanj značilno, da se pretekli teden priglasil k debati kar dvakrat.
Najprvo je ostro nastopil proti zakonskemu predlogu, naj Kennedy dobi pooblastilo, da lahko po svoji uvidevnosti podpira komunistične režime za železno zaveso s krediti in blagom. Debata je bila zelo o-stra, dočfm je 1. 1959 sploh ni bbo. Senatorji so spraševali administracijo, čemu na primer podpirati Poljsko, ako je ta država dala potem Castru kredit v znesku $13,000,000? Zakonski dodatek je bil sprejet z 43 proti 30 glasovom. Za in proti so glasovali senatorji obeh strank. Predmet gre sedaj pred predstavniški dom. Kaj se mu ho tam zgodilo, se n© ve. L. 1959 predstavniški dom podobnega predloga sploh ni obravnaval.
Lausche za obvezno posredovanje
Lausche se je par ur pozne-ie.	.oglasj k.,.„Wiae;4.i JlL,
podprl predlog, ki obvezuje podjetja in delavske unije na obvezno arbitražo, ako se pogajanja ponesrečijo. To se nanaša samo na tista dela, ki so zvezana z našo narodno ob-rambo. Tako ne bi bilo več mogoče zavreti s štrajki za cele mesece postavljanje oporišč za medcelinske rakete.
Značilno • je, da zakonski Prediog ni rodil nobenega podobnega razburjanja in protestov od strani prizadetih delavskih unij. Unije so uvidele, da so njihovi člani šli marsikdaj m marsikje predaleč, in se sedaj umikajo. Umikanje pa je Divno tako težavna stvar kot Napadanje.
Novi grobovi
Adeline Kordick
Po dolgi bolezni je preminula v Painesville bolnici Adeline Kordick, roj. Sedmak, stara 40 let, stanujoča na 85 Parker Dr., Chester land, O. Tukaj zapušča soproga Paula, hčer Brownvvyn Gailbrait, sina Kimberlya, mater Rose Sedmak, brata Vincenta, sestro Venice Sedmak ter več drugih sorodnikov. Oče Vincent je poprej umrl. Pogreb bo jutri zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Kalvarijo.
John Taucher
Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na 6124 Glass Ave. 75 lelt stari John Taucher st. Tukaj zapušča soprogo Mary, sinova Johna ml. in Louisa, hčer Mary Hammer, 11 vnukov in 5 pravnukov. Rojen je bil v Nemčiji. Po poklicu je bil barvar. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Još. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Frančiška ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Ernest N. Percun
Po težkih poškodbah, ki jih je dobil pri delu v petek popoldan, ko se je zrušil stavbni oder, je preminul v soboto zvečer v Lakewood bolnici 34 let stari Ernest N. Percun z 7933 Madison Ave. Pokojni je bil rojen v Newburghu, spadal je k društvu Soča št. 26 SDZ in bil veteran druge svetovne vojne. Zaposlen je bil pri Fixit Roofing Co. Tu-
Johnjon V južni Ariji j™*9 "^ediije rdečo
zmago ferez vsake vojne!
kaj zapušča sina Ernesta R., hčer Cheryl Ann, starše Walter-ja in Anno Fischer, roj. Godec, brate Freda J. Fischer, Walterja J. Fischer, Richarda S. Fischer,' sestro Alice Anderson, nečake in nečakinje in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Louis Fei’folia
Podpredsednik ZDA je doslej obiskal Južni Vietnam, Filipine, rermozo in Hong Kong, jutri sc bo ustavil na Tajskem.
HONG KONG. — Podpredsednik Združenih držav L. F>. Johnson je iz Juž. Vietnama, kjer je zagotovil vladi in narodu povečano pomoč v borbi s komunističnimi napadalci, odletel na Filipine, kjer so ga prav tako kot v Vietnamu sprejeli z vsemi častmi in navdušenjem. V Manili je poudaril, da bodo ZDA “izpolnile svoje obveze glede obrambe svobode po vsem svobodnem svetu.” Johnson je dejal: “Naši prijatelji lahko računajo na nas in mi vemo, da lahko računamo na nje — na nikogar bolj kot na našega starega prijatelja FLipinski narod!”
S Filipinov je odletel Johnson na Formozo, kjer se je razgovarjal z generalisimom čangkajškorn, pa odletel v Hong Kong. Od tod pojde v Bangkok, prestolnico Tajske (Siama), nato v New Delhi in dalje v Karači.
Na svoji poti po jugovzhodni in južni Aziji skuša Johnson ugotoviti v kolikšni meri je komunizem prodrl v ta predel sveta, v koliko so tamkajšnji narodi voljni in sposobni braniti svojo svobodo in kaj lahko Zdruene dr^ve v tej borbi stori za stvar svobode.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je v govoru v Tiflisu v Georgiji dejal, da bo “komunizem nekega dne zavladal nad svetom brez uporabe bajonetov in raket.” Trdil je dalje, da je sovjetsko .ljudstvo “najbolj svobodno.”
Z a t r j eval je tudi, da je Sovjetska zveza pripravljena začeti pogajanja s komerkoli za zavarovanje svetovnega miru. Na vse načine je hvalil komunistični druabni in gospodarski red, ki nudi največjo “svobodo onim, ki ustvarjajo vrednote, ki detajo v rudnikih, tovarnah, laboratorijih . . .” ne pozna pa svobode za one ki “ropajo! ljudstvo, ki jemljejo dobiček in žive od
bogastva vzetega narodu.”
* * #
Komunisti radi zatrjujejo, da so prinesli “delovnim slojem” svobodo, dejansko so jih usužnjili komu nistični državi veliko bolj kot jih je kapitalizem mogel kdajkoli. Fevdalni sistem z graščaki in tlačani je bil v marsičem boljši od modernega suženjstva v komunističnih državah !
' Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Waterloo Grove W. C. 110 ima jutri, v torek, zvečer ob osmih sejo v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Po seji zabava!	,
Sestanek—
Jutri ob osmih zvečer bo sestanek pripravljalnega odbora Slovenske pristave v zadnji sobi pri Erštetu. To je zadnji sestanek pred občnim zborom, ki je napovedan za soboto, 20. maja, ob osmih zvečer v Baragovem domu. Vsi vabljeni!
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije
hirala nocoj od 6. do 7. asesment v spodnjih prostorih šole sv. Vi-
Zanimanje za Eichman-nov proces začelo hitro popuščati
JERUZALEM, Iz. — Nastopil je v znanem Eichmannovem procesu trenutek, ki se ga je ,izraelska vlada na tihem bala. pogreb, zavoda v cerkev SL Col- Zanimanje za proces je začelo
hitro popuščati, tako v Izrae-
Južna Afrika izbrala
svojega prvega predsednika
JOHANNESBURG, J. Af.— ■Parlament novorojene repu-klike se je sestal na posebno sejo in izbral prvega predsednika v osebi Ch. R. Swarta. ■Kot že ime samo pove, je novi bredsednik burskega pokole-nja in pripadnik vladne stranke.
Kot tak je naletel na antipa-K.ie pri črncih in pri tistem ^elu prebivalstva, posebno v brovjnci Natal, ki simpatizira z Anglijo in je proti republiki.
Obe skupini sta smatrali Predsedniške volitve kot prili-k°> da manifestirata vsaka za Sv°je ideje: črnci za politične Pravice, anglofili pa za Anglijo.
CLOUDY
Vremenski prerok pran:
Delno oblačno z možnostjo ne-viht. Najvišja temperatura 78.
man na W. 65th St. ob 9:30, nato na Holy Cross pokopališče.
Frank Mendel
Pretekli četrtek je umrl v Geneva Memorial bolnišnici 32 let stari Frank Mendel s 190 West St., Geneva, Ohio. Tukaj nima nobenih znanih sorodnikov. Pogreb bo danes zjutraj ob devetih iz Kennedy pogreb, zavoda v cerkev Marijinega Vnebovzetja v Gene-vi.
lu kot v mednarodni javnosti.
Proces sam po sebi ni spravil na dan posebnih novosti. Sedaj se lovi okoli vprašanja, koliko so nesrečnim judovskim preganjancem na skrivnem pomagale razne verske organizacije, podtalna protinacis-tična gibanja, dobrodelna društva itd.
Tako je nastopil še nov nagib, ki sili izraelsko vlado, da
Bolvtašk zopet prvak
MOSKVA, ZSSR. — Mihael Botvinik je prstek’i petek zmagal v borbi Zc svetovno prvenstvo v šahu: z rojakom Mihaelom Taljom. Ta je v lanskem tekmovanju premagal Botvinika in postal s 23 leti najmlajši šahovski prvak sveta v tem stoletju.
Botvinik je po poklicu inženir in je osvojil šahovsko svetovno prvenstvo prvič leta 1948.
Gary Cooper umrl na na raku star 60 let
HOLLYWOOD, Calif. — Znani filmski igralec Gary Cooper je v soboto umrl na raku. Dočaka! je 60 let in je 35 let igral pomembno vlogo v filmskem svetu.
— V Združenih državah umrje na raku več moških kot žensk.
naj pohiti z zaključkom procesa.
V ŽENEVI SE PREPIRAJO:
KDO NAJ ZASTOPA - LAOS?
Ko je bilo ugotovljeno, da je vzpostavljeno premirje v Laosu in je vse izgledalo, da bo konferenca začela redno delo, je prišlo do spora, kdo naj prav za prav govori v imenu države Laos. Komunistični tabor zahteva, naj govore v imenu Laosa z enako pravico trije: kraljeva vlada, rdeči Patet Laos in “nevtralni” Souvanna.
Zahod tako zastopstvo odklanja.
ŽENEVA, Šv. — Ameriški državni tajnik je v petek pristal na začetek konference, ko je prišlo iz Laosa sporočilo mednarodne nadzorne komisije, da je premirje vzpostavljeno. Konferenca bi se imela v soboto ali najkesneje danes začeti. Pri tem je prišlo do novega spora: Kdo naj zastopa Laos. Sovjetija in njeni podporniki zahtevajo, naj konferenci prisostvujejo kot enakopravni zastopniki Laosa: kraljeva vlada, rdeči Patet Laos in "nevtralni” Souvanna
Phouma. Ameriški državni tajnik Rusk je pripravljen pri-j ^agclalcne st. 162 KSKJ bo postati na prisotnost vseh treh skupin, toda ne kot enakopra-\nih, on stoji na stališču, da je edina zakonita vlada vlada, ki jo priznava za tako kralj, to je vlada princa Boun Ouma. jda-
Tekom sobote in nede!je so se vršili živahni razgovori med obema taboroma. Glavno posredovalno vlogo opravljajo Angleži. Ti so skupno s Sovjeti tudi sklicali konferenco. Državni tajnik Rusk je odločno zavrnil komunistično trditev, da je Amerika kriva za dosedanje zavlačevanje odprtja konference, označil jo je za navadno, očitno laž. V soboto se je sestal s sovjetskim zunanjim ministrom G omikom, ne da bi bil tekom razgovora dosežen kak sporazum. 7. Gro-mikom je nato govoril tudi angleški zunanji minister Home.
Ta se je sestal tudi z zunanjim ministrom rdeče Kitajske maršalom čen-Yi.
Anglija in Francija podpirata stat išče ameriškega državnega tajnika, vendar iščeta obe pot h kompromisu, ki naj pomaga konferenci do rednega dela. Konferenca mora skoro preiti k stvarnim razpravam, ali pa bodo zastopniki 14 držav, ki so prišli sem na razgovore začeli izgledati smešni in bodo skušali najti vzrok za odhod.
Rešitev v Laosu samem?
BAN NAMONE, Laos. -- V soboto sta bojujoči se Strani tu podpisali formalno premirje, ki določa ustavitev sovražnosti na vseh odsekih.
Pri teh razgovorih sta se o-! be strani sporazumeli tudi za i začetek političnih razgovorov, I ki so se nato začeli včeraj na istem kraju. Obstoji upanje,} da se bodo predstavniki vlade-j princa Bonn Ouma, princa | Souvanne Phouma in Patet i Lao sporazumeli za skupno | . vlado, ki bo nato poslala svo-| ie
Brazilija se ne mara mešati v zadeve Kuhe
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Združene države so pritiskale na vlado Brazilije, naj pomaga pri skupnem nastopu proti utrditvi komunizma na iKubi. Po daljšem omahovanju ameriško zahtevo odločno I zavrnila.
^
stičnim taborom in med za-
Alfonzo Arinos je izjavil, da
hodnimi si'ami končan in kon-. f J™21'™ I"™«
Ferenca bi lahko uradno *nčeJkoh tllJeT	v
‘mere na Kubi z namenom, da
la svoje delo.
Nova finančna politika do Latinske Amerike
WT8HINGTON, D. C. — Administracija je dosedaj pod pritiskom gospodarskih krogov odklanjala vsak predlog držav Južne Amerike, da bi se udeleževala financiranja državnih ali poldržavnih pod-
Ženevski konferenci o Laosu ne obetajo srečnega konca
Idejo za sedanjo ženevsko konfeerneo je svoj čas dala Kambodža, pograbila jo je Anglija in po dolgih pregovorih prodala Sovjetiji. Kambodža je se pozneje premislila in do pred par dnevi sploh ni hotela priti v Ženevo. Sedaj je rekla, da pride. Bomo videli, ako bo res.
Spremembo stališča Kambodže je povzročil laoški kralj, ki je že davno rekel, da mu ženevska konferenca ne gre v račun, in da misli, naj svet pusti Laos pri miru, bo že sam uredil svojo domačo politiko. Ko so v Kambodži zvedeli za to stališče, so rekli kar odkrito, da laoškemu kralju najbr-že nekaj manjka v njegovih možganih. Morda je to res, kajti znano je, da laoški kralj da več na vraže kot na svojo pamet. Nazori laoškega kralja imajo tudi vpliv na ženevsko konferenco. Njen glavni namen je urediti nevtralnost la-oške države.
Si c er pa kaj, kaj in koga
naj kraljevska delegacija zastopa? Ruski zunanji minister je že po stari navadi spravil na dan vprašanje, kdo naj vse zastopa laoško državo. Zahteva, naj to dolžnost prevzamejo kar tri delegacije; kraljevska, delegacija komunističnih upornikov in delegacija “nevtralne skupine” bivšega ministrskega predsednika Souvanne Phouma. Svobodni svet se je temu predlogu uprl, konferenca pa ima kost, ki jo lahko, gloda cele tedne. Nekaj podobnega se je zgodilo ]bred dvema letoma. Takrat niso vedeli, kdo naj zastopa Nemčijo, ali Zapadna ali Vzhodna Nemčija, ali obe skupaj, seveda le kot opozavalki. Končno so našli kompromis, toda konferenca je takrat vkljub temu potekla brez uspeha. Vse to napoveduje slabe čase za sedanjo konferenco o Laosu.
Da se na konfei'enci ne more roditi ničesar razen v najboljšem slučaju kak meglen kompromis, pove že glavni
predmet razprave: “nevtralnost Laosa.” Kaj je Laos, to vedo vsi na konferenci. Toda kaj je nevtralnost? O tem pojmu bomo dočakali na konferenci najmanj dve raz'agi: a-meriško in rusko, morda pa šc tretjo — kitajsko.
O komunističnih razlagah še ni nobenih podatkov niti na-migavanj, kakšne na.i bodo, o j ameriški pa je že prišlo v javnost par izjav. Državni tajnik Rusk bi rad imel za Laos neke vrste avstrijsko nevtralnost, ki temelj na dveh političnih osnovah : v notranjosti dežele naj vlada sistem svobodne demokracije, na zunaj pa naj vse velesile spoštujejo tako nevtralnost.
Ideja državnega tajnika Ruska se zdi mnogim preveč odmaknjena od stvarnosti.
Med avstrijskim in laoškim
ji je omogočila, da je po zadnji svetovni vojni hitro presedlala na sistem svobodne demokracije. Kako naj se to zgodi v Laosu, ko polovica prebivalstva sploh ne ve, kaj naj bo laoški narod in kjer 90'.' ljudi ne zna ne brati ne pisati. Domišljija je dalje vsako upanje, da bo rdeča Kitajska pustila pri miru Laos in spoštovala nevtralnost te dežele. S'aj bi ji tako stališče zaprlo pot v jugovzhodno Azijo.
Nerazumljivo je, zakaj ravno Washington sili v ospredje ne.
se tam vzpostavi kako novo obliko vlade.”
Brazilski predsednik Janio Quadros je še pred svojo izvolitvijo obiska! Castra na Kubi. Po svojem prepričanju se nagiba precej k socialistični levici, čeprav je bil nekaj časa povezan s krščansko demokracijo.
Vomunisti bi radi razbili
jetij. Hotela je tako prisiliti za-1 Mednarodni Rdeči križ
interesirane države, da iščejo potreben kapital pri ameriških bankah. Tega načela se je držala dosledno še Eisenhovver-jeva administracija, ne pa Trumanova. Sedaj je prišlo do spremembe.
Izvozno-uvozna banka, ki je pod kontrolo administracije, je pristala na to, da financira nakup opreme za rafinerijo, ki jo bo postavila bolivijska državna naftna družba.
Južnoameriške države so ta sklep naše administracije toplo pozdravile. V mnogih od teh držav je namreč naftna industrija podržavljena in ni mogla radi tega računati na finančno pomoč naše adminis tracije.
Druga dobra novica za juž-no-ameriške države je pripravljenost naše administracije, da se udeleži vsake akcije, ki bi pomagala stabilizirati cene glavnim produktom, ki jih izvaža Južna Amerika; to so kava, baker, kositer in bana-
CINCINNATI, O. — Predsednik ameriškega Rdečega križa, znani general Guenther, je na letnem občnem zboru RK izjavil, da se boji, da bodo komunisti poskusili na septembrski seji dbora mednarodnega RK v Pragi razbiti enotnost te organizacije. Hoteli bodo zmagati z resolucijo, da mora RK podpirati vsako mirovno gibanje, tbrej tudi njihovo.
To bi RK takoj spravilo v precep. Treba bi bilo samo začeti debato o kontroli atomskega orožja, ki je bistveni pogoj za pravi mir.
V RK je sedaj včlanjenih 84 {narodnih organizacij RK. Ge-'jneral ne ve, koliko od teh bo potegnilo z Moskvo. Lahko nastane tak položaj, da se bo organizacija sama po sebi razklala na dvoje.
v tem zamotanem položaju. Ideja konference se je rodila v vzhodni Aziji, končno obliko je dobila v Londonu in Moskvi. Naj ima London glavno besedo na konferenci, Amerika pa naj se omeji na kritiko londonske taktike. Saj brez u-meriHkega pristanka London ne more skleniti nobenega spo-prebivalstvom so tako velike ^ razuma s komunisti. Rusk naj
V sredo se bo sestal izvršilni odbor Organizacije amer. držav, da bo določil dnevni red za sestanek gospodarskih ministrova OAD, ki se bo vršil 15. julija. Postavil bo na dnevni red tudi gornji vprašanji kreditiranja državnih podjetih in financiranja glavnih izvoznih predmetov z Južne Amerike.
razlike, da sploh ni mogoča nobena primerjava. Avstrija ima za seboj vendarle razgibano politično preteklost, ki
gre domov na delo. čim preje, tem boljše za Ameriko. Posel v Ženevi naj prepusti poklicnim diplomatom!
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo
Zadnje vesti
ŽENEVA, Šv. — Državni tajnik Ru.sk je po posvetil z Wash-ingtonom pristal na enakopravnost zastopstva Patet Lao s kraljevsko vlado na konferenci 14 sil. Za kompromis sc je posebno gnal zunanji minister Vel. Britanije Home.
ANNISTON, Ala. — Razljueeni belci so včeraj napadli dva busa, v katerih so se vozili črnci in belci, ki zagovarjajo integracijo na avtobusnih postajah.
VATIKAN, It. — Papež Janez XXIII. je napovedal novo socialno okrožnico za 70-lctnico okrožnice Rerum novaruni.
Ameriška Domovina
/»IVI E ■*««?<% IVr-MOIV1I
<5117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00' na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 95
Mon., May 15, 1961
Za Laosom južni Vietnam?
Nezadovoljni so dalje mnogi javni delavci, ker vidijo, da sedanji režim dovoljuje preveč korupcije. Diem je sicer ble-seteče zmagal pri zadnjih volitvah, ki pri njih ni izvajal posebnega nasilja, toda proti njemu so glasovali vsi tisti, ki znajo politično misliti in so največja nevarnost za njegov sedanji politični režim.
Druga nevarnost je začetek omahovanja prebivalstva. Ni več prepričano, da bo Diem končno vendarle zmagal. Izogiba se javnemu simpatiziranju z režimom, je pa v svojem srcu tudi proti komunistom, toda se jih boji.
Tretja velika nevarnost je napačna organizacija vietnamske armade. To je deloma krivda ameriških svetovalcev. Oborožili so armado in jo vežbali za vojskovanje na običajnih frontah. Spoznali so svojo napako šele zadnje čase in sedaj skušajo reorganizirati armado za gverilsko vojno. Vprašanje je, ali niso prišli prepozno do pravega spoznanja. Vprašanje je tudi, ali so ravno Ameri-kanci sposobni učitelji za gverilsko vojno. Dobri učitelji bi bili le tisti angleški strokovnjaki, ki so se skoraj 10 let borili proti gverilcem na malajskem polotoku in jih končno ugnali v kozji rog. Dvomimo, da bi se v Pentagonu tako “ponižali,” da bi šli po strokovnjake v Malajo.
Zadnja velika nevarnost je pretirano upanje, da bi se dala gverilska vojna hitro končati. V Malaji je trajala skoraj 10 let, pa so bili tam nasprotniki gverilcev v boljšem položaju, kot so vietnamski. Imeli so fronto na suhem samo na severni strani, drugače so se lahko opirali na morje. V Vietnamu je ravno narobe. Gverilska vojna v Južnem Vietnamu bo trajala dolgo. Nam ne bo primanjkovalo časa, da prekoračimo meje teh okvirnih razmišljanj, in se posvetimo obravnavanju posameznih problemov v tej gverilski vojni, ki bo za Azijo veliko bolj usodna kot bo na primer Laos.
Sedanji državni tajnik Rusk ni prijatelj tiskovnih konferenc. Je menda kar zadovoljen, da opravlja ta posel sam predsednik Kennedy. Zato bi bilo treba njegovim izjavam na konferencah pripisovati več pomena, kot ga navadno pripisujemo. To velja posebno za njegovo zadnjo tiskovno' konferenco začetkom tega meseca, ki jo je posvetil v glavnem usodi Južnega Vietnama. Iz vsake besede njegove izjave je zvenela zaskrbljenost za usodo te nesrečne dežele.
Mnogi so sploh smatrali tiskovno konferenco kot uvod v novo krizo ne samo naše zunanje politike, ampak tudi usode Južnega Vietnama.
Država z imenom Južni Vietnam je bila rojena 1. 1954 kot posledica delitve Vietnama, severni del so pobasali komunisti, južni del je ostal svoboden, toda ne varen. Komunisti so mu že ob rojstvu napovedali boj za obstanek. Besedo so držali; od 1. 1954 do 1. 1959 so pošiljali v Južni Vietnam svoje gverilce, ki so skrbeli za to, da je državljanska vojna rekli bi “žarela pod pepelom.” L. 1930 je kongres j k0Jninl’t0-l6 tl!Sl1 in KJer. s° a° komunistov iz Severnega Vietnama napovedal pravo držav-|k5'ke pokojnine upravičeni. Med liansko vojno Južnem Vietnamu in držal besedo. Spravil jte,mi j® Prece.i bivših premogar-je v Južni Vietnam na tisoče gverilcev, cenijo jih na 6-10,000 jcv- Vellka vecma starejših je in jih napotil v vietnamske džungle. Tam imajo svoja oporišča, ki so organizirana kot prave gverilske trdnjave. Oporišča se ne nahajajo samo na severu dežele, največ jih je ravno na jugu, dasiravno so zelo oddaljena od Severnega Vietnama. Vsa oporišča imajo svoje dobro organizirane veze s Sev. Vietnamom, ki gredo v treh smereh; po morju, preko demarkacijske meje med obema deloma Vietnama in po gorskih potih ob vietnamski meji med Laosom in Vietnamom. Povrhu jih komunisti oskrbujejo še iz Kambodže in s transportnimi letali.
Vsi gverilci so fanatični komunisti, ne glede odkod so prišli, in dobro izvežbani v gverilskem vojskovanju. So dobro oskrbljeni s hrano in orožjem vseh vrst. Kamor se vgnezdijo, postanejo hitro gospodarji položaja, vsaj ponoči.
Tako ima velik del Vietnama dvojno vlado, zakonito podnevi in gverilsko ponoči. Prisiljen je, vpoštevati obe. Nočna gverilska vlada nima seveda nobene redne uprave, vendar pa pobira od kmetov davke in izdaja celo potne liste za notranji promet. Potni listi varujejo lastnike pred gverilskim nasiljem, ki je brezobzirno. Pozna samo eno kazen: smrt.
Koliko je gverilskih žrtev, se ne da dognati. Cenijo jih na 500 mesečno, povrhu pa je pobitih ali vsaj ranjenih do 200 vladnih vojakov. Razumljivo je, da prebivalstvo živi v večnem strahu, posebno na deželi. Za svoje življenje se bojijo zlasti vladni uradniki, kot so orožniki, uradniki politične uprave, sodniki, učitelji, prometni uradniki itd. Na mnogih krajih si sploh ne upajo uradovati, v takih krajih ni nobene oblasti. Kar je pa najnevarnejše: prebivalci so začeli obupavati, izgubljajo pogum in vero v zmago zakonite vlade, čeprav ima ta na razpolago 150',000 vojakov in orožnikov.
Vidijo, da niti tako velika vojaška sila ne opravi ničesr proti gverilcem, ki jih je 10-15 krat manj.
Zakaj so gverilci tako močni? Imajo strogo vojaško organizacijo, dobro vodstvo, uživajo varstvo džungle, dolgotrajnega deževja, dobivajo hrano in orožje iz Severnega Vietnama po dobro zavarovanih kanalih in so pri vsem tem fanatični komunisti, ki so prepričani, da bodo zmagali v Južnem Vietnamu tako kot so v Severnem. Ker je prebivalstvo začelo omahovati v svoji veri v zakonito oblast, jim ni težko, da rekrutirajo potrebno število vaških ovaduhov in izdajalcev, še posebno radi tega, ker jim lahko nudijo poleg varstva še materijalne ugodnosti in denarno odškodnino.
Imajo dalje široko zaledje, ki se razteza onstran meje med Južnim Vietnamom in Kambodžo, meje med Južnim Vietnamom in Laosom pa tja do demarkacijske linije med Južnim in Severnim Vietnamom. Vsa ta dolga meja jim nudi varnost, kadar pridejo v zadrego. Umaknejo se v Kambodžo,
Laos ali Severni Vietnam, tja jih pa armada Južnega Vietnama ne more zasledovati.
Zakaj je protikomunistična vlada tako slaba vkljub pomoči, ki jo uživa od svobodnega sveta, največ seveda od Amerike? Razlogov je cela vrsta.
Prvi razlog, kot se čudno sliši, je miselnost sedanjega političnega gospodarja v Južnem Vietnamu predsednika Diema. Mož je odločen protikomunist, toda nezaupljiv in konservativen. Vbil si je v glavo, da mora vladati kot diktator, kajti državljanska vojna po njegovem ne prenese nobene svobode. Ker hoče vladati sam, je odbil od sebe vse domače protikomuniste, ki mislijo drugače kot on. Jih še celo preganja s policijo in sodnijo. Zato je osovražen v mnogih protikomunističnih krogih. Drugo skupino njegovih nasprotnikov tvorijo domači konservativci, ki se ne morejo navaditi na plačevanje davkov in socijalnih dajatev, ki jim ne gre v glavo, da imajo revni ljudje iste politične jmanjših podjetij, ki pa se-pravice kot bogataši. Nezadovoljni so tudi nekateri vojaški veda ne zaposlujejo toliko de-krogi, ker niso tako plačani, kot mislijo, da bi morali biti. lavcev. Vse ti pa tožijo zadnja
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, Illinois. — O delav- leta, da jim dela precej težave skih razmerah ni zadnja leta več | uvoz takih izdelkov, kakor jih
tu proizvajajo. Urarska tovarna že dolgo toži, da ji uvoz iz Švice, Belgije in Nemčije in nekaj šc od drugod omejuje naročila. Tisto staro pesem omenjajo: V tujini, to je v inozemskih državam je delo ceneje, kakor tu, zato lahko za nižjo ceno prodajajo kakor tu. Ljudje pa vsepovsod gledajo po čem so “hruške” tu in tam, kjer je kaj ceneje, tjr gredo.
Pred kratkim sem bral letno poročilo od Marquette Cement Company, v katerem vodstvo iste navaja, da bo letos ta družba potrošila $23,500,000.00 za razširjenje in izboljšanje svojih tovaren, ki jih lastuje in obratuje v Združenih državah. Vsa ta nakazila bodo potrošena v tovarnah po vzhodnih državah, kjer družba obratuje svoje ce-mentovne. To je v Massachus-sets, Connecticut, New Yorku in Penni. Tu za na Oglesby, kjer ta družba obratuje cementno tovarno, proračun ne nakazuje niti ne omenja nobenih načrtov za kako izboljšanje ali razširjenje obrata. Finančni izkaz pa kaže, da je ta družba s svojimi tovarnami v U.S.A. Imela tekom lanskega leta nekako okrog $57,000,000.00 prejemkov. Od tega je družba naredila kakor poročajo $9,404,413.00 čistega dobička, kar je malce manj, kakor prešnje leto. Na vsako delnico te družbe je prišlo $3.51 zaslužka.
Zadnje čase ise prizadeva predstavništvo našega mesta in okraja, da bi se dvignilo zanimanje za večji razmah raznih industrij v tem mestu in okolici, da bi bilo več dela in zaslužka za tukajšnje prebivalstvo. Govori se, da nekaj novih podjetij računa na to, da preselijo semkaj svoje tovarne, kako hitro in kdaj, se seveda še ne ve. Nekateri trdijo, da tukajšnja obdav-čcvalna mera za korporacije in privatnike mnoge odbija, da ne pridejo semkaj s svojimi delavnicami. V vseh ozirih se ne more vsem ustreči. Seveda, paziti je pa tudi potrebno, da se z raznim previšnim obdavčevanjem ne plaši raznih družb, katere računajo, da bi tu začele obratovati svoje delavnice ali tovarne. To bi se morali priučiti vsi. Tolminci v njihovih hribih pravijo: “Vsaka mula jnore nositi samo toliko, kolikor zmore.” To pravilo ima veljavo tudi v takih
toliko pisanja in razprav v slovenskem časopisju. Razlog je v tem, ker razmere so se zadnjih trideset let zelo spremenile. Starejši slovenski roj alki so se postarali in so večinoma že na pokojnini, to je tisti in kjer so do
pa že pomrla in jih ni več med nami. Mlajši so pa Amerikanci, ki se v naši ožji slovenski javnosti kolikor je te še, ne udejstvujejo tako glasno, kakor so sc starejši preje. Tako gremo Slovenci z našim slovenstvom polagoma k zatonu. Še je nas nekaj tu, še nekaj kašljamo in stokamo tu in tam, to je pa vse. Kmalu pa še tega ne bo. To je kar se nas Slovencev in slovenstva tiče. Pomoči proti temu ni. Pri drugih narodih je prav tako, vsi se polagoma nekako preme-1 j ujemo v amerikanizem. Tega procesa ne morejo zaustaviti niti številnejše in večje narodnosti, kako ga naj mi Slovenci?
Prejšnja leta, to je kakih trideset let nazaj še, so se naši rojaki zelo preseljevali iz kraja v kraj. Bili so še mnogi tedaj samci in po tej okolici je bilo vedno dovolj dela po premogokopih. Saj so vse okrog tod obratovali premogokopi, kakor n. pr.: dva tu v La Salle, eden na bližnjem “Ajnzerju” (Jonesvilie), eden na Oglesby) drugi tam blizu na Black Hallow, potem po bližnji okolici kot v Spring Valley, na Chery, Ladd, Granville, Standard in še drugod. Slovenski premogarji so prihajali sem iz Pennsylvanije, Colorado in drugih krajev in odtod so odhajali v razne kraje drugam. Ob kakih slavnostnih dneh, kot ob proslavah društvenih obletnic, ob slavnostih razvijanja zastav pri društvih, so bile take slavnosti v obilnem številu obiskane in prirejali so jih z bogatimi programi. Na tistih nekdanjih slavnostnih prireditvah se je slovenski človek počutil kakor doma kje na Slovenskem. Zdaj so to vse le še spomini, pa veseli prijetni spomini. Včasih se kar čudim, kje so naši ljudje jemali in zajemali navdušenje in zanimanje za vse to. Zdaj moremo reči k vsemu temu le to, kakor poje tista naša zdravioka: “Včasih je res prav luštno b’lo, zdaj ni več tako ...”
Glede zaposlitve, vsaj kar se
vedano in kaznjivo. številne avtomobilske nesreče, pretepi in razna napadanja mladcev se največkrat dogode vsled pijanosti, dokazujejo razne preiskave. V razbitih avtomobilih, ki jih najdejo ob cestah, katere vozijo razni pobalini zlasti ob večerih, najdejo pogostoma steklenice od žganja, plehnate škatlje od piva, itd. Veliko se jih poškoduje za vse življenje, mnogo pobije do smrti. In taki slučaji se kar množe. Oblasti trdo kaznujejo take, ki jih zalote ali zasledijo, da so mladoletnim prodali kako opojno pijačo. Ti se pa zopet izgovarjajo, da mladoletni najamejo kakega starejšega, da gre za nje po pijačo. Potem pa pride na dan, kje so mladi dobili pijačo v takih slučajih in Obtožijo kakega gostilničarja. Včasih so kar steklenice in pa škatlje priča, če take vrste pijačo tak osumljeni prodaja. Tudi če je prišel po pijačo kak starejši, tak se navadno umakne in molči, odgovarja pa prodajalec. Kajti tudi tisti, ki gre po pijačo za kake mladoletnike v kako trgovino je podvržen kazni.
Taka kaznovanja so včasih kaj slana. Zgodilo se je v nekaterih mestih v naši državi že, ria se je kak mladoletni, ki se je opil in se potem v avto nezgodi ubil. Ko so dognali kdo mu je epojno pijačo prodal, je bil kaznovan za kršenje postave, dalje so ga pa sorodniki, ali starši takega tožili tudi za visoko odškodnino za življenje ponesrečenega. Taki slučaji kažejo, kako 7. nevarnim ognjem se igra, kdor proda mladoletnim kako o-pojno pijačo.
* REV. FATHER J. W. HUNT, bivši kaplan pri naši cerkvi sv. Roka v La Salle, se je pred nedolgim smrtno ponesrečil kake 4 milje od Galesburga, na cesti št. 34. Father Hunt je pri nas kaplanoval kot pomočnik Fa-thru Rev. Mihaelu Železnikarju od leta 1951 do leta 1953. Zdaj pa je bil hišni kaplan v bolnici sv. Marije v Galesburgu ter tudi direktor višje šole Corpus Christi v Galesburgu. Pokojni duhovnik je bil komaj šele 35 let star. Pri nas so ga zlasti mladi zelo ljubili. Naj počiva v miru blagi delavec Gospodov!
* NOVI GROBOVI MED NAMI:
— Na bližnjem Jonesvilie (“Ajnzerju”) je preminul rojak John Marinčič, v starosti 73 let. Zaposlen je bil kakih 35 let v Marquette cementni tovarni. Zapušča žalujočo vdovo, dve hčeri in štiri sinove. Bil je član SNPJ. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka. Pogrebne obrede Je o-pravil župnik Rev. M. Železni kar. K večnemu počitku so ga položili na pokopališču sv. Vincencija. Sorodnikom sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj!
— V Jolietu je bil pred nedolgim pokopan rojak Louis Kodrič, star 82 let. Pokojni je bil preje dolgo let v La Salle ter tukajšnji okolici kot v De Pue, itd. Pokapan je bil iz Težakovega pogrebnega zavoda v Jolietu.
— V La Grange pri Chicagi je pred nedolgim umrl bivši La Sallčan Paul Berger, v starosti 73 let. Pokojni je bil preje dolgo vrsto let v La Salle, zaposlen je bil v oblačilni trgovini Pierski, ter bil dolgoletni tajnik društva Triglav SNPJ. Pozneje je bil bolniški tajnik pri SNPJ, zatem pa večletni gostilničar na Lawndale aveniji v Chicagi poleg gl. urada SNPJ. Zadnje čase je živel v pokoju.
— Za enkrat dovolj, pa še drugič.
Matevž.
Važna raziskovanja o slovenskih izseljencih
tiče stalne zaposlitve, je bilo že slučajih kakor je to.
iani malo bolj težavno. Je nekaj |	* MESTNE, DRŽAVNE IN O-
industrije tukaj in glavna izmed teh je urarska, za to pride cementna in na to cinkovna. Je še
KRAJNE oblasti so začele zadnje čase stopati na prste gostilničarjem in prodajalcem opojnih pijač in likerjev. To radi predajanja opojnih pijač mladoletnim, kar je po zakonu prepo-
Antični strelovodi
Že 2,000 let pred našimi štetjem so vedeli, da strela najraje udari v predmete, ki štrlijo nad okolico. Med arheološkimi izkopaninami v Egiptu so našli na ploščicah v svetiščih napise, da je ukazal faraon Ramzes HI., naj postavijo okoli templjev do 40 m visoke stebre s koničastimi vrhovi, kj bodo svetišča varovali pred “nebesnim ognjem.”
Columbus, O. — Pred nekaj meseci smo v slovenskih listih čitali poziv, naj bi ameriški Slovenci po svojih najboljših močeh sodeloyali pri raziskovanjih Language Research Project-a v New Yonku in tako omogočili sorazmeren prikaz slovenskega jezikovega in kulturnega zaklada angleški knjigi o kulturnem bogastvu raznih narodnostnih iskupin v Ameriki.
Zraven posebnega poglavja o Slovencih v zgoraj omenjeni angleški sociološki knjigi pa seveda nujno potrebujemo tudi samostojno angleško znanstveno literaturo o slovenskih izseljencih v Ameriki. Na srečo smo tudi slovenski izseljenci iz svojih vrst vzgojili nekaj temeljito izšolanih sociologov, ki jim je uspelo vzbuditi zanimanje za slovenske izseljence pri raznih ameriških znanstvenih ustanovah in ki so s pomočjo drugih za to delo zainteresiranih oseb ustanovili Slovenian Research Center v Ameriki. Namen tega znanstvenega zbirališča zgodovinskega, sociološkega in psihološkega gradiva je v smislu sodobne socialno znanstvene metodologije temeljito proučiti gospodarski, socialni in kulturni sestav slovenskih izseljencev, njih zgodovinsko ozadje in razvoj v novem svetu in podčrtati sociološke in psihološke 'procese, ki so značilni za razne skupine in kategorije. Soproizvod teh raziskovanj bo večje samospoznanje slovenske .skupnosti in slovenskega narodnega značaja (kjer smo bili doslej mnogokrat navezani le na ugibanja) in prikaz doprinosa Slovencev k razvoju ameriške družbe, gospodarstva in kulturne.
Vse slovenske izseljence v A-meriki in Kanadi vljudno prosimo, naj to prepotrebno delo po svojih najboljših močeh podprejo. Kako lahko vsak pomaga?
Prvič, z vestnim sodelovanjem pri anketah (questionnaire research). Letos spomladi je Research Center začel že tretjo veliko slovenslko-ameriško znanstveno anketo, ki je istočasno najizčrpnejše raziskovanje te vrste, kar jih je kdaj bilo med slovenskimi izseljenci. V zimskih mesecih pa namerava ista ustanova ta raziskovanj a razširiti na nadaljnjih več tisoč slovenskih izseljencev, pa tudi tu rojenih oseb slovenske krvi. Da se A-merikanci za podobna raziskovanja že živo zanimajo, je najlepši dokaz v tem, da je sprejela ankete pod svoje okrilje Ohio State University, vodilna univerza v državi, kjer je največ slovenskih izseljencev in da tudi Current Sociological Research, publikacija, ki je letos izšla v New Yorlku, navaja projekt “A-mericans from Slovenia (or Slovenians in America)” med najvažnejšimi novejšimi sociološkimi in socialno psihološkimi raziskovanji. Tudi ameriško časopisje je o tem upajmo konstruktivnem delu že lepo poročalo — celo v uredniških uvodnikih! Ankete so v moderni socialni znanosti eden najbolj čislanih virov. Zato je nujno, da vsakdo, ki sprejme vprašalne pole, na vsako vprašanje vestno odgovo-il in obrazce vrne v za to priloženi kuverti. Cim boljši bo odziv, tem več pozornosti bodo a-meriški znanstveniki, javni delavci in publicisti posvetili slovenskim izseljencem. Kdor o-brazce sprejme, a jih ne izpolni in ne vrne, oškoduje svoj lasten narod. ,
Drugič, vsakdo naj bi po svojih močeh pomagal tudi z drugim gradivom, ki je važno za študije o slovenskih izseljencih. Pokojni rudar Andrej Tomec, ki je bil skoraj pol stoletja eden najbolj pridnih preprostih slovenskih izseljenskih javnih delavcev, je n. pr. v oporoki zapustil vse svoje spise, članke, dnevnike, zapiske, revije in časopise j za ta raziskovanja. V arhivih
Slovenian Research Centra so tudi velike zaloge zapiskov in pisem ustanovitelja Ameriških Brezij, pokojnega p. Zakrajška in ob teh so prevodi čtiva in pisem o slovenskem izseljenskem aušnem pastirstvu, ki nam ga je velikodušno poslal sedanji urednik Ave Maria. Tu so tudi knjiga in nekaj drugega gradiva pokojnega pisatelja Adamiča, slovenskega izseljenca, o katerem vladajo med nami zelo sporna mnenja, ki pa ga vendar nekateri ameriški avtorji imenujejo očeta a m e r i škega kulturnega pluralizma, ki je najbolj učinkovito obsodil celotno in slepo asimilacijo izseljencev. Tudi drugi uredniki in bivši uredniki, kot gg. Jerich, Gottlieb, Ribnikar, Krasna, Čuješ, več univerzitetnih profesorjev in lepo število d u h o v nikov; zgodovinar Slovencev v Chicagu, ing. Shon-ta in neumorni dr. Leskovar; zgodovinar Slovencev v Barber-tonu Mr. Anton Okolish; sociologa Čuješ in Mikulič, zdravnik in publicist dr. Kern, zdravnika dr. Jože Meršol in dr. Ivo Podobnikar in lingvist in prevajalec dr. Kolednik; zavedne slovenske žene pot pesnice Milena Šoukal, Ana Krasna in vzgojiteljica Angela Gospodaric so med osebami, ki so na ta ali oni način pomagale z gradivom, z nasveti in delom.
Naj bi vsak Slovenec, ne glede na poklic, starost ali prepričanje storil, kar more! Nekateri lahko pomagate z zgodovinskim gradivom, drugi s starimi letniki listov ali knjig, ki jih Research Center še morda nima; tretji z zPoirkami pisem od doma in od drugih izseljencev, ki bi jih drugače sežgali, a so za raz-iškovanje dragocen vir; četrti z opisi slovenskih župnij, društev, pomembnih izseljencev, slovenskih šol, narodnih domov, čitalnic, taborišč itd.; peti z natančnimi opisi svojega življenja ali z življenjepisi drugih izseljencev; šesti z vsakovrstnimi nasveti, tudi s predlogi imen oseb, k/ bi mogle pod vidikom objektivne resnice posebno dosti doprinesti in naj bi se povabile med člane Slovenian Research Centra; sedmi z naslovi izseljencev, zlasti še intelektualcev, javnih delavcev in pa na drugi strani rojakov, ki nimajo prav nobenega stika več s Slovenci in pa s podatki in slikami slovenskih cerkev, domov, ustanov, društev, prireditev, izseljencev pri delu, razvedrilu, itd. Skratka, vsak podatek o Slovencih v Severni Ameriki je važen, pa če gre za naše misijonarje ali arhitekte, za “katoli-iške” ali “napredne”, za sodelovanje ali borbo, za uspehe ali nesreče, za politike ali rudarje, za ostarele ali za šolarje. Prosimo, sodelujte!
Vse gradivo, naslove, nasvete in poizvedbe pošiljajte na naslov:
SLOVENIAN RESEARCH CENTER P.O. Box 843 Columbus 16, Ohio ------------o------
Plastični reševalni čolni
Neka tovarna v Grimstadu na Norveškem je začela izdelovati reševalne čolne iz plastičnih snovi. V deset metrov dolgih barkah je prostora za 60 brodolomcev, prazen čoln pa tehta približno dve toni.
Zanimiva je preizkušnja novih izdelkov: vsak čoln napolnijo s sedmimi tonami mivke, p°' tem pa ga iz višine 2,5 m vrže j ° na morsko gladino.
-------o-------
Posebna krvna skupina
Ernesta Santos iz Honoluiuja ima posebno krvno skupino. s° ugotovili zdravniki pri nedavnem pregledu.
Zdaj nosi Ernesta s seboj P°' sebno ploščico z medicinskimi oznakami, s katerih bi zdravniki razlbrald, da ji ni mogoče dati tuje krvi, če bi se ji na cesti pri' petila nesreča in bi bila potrebna transfuzija.
JOSIP STARE:
Lisjakova hči
“Zjutraj mi je Kruleč odpovedal, zakaj premeščen je v Novo mesto. Ko sem šla nato na trg in sem bila ravno za škofijo p(ri mokarjjjih, pride Ahnenfels od šentpeterske vojašnice proti meni in me vpraša, kaj je novega. Povedala sem mu, da imam prazno sobo, on pa mi je ves vesel odgovoril, da jo pride po obedu pogledat, zakaj s sedanjim stanovanjem ni kar nič zadovoljen in ravno si išče drugega. Reg je prišel, ozrl se le površno po sobi in mi kar takoj odštel aro.”
Klotilda osupne in ne ve, kaj bi rekla; rdečica jo polije po vsem obrazu.
‘‘Ali te ni sram, Klotilda?” Pograja jo starka in se hudo-niušno nasmeje. “Poglej jo no, kako je rdeča kakor deklica Petnajstih let, ki si je prvikrat v svesti, da se moške oči upirajo vanjo!”
“Teta, ali je pač res tako, kakor ste povedali?” vpraša bratranka skrbno, sumnjajoč, da ni bilo vse zgolj naključje.
“Zakaj bi ne bilo res?” ugo-varja ji teta in je nekoliko v zadregi; videla boš že prvega dne prihodnjega meseca, da je res.”
“Bodisi,” zavrne lahkoumna Mrakova žena, ki je imela tudi že svoje osnove, “jaz sem pri tej stvari popolnoma nedolžna.”
“Seveda si nedolžna,” potolaži jo Brigita in se zasmeje na ves glas. Nato jo prime za roko, pogleda ji v oči, kakor bi jo hotela prebosti, zopet se nasmeje in j ° vpraša prav zaupno:
“Klotilda, kaj ne, letos prideš po zimi pač časih k meni, da mi ne bo s starimi kostmi toliko treba po stopnicah? Kaj ne, da prideš?”
“Veste, da,” odgovori ji kratko bratranka in se ji Umevno nasmehne.
“Sedaj pa z Bogom!” poslovi se teta; marsikaj moram še poskrbeti; sobo je treba Preslikati, žimnico zrahljati in treba bo še mnogo drugega, Pa se moram podvizati, da dobim ljudi o pravem času. Močem, da bo Ahnenfels pri Pleni povsem zadovoljen.” Rekši stisne Klotildi roko in
odide.
Mrakova žena si ni mogla Pritajiti, kako silno jo je razvnela ta naj novejša novica. Rrvi trenotek ni mogla razsoditi, ali naj se veseli ali togoti, Ta ni tete niti pohvalila niti ji Ugovarjala. Prav ljubo ji je kilo, da je Brigita odšla, zakaj sama je preudarjala mirneje, kako se ji bo vesti proti novi Soseščini. Da bodo ljudje mno-ko govoričili in obrekovali, to •ie dobro vedela, ali za take Pialenkosti se že davno ni me-bila. Samo to jo je še nekoliko skrbelo, kaj poreče Lovro, kadar zve, da stanuje Ahnenfels Pji nasproti. “Tako brezumen vendarle ni,” ugibala je sama Tri sebi, “da bi ne sumil niče-sur. Takoj se bo bal, da bi pri teti Brigiti ne imela skrivnih Stankov. Ljubosumen je do-v°l.i, to čutim, odkar sem se Vrnila iz toplic, in nič drugega Tego ljubosumnost je vzrok, ka je tako silno čemeren. Ali Tuj mu zopet hlinim gorečo ljubezen? Ne, ne, to se mi ne
l-lubi; tudi je prcdolgočasno
iu zoprno ter priča o boječ-bosti. Tega pa že ne; boječe Tre ne sme videti. Odločna in drzna bom, da se mi slabi mo--'ek moj ničesar ne bo upal °eitati. Najbolje torej, če vse prepustim usodi, kakor uči stari Mrak. Porabiti hočem le-1)0 priliko na svojo korist in na fiv«je veselje ter se naužiti
radosti, katerih mi ponuja usoda. Saj je ta usoda itak dosti skopa, zato je človek ne sme odbijati, kadar mu je mila.” Tako se je hitro privadila novemu razmerju v soseščini in je takoj marsikaj snovala za zimo.
Ahnenfels se je naselil že zadnjega dne v mesecu, in ko je drugega dne zjutraj Klotil-dla odgrnila zaveso, ujele so se njene uči z njegovimi, on pa ji je tedaj skozi zaprta okna z roko pošiljal poljube. Toliko pa je Klotilda le še bila sramežljiva, da Se v domači jutranji obleki ni mudila pri oknu, nego se je hitro umaknila v sobo. Na prvem sestanku v “Zvezdi” je preuljudnemu sosedu celo očitala, da jo preveč moti, kadar se napravlja. Toda ni ji verjel in razpredel se je med njima nov “zanimiv” pomenek.
Minilo je teden dni in Klotilda še ni bila pri teti. Ko je v tem nekega dne pritisnil mraz in je tudi že sneg naletaval, ostala je Brigita doma pri peči in poročila bratranki, naj pride pod večer nekoliko k nji na pomenek; naljubše bi ji bilo, ako pride kar na južino. Mrakova žena je nemudoma sprejela vabilo in rekla stari dekli, da pride prav kmalu.
Precej, ko se je dan nekoliko nagnil, napotila se je Klotilda čez ulico k teti. Daši je bil že mrak in dasi je do nasprotne hiše imela le nekoliko stopinj, vendar se je pred odhodom prečesala, se preoblekla in tu in tam kaj uredila na opravi, kakor bi se ji kaj dozdevalo. Saj je dobro poznala svojo teto. Motila se ni. Sto-pivši v sobo, zapazila je takoj, da je vse lepo osnaženo in pospravljeno, miza pa pogrnjena za štiri. Spoznala je takoj tudi svojo srebrnino ter svoje ploščke in skledice.
“Teta, kaj pa to pomeni?” vpraša nekam osupla in nevoljna.
“Ne bodi huda, zlato srce moje,” prosi zvita zavodnica, “saj veš, posode nimam, da bi postregla gospodi, zato sem si brez tvojega znanja izposodila, česar potrebujem —”
Ni še odgovorila, ko potrka in stopi v sobo Ahnenfels in takoj za njim njegov prijatelj poročnik Fuchs. Predno se Klotilda dobro ogleda po novih gostih, že stoji Ahnenfels pred njo in ji poljubi roko; enako stori njegov tovariš. Ko se nakloni tudi Brigiti in jo pozdravi, reče Ahnenfels Mrakovi ženi:
“Nova moja gospodinja je preljubezniva in ne ve, kako bi mi stregla in me razvajala. Danes me je z mojim prijateljem povabila na južino, da bi nekam posvetili sedanji moj dom; ali da ta prijateljski sestanek tudi vi, milostiva gospa, počastite s svojo navzočnostjo, o tem ni črhnila niti besedice.” Obrnivši se proti teti, pristavi: “Gospa, lepo ni, da ste mi to zamolčali; še bolj bi Se bil ves dan veselil večera.”
“Hotela sem vedeti,” opravičuje se Brigita, “ali bodete pač zadovoljni samo s starikavo gospodinjo; in šele ko ste sprejeli skromno moje vabilo, hotela sem vas iznenaditi z boljšo druščino, nego je mo-ja, in pozvala sem tudi bru-tranko.”
“Nikar tako skromno, gospa,” očita ji Ahnenfels, “prav jaz najbolj vem, koliko trenutkov ste nam že zasladi i s svojo duhovitostjo in svojim bogatim izkustvom.”
■ (Dalje prihodnjič)
-----o-------
MAJ
pUUllIMjlSjti
[118JL9J[IŠ11[12M
IML15MH7M19I20
i21:[22M»IM
1281291301311 !, □
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
27.—Podružnica št. 47 SŽZ praznuje 30-letnico svojega obstoja z okusno vpčerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave.
27.—Federacija slovenskih društev v Barbertonu priredi zabavni večer pod naslovom “Ena noč v Ljubljani” v Slovenskem centru. Pričetek ob sedmih zvečer. Igra Frank Spetich orkester.
JUNIJ
3.	—Zveza slov. protikomunističnih borcev priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti žalno komemoracijo. Začetek ob osmih zvečer.
4.	—Zveza slov, protikomunističnih borcev priredi romanje na Chardon Rd., kjer bo ob desetih dopoldne sv. maša za padle borce.
4.	—Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi na društveni farmi na White Rd. piknik.
H.—Dramatsko društvo Lilija priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa.
25.—Demokratski klub 32. varde priredi na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd. piknik.
JULIJ
9.—Štajerski klub priredi piknik za vse rojake.
5.	—Na farmi Društva sv. Jožefa priredi KSKJ svoj letni HSKJ-Dan.
12., 13., 14., 15 in 16.—Letni kar-
nival pri sv. Vidu.
23.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd.
23.—Slovenska šola priredi piknik na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd.
30.—Slov. dobrodelna zveza priredi svoj vsakoletni piknik na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd.
AVGUST
13.—Dramatsko društvo Lilija
priredi na farmi Društva sv. Jožefa na White Rd. SLOVENSKI DAN.
OKTOBER
15.—Društvo Danica št. 11 SDZ
priredi v prizidku SND na St. Clair Ave. večerjo, po njej pa ples.
30.—Cerkveni pevski zbor Ilirija
bo nastopil v cerkveni dvorani na Holmes Ave. Začetek ob štirih popoldne.
NOVEMBER
5.—G 1 a s b e n a Matica priredi
opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
11.—K o r o t a n priredi izredni
koncert ob 10-letnici svojega obstoja.
18.	—Štajerski klub priredi martinovanje za svoje člane.
26.—Pevski zbor SLOVAN poda
v AJC svoj jesenski koncert.
19.	—Pevski zbor Jadran priredi
koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 popoldne.
Majni avtomati se naglo uveljavljajo udi v Evropi in vseli drugih predelih sveta.
Patentna knjižnica, ki jo je lota 1884 izdal ameriški urad za patente, pripisuje nekemu Fru-enu izum “naprave za avtomatično točenje pijače.” Po osnovni zamisli pa se ta stroj kaj malo loči od naprave, ki jo je izdelal neki Hero Cebus v Aleksandriji leta 220 pred našim štetjem: kovanec je s padcem sprožil ročico, školjčna lupina se je odprla, iz nje je obiskovalcu templja pritekla v dlani natančno določena množina očiščevalne vode. Kupovanje potrosnih predmetov iz avtomatov ima torej že dokaj dolgo zgodovino, pričujoči sestavek pa naj nakaže sedanjo rabo prodajnih avtomatov po svetli.
Parižani na primer pijejo na postajah podzemeljske železnice oranžado iz avtomatov, v ZDA so se avtomati v povojnih letih presenetljivo naglo uveljavljali. Še leta 1946 so imeli skupno 500 milijonov dolarjev prometa, ob koncu leta 1959 pa je ta številka dosegla dve milijardi. Angleži, Švicarji, Danci, Švedi in Nizozemci bolj in bolj “avtomatizirajo” trgovino na drobno. V “'kupčiji brez trgovca” je Francija do nedavnega močno zaostajala, saj je znašala ta trgovina povprečno na prebivalca komaj
je. “Pa pravimo, da je divjak, kdor zna šteti samo do tri . . . In mi? Mar niti toliko ne?” je zapisal eden izmed sodelavcev pri anketi.
Avtomat ima vgrajeno “pošten post”: če kupec ne pritiska na prave gumbe, mu vrne denar. In vendar se ljudje pogosto razburjajo ob avtomatih, katerih pravilno delovanje kasneje ugotavlja mehanik, so zapisali zbiralci anketnih podatkov. In še: v mnogih deželah so pri izložbenih oknih ali ob vhodu v prodajalno avtomati, ki prodajajo dan in noč, francoska arhitekti pa doslej v načrtih za nove trgovske hiše sploh še niso mislili na prostor za avtomatične prodajalce.
V	ulični prodaji francoski avtomati torej ne uspevajo, obnesli pa so se v tovarnah, kjer na delovnem mestu postrežejo s toplimi in hladnimi pijačami, z oboroženimi kruhki, s pecivom in slaščicami. Za to so se začeli zanimati tovarniški zdravniki. Poprej je francoski delavec popil pred odhodom na delo skodelico črne kave, potem pa si je dal spotoma naliti v gostilni litrsko steklenico z rdečim vinom, ki ga je med delom srkal za moč.
Spričo “avtomatične prehrane” je začela potrošnja alkoholnih pijač nazadovati, ker francoski delavec ni več potreboval “vina za moč” potem ko je imel pri roki svež prigrizek. Zdravnik tovarne Simca je poročal na zborovanju UNESCO, da se je zaradi te spremembe občutno zmanjšalo število delovnih nezgod: “Dejstvo, da delavec lahko nekaj trenutkov skoči od tekočega traku ter si iz avtomata postreže z osvežujočo pijačo ali slaščicami, zmanšuje utrujenost in zdolgočasenost spričo enoličnega dela, prav to dvoje pa bi lahko šteli med poglavitne povzročitelje proizvodnih napak in nezgod pri delu.”
V	neki francoski tovarni je avtomat prodajal črno in mlečno kavo. Zanimivo; spočetka so
tri tisočinke ustreznega prometa v ZDA.
Spričo tega je razpisalo francosko trgovsko združenje anketo, ki je postregla z zanimivimi podatki o odnosu Francozov do avtomatičnih prodajalcev. Francozi na splošno ne marajo “kupčije brez kramljanja,” čeprav je Francija v začetku našega stoletja med prvimi deželami uvedla avtomate za slaščice. O Angležih na primer je znano, da se avtomat tem bolj obnese, čim bolj zapleten je, se pravi, čim več “operacij” mora napraviti kupec v določenem zaporedju; kakor da se torej kupec rad “igra” s strojem. In Francozi: le malo navdušenja kažejo za avtomate, ki vračajo drobiž. Opazovalec dobi vtis, kakor da jim ne zaupajo.
Na nemških kolodvorih na primer potnik dobesedno izprazni mošnjiček s kovanci v avtomat, potem pa premika vzvode in pritiska na gumbe. Stroj mu proda vozni listek za določeno relacijo, potem pa mu vrne kovance, če jih je bilo preveč. U-gotovitev francoske ankete: v ulični avtomati za nylonke je treba spustiti štiri kovance. Francozinja spusti dva in se ozre, tačas pa že pozabi, pri čem
ljudje kupovali večinoma črno, čez pol leta pa je zavzemala mlečna kava 90 odstotikov vse potrošnje iz avtomata. Še pred leti so se ljudje smejali, ko so začeli v tovarniških dvoranah montirati avtomate s slaščicami, zdaj pa imajo na primer v ZDA na industrijskih im drugih delovnih mestih dober milijon avtomatičnih slaščičarjev.
Ob tovarniškem primeru ugotavljajo francoski zbiralci anketnih podatkov, da se bo “avtomatična trgovina” slej ko prej uveljavila tudi na drugih področjih, seveda ustrezno prilagojena okusu in potrebam potrošnikov določenega blaga.	p.
Prijalel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St.
ČE HOČETE ...	[
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite »e do nas
J0S, GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
VODNE PIPE — Domačinke plemena Batonka v Rodeziji kadijo neko posebno zmes v svojevrstnih lončenih pipah tak,o, da vleče jo dim skozi vodo.
Nesreče na evropskih cestah
Po izjavi direktorja transportnega oddelka pri Ekonomski komisiji ZN zahtevajo prometne nesreče na evropskih cestah vsako leto po 60,000 smrtnih žrtev. Skoraj polovico (45 odstotkov) žrtev prometnih nesreč je iz vrst kolesarjev in motociklistov, 25 odstotkov je pešcev, preostanek pa so avtomobilisti.
Med ponesrečenimi pešci je nad polovico starih nad 60 let. Po istih podatkih zakrivijo tretjino prometnih nesreč na cestah pijani vozniki.
Skrivnost šivalnega stroja
Neki krojač iz Sydneya (Avstralija) je kupil v komisijski trgovini šivalni stroj, ki ga je doma natančno pregledal in ugotovil, da ima predal za pribor dvojno dno.
V skrivnem predalu je našel skico mestne okolice s čudnimi znamenji, šel je tja in začel kopati. Našel je posodo s prstani, zapestnicami in drugimi drago-cenpštmi, zraven pa listek.
“Žena me je pustila in odšla z drugim. Vse to naj dobi tisti, ki bo kupil njen šivalni stroj.”
MALI OGLASI
Sobe se odda
3 sobe in kopalnica z vročo vodo se odda na 1106 E. 64 St. _____________________—(95)
Hiša naprodaj
Na Chardon Hill, velik zidan bungalow, velik lot. 1980 Beverly Hills Dr. Odprto v soboto od 2 do 6.	(98)
Naprodaj v Newburgu
5-sobna hiša, aluminijasta okna, vrata, zunanja obloga, plinski furnez, garaža, lepo dvorišče. Se lahko dobi tudi pohištvo. Kličite 641-7534.
(95)
Stanovanje se odda
Štirisobno, modernizirano stanovanje, vse spodaj, se odda. Prednost imajo starejši ljudje ali novoporočenci. V bližini sv. Vida. Kličite 391-9226.	(95)
Sobe se odda
4	sobe se odda na 6211 Glass
Ave., zgoraj, starejšim ljudem brez otrok. Vprašajte na 1115 Norwood Rd.	—(95)
Išče se dvojica
Zakonski par dobi 4-sobno hišico z vsemi udobnostmi in malo plačo v zameno za delo na dvorišču in vrtu na malem posestvu na deželi v Mentor. Kličite Mr. Shields za sestanek KE 1-6070 ali BLackburn 7-1300.	(98)
Sobe se odda
5	sob in kopalnica se odda spodaj na E. 52 St., blizu cerkve sv. Andreja. Kličite KE 1-1748. (98)
SPOROČILO
Romanje v Carey, Ohio, je določeno za 20. avgusta. Vožnja za tja in nazaj stane $4.25.
Romanje v Frank, Ohio, je določeno za 10. septembra. Vožnja za tja in nazaj stane $2.50.
Prosim, da se pravočasno prijavite, ne čakajte do zadnjega!
MARY NOVAK 3549 E. 81 St., tel., Dl 1-8442
ki ga poznate
Imate v načrtu obiskati Jugoslavijo? Povprašajte pri vašem potniškem agentu za “skupinska potovanja’’ Swissair. Potujete z drugimi, ki imajo skupni interes, uživate njihovo družbo, najdete nove prijatelje. Vse od New Yorka dalje je ena sama zabava na velikem, udobnem Swissair DC-8 Jetliner. Slastna hrana, pazljiva mnogo-jezična postrežba “Swiss-Care” povečuje vaš užitek. “Neodvisen odhod,’’ če želite. Hitra, pogosta zveza do Beograda in Zagreba. Poslužite se Swissair potovanja na odplačevanje, če vam je tako ljubše. Posebno nizka predplačana vozarina za priseljence na razpolago. Za informacije ali rezervacije pokličite vašega potniškega agenta . . . Swissair.
o
SWISSAIR
SWISSCAR5 • WORWJWlOi L
Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave. Cleveland, Ohio	Superior 1-5880


OBIŠČITE SVOJO LEPO SLOVENIJO! Najboljše boste potovali, če se pridružite eni od naslednjih skupin, katere organizira slovenska potniška pisarna
AUGUST KQLLAKCER TRAVEL BUREAU
6419 St. Clair Ave. — Cleveland 3, Ohio
LADIJ: KE SKUPINE:
QUEEN ELIZABETH — 26. julija Skupine z letalom: V Ljubljano
PAN AMERICAN “JET” — 15. julija
AIR FRANCE—17. junija—skupino vodi August Kollander TV/A "JET”—28. junija—skupino vodi August Kollander
SLOVENSKO ROMANJE, Lurd, Fatima, Rim, Ljubljana. Romanje vedi Rev. Francis Baraga—30. junija.
Cena romanja je $778.00
Za rezervacije kličite eimpreje: HE 1-4148
St priporočamo za pošiljanja denarja in paketov za stari kraj
3
>4
H
H
R
M
I
Se priporočamo
Za POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI $LEBOVB. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:	1
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Ji	Pokličite telefoničao: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
tOr,3 East R2 St.17002 Lakeshor« Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HBnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
1--------------------------------------------------
» riYuuxi
Karel Mauser:
S
LJUDJE POD BIČEM I
II. del
I
Sil
1

“Le kam se vama mudi?” je i gori luč.’
Bregar gledal Natašo. Zdaj je bila v obleki pastelne barve, ki je bila podobna barvi jesenskega listja.
“Šola, moj dragi, šola.” Nič ni bil prave volje.
“Imam idejo,” se je smejal Bregar. “Ostaneta do šestih, gremo k Slonu na lahko večerjo in nato vaju zapeljem domov.” Nataša je plosknila od sreče in Razpet se je s kisim nasmehom moral vdati. Ni vedel zakaj, toda ni bil razpoložen.
“Privoščite vendar svoji mladi ženi nekaj razvedrila. Večno ne more plesneti tam doli.” “Človek dobiva preveč skomin v tej vražji Ljubljani” se je
“Videl sem jo,” je odvrnil, toda se ni okrenil. Nataši je zorel med ustnicami droben nasmeh.
Počasi je odpeljal in mahal z roko. Nataši se je zdelo, da utripa perut ptiča, ki lahko visoko leti.
“Pojdiva, da se spet ne prehladiš,” je rekel Razpet. “Jutri je spet navaden dan.”
Nič ni rekla. Stopila je skoz temna vrata in že na stopnicah slišala, ko je Razpet zaklepal vrata.
7
Srečanje z Rekarico je padlo v Silvo kakor neznansko težka utež. Prvi večer, ko je že ležala in je bila v sobi taka tema, da je
ki se je boril iz prepričanja. Iz kakšnega? Iz osebnega ali iz skupnega? In katero prepričanje je bilo pravo? VIar ni delal krivice tisti, ki se je boril iz skupnega prepričanja, ko je bilo njegovo osebno prepričanje drugačno?
Zdelo se ji je, da je njena soba tolmun, kjer se voda počasi suče in ustvarja težak, podvodni vrtinec, ki golta vprašanje za vprašanjem. Nobeno ne ostane na površini.
Morda ne bi smela iti k Rekarju, ne smela bi videti mrtvega in njegove vdove. In vendar je morala, hotela ga je srečati v njegovi lastni hiši brez zahrbtnih namenov. Šla ga je gledat samo kot človeka, o katerem ni verjela, da je ubijal. Bil je sam ubit. Hotela je videti njegovo hišo, njegovo ženo in njegove človeške odnose kakor je nekoč šla v Drago, da je videla grobove talcev, katerih zadnje
misli in zadnja koprnenja so skrepenela pod tistimi pečinami starega gradu Kamna. Pri Rekarju je hotela videti tisto, na kar je zadnji hip mislil. Hotela je videti, kar mu je zadnji hip blisnilo skoz možgane, preden je krogla za vselej razvezala niti telesa, ki so pripenjale dušo.
In zdaj je še slabše. Kakor da je bil v teh razdivjanih letih ubit samo on, kakor da drugi nič ne pomenijo. Grobovi po gmajnah in po samotnih jasah, ki imajo cvetje samo takrat, ko ga prinese narava sama. Bele veternice in trobentice, velikonočnice in kadulja s svojimi cveti, ki so podobni zajčjim gobčkom.
(Dalje prihodnjič)
VREMENSKA SLUŽBA
Vremenska služba v Združenih državah je bila uvedena leta 1870 kot del armadnega oddelka
za zveze.
blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej:	Ulrich Lube in Ray-
mond Zakrajšek. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ST. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds. Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15720 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Phillis Cermely; vratarica Jennie Koren. Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
zdaj zasmejal Razpet. “Duh po komaj slutila steno, je še videla gmajni sem že skoraj izgubil iz, encijanasto modre oči. Mirno in nosnic.”
“Saj ste ga dolgo vdihavali,”
>3 nekam slovesno rekel Bregar.
“In Nataša tudi. Kajne?”
“Nemara še predolgo,” je čudno goltnila. Bregarju se je zdelo, da ji pomeni gmajna isto kakor Razpet.
Bilo je že blizu sedmih, ko so se odpeljali od Slona. Nataša je bila tiha, pogreznjena vase in se je razživela šele potlej, ko so bili daleč od mesta :n so žarometi avtomobila rezali temo in s svojimi svetlimi stožci iskrili sneg ob cesti.
“Kako je vse hitro minilo,” je vzdihnila.
“Lepo vedno tako hitro mine,’ je rekel Bregar. “Jutri bo spet čisto navaden dan.”
Nato so vsi trije dolgo molčali. Šele tik pred Vidmom je rekel Bregar:
“Upam, tovariš Razpet, da se nismo srečali zadnjič. Napravila sta mi mnogo veselja. In srečen bom, če vaju bom mogel spet kaj obiskati.”
“Vedno dobrodošel, tovariš direktor,” je rekel Razpet. “Sicer ne bova mogla postreči tako kakor vi nama, toda poskusila bova.”
Stopil je v temno šolo samo toliko, da je spil skodelico čaja.
Ko sta ga nato pospremnila nazaj k avtomobilu, ja Nataša pogledala tja čez in rekla:
“Pri tovarišici Silvi še vedno
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
..GROCERY — MEAT MARKET Fully equipped. Small investment for stock. $125 rent includes 3 rm apartment. Well estab. Nr. 2 schools & church. 45th & Wallace. By owner. BO. 8-3512.	(95)
TAVERN — Modern back-mirror, formica bar. Air conditioned. Cube maker. Modern cooler. Priced for quick sale. By owner. LU. 2-9245, VI. 7-8235.	(95)
AUTO BODY SHOP Established business. Priced for quick sale. By owner. 2409 N. Lawndale. DI. 2-4060. (ll,15,17May)
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
ponosno so gorele v temi in če prav se je mučila, da bi si dopovedala, da je odšla k njej samo iz golega usmiljenja, ni mogla poriniti na stran kratkega razgovora, ki ga je imela z njo.
Niso torej ulbili samo ranjenega Rekarja? Bilo jih je še štiriintrideset. Pri tisti kašči pod gradom. In kako je bilo tisto v Velikih Laščah nad kolodvorom? Skoraj dvakrat toliko. Bili so ujetniki. Mar ni čudno, da je tudi Rekar tako mislil kakor stari župnik v Podbrezjah. To ni vojska, to je revolucija. Samo glave, ki so visoko, vedo za konec.
Na nobeni sliki, kar jih je zdaj videla, ni videti tiste kašče. Vendar Rekarica ni govorila kar tja v dan. Rekar je bil v skupnem grobu in so ga prekopali in prepeljali domov, kjer je imel grob do osvoboditve Zdaj ima samo travo.
Zakaj je Razpet rešil Rekarjevega brata? Tudi Rekarica ne Morda sluti in noče povedati. Rekarja Franceta je sovražil.
Čuti, da se je samo za spoznanje odtrgala od brega, samo toliko, da zdaj nima več trdnih tal nikjer. Ima ljubezen žene belega komandanta, toda preteklost je ostala kalna. Ne more več prav doseči starega brega sigurnosti, ne more več obnoviti navdušenja in hrepenenja po miru, ki g;a je čutila v zadnjih mesecih vojske.
Vsi mrtvi so naši, je rekla Re-karici. Ali je to nekje brala ali je prišlo iz njenega srca? Vsak,
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 23 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Albin Orehek; tajnik John J. Polž, 16000 Chatlield Ave. (11), tel. 941-5044, zapisnikar Anton. Strniša Sr.; blagajnik Louis Krajc. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna,
Joseph J. Nemanich, John Ovsenik; vratar Andrew Zamejc. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Uman, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-632'4; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kor-dan. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis Simončič; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Louis Mervar in Frank Žnidar. — Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani ped cerkvijo ,1 arije Vnebovzete od 9 do 11. ure do-ooldne ter 24. In 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 10 leta za zavaro-lalnlno od *250 do *1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60 leta za zavarovalnino od S25o do *5,000 tn do *2.00 bolniške oodpore na dan
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom bach, predsednica Tillie Špehar,
podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Anna Perko. Zastop. za Klub dru-tev AJC: Josie Cebuly, Josephine ine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
Smole, st. Seje so vsako drugo ne- Slovenskem domu na Holmes Ave. deljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND v spod. dvorani, na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. ANE. ST. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 21, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem - Ambrožič,	zapisn i karica
Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hotfert in Marie Te lic. Roditeljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank štele in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu oh 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK
BY OWNER. LEAVING CITY
Vic. N. & Austin. Beautiful 10 room face brick home. Side dr. 6 Bedrms. 2 down, 4 up. Living rm. Piano rm. dining rm. Kitchen with glass walls & ceiling, plus breakfast nook. 2% baths, 1 with glass walls. Pan. bsmt. fully tiled with kit. & refrigerated bar. Hot water gas hit. 1st fl. W/W crptg. draw drapes, Enel, paneled rear porch. Stoaco Alum, storm, windows, (adjoined fenced empty lot, zoned for apt. bldg.). A!Iso 2 ca gar. close to school, churches, shopping. Asking $40,000. VI 8-4250 for apt.	(97)
HELP WANTED MALE
We Need Development Engineers
(CITIZENSHIP NOT REQUIRED)
Mechanical Engineers with Degree and 2 to 5 Years Experience in Machinery Design for Progress and Machine Development in Field of BLOW MOLDING.
Send Complete Resume To MR. NEAL HOUGHTON
CELANESE PLASTIC COMPANY
Box 1550.
Prescott, Arizona
(96)
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O-an, predsednica Josephine Mulh, odpredsednica Frances Lindič, tai-nica Josephine Winter, 3555 E. 80 A.-, blagajničarka Antonija Debe-1 k, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-’i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, .astopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost, Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241
Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Reditelj ica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Ldravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach. podpredsed. Ludmila Glavan, finančni
in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6205 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349:
blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nad zornice:	Josephine Weiss, Anna
Palčič, Bogomir Glavan. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-1 jensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Mary Škufca, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Helen Mirtel, Angela Gregorčič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Tau-char. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 18 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica in blagajničarka Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV 1-5017; podpredsednica Albina Malavašič; tajnica in zapisnikarica Anna Strukel, 534 E. 143 St., MU 1-2083; nadzorni odbor: Albina Malavašič in Josephine Grebenc. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Sylvia Banko, Martin Vogrin. Zastopniki za Dom: Toni Vrh, Louis Godec, Angela Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ
Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John Postotnik, Bob Menard, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica'' Agnes Žagar, podpredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sfedo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica Nettie Žamiclr, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd.i HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Sttnisa-Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Henry Pervanje, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Heights, tel. LU 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Theresa Pistotnik, nadz. odbor: preds. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. Zdravniki:	vsi priznam
zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Henry Pervanje, za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo, soboto v mesecu ob 7:30 zv. na 8601 Vineyard Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B.
Baznik, preds. Pauline Stampfel, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira v šoli tudi 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd., RE 1-0562; blag. Molly Gregorc. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nadzorni odbor:	Ann Cooke, Anna
Chinchar. Seje se vršijo prvi torek 6-krat v letu sledeče mesece:	ja-
nuar, april, maj, september, oktober in december v- dvorani sv. Kristine.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2863; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki:	Fran-
ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jager,
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač, Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.____
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ .
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, podpredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553;
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Rose Pujzdar,
podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna
Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, Rose Strumble in Nellie Pintar. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delaveskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Sampfel, Mary Marinček. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršiio vsaki drugi torek v mesecu ob 7:30 zv. v Slov. narod, .domu, staro poslopje št. 3.
DR. RIBNICA ST, 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Virant, Louis Mrhar in Carl Smaltz. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastopnik za AJC v Euclid, O., John Komatar in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND. na St. Clair Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ .
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St, tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-tich, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Valentine Kosec, Joj-Perušek in John Majerle; zastopnika za Federacijo SMZ:	Frank
M. Perko, Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu oh 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od o. do 8. ure.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-hlagajnik Frank Brinovec, 560'J Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev S. N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju zgoraj
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman, predsednica Terezija Bizjak, podpreds. Louise Zidanic, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, za-oisnikarica Helen Tomažič, nadzornice: Anne Kresevic, Roselyn Shuster in Jennie Praznik, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S.N.D. na E. 80th St.,- so Agnes Rus, Antonia Dolinar. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic, Za skupne podružnice: Jennie Cvelbar, Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zah, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Frank Smole ml., Ivan Babnik. Upravitelj:	Frank
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT, 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagorc; tejnik
in blagajnik Frank Merhar, 1021 E 185 St„ IV 1-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean G older, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vs' slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr-Cesnik, tainik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Krste, John Straus. Zastopniki federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. P°' družnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v S.N.D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Taj' nik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D.
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6
Predsednik F. Majer, podpredsednik A. Zadnik, tnjnik-blagajnik Frank Macerol, 1172 Norwood Rd-i EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak. Nadzorniki: L. Urbančič, L. Novak-Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 pop-v šoli sv. Vida v januarju, maju. sept. in dec.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpreds. Anton Arko, taj. in blag. Ombnick. 23001 Ivan Ave.. tel. Rd' 1-7045, zapisnikar Anton Arko. --Nadzorni odbor:	Frank Jarc, z3'
stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDZ
Predsednik Anton Pelko, podpredsednik Anton Škufca, tajnica Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonija Kic. zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; 'zastopnika za SND na E. 80th St.: Anton Škufca in Apolo-nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr. J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu v SND na E. 80 St. ob eni popoldne.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Rose Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida: nadboršt-nar David J. Telban, podborštnaZ Elmer J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood R^-’ UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, ta.inik-zapisnikar Maximilian Geym; 1033 Yellowstone Rd.; nadzornik1-Herman E. Dule, Louis Q. Erste 113 Joseph Saver, sprevoditelja Alo> Erste in Louis C. Erste, boln. nad-■ornik Alois Erste, 3815 Schille1' V ve. (Zona 9). Tol. ON Vratarja: Albert J. Koporc in Fran F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. Jame--Seliškar in Dr. Anthony F. SP®3’1!, Društvo zboruje vsak tretji Pete^ mesecu ob 8:00 zvečer v šoli « • Vida. Asesment se pobira od 6:3 naprej na večer seje in vsako P1" vo nedeljo v mesecu od 9:30	“
11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.__
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual directors: Rev. Matt. J3 ger, Rev. Joseph Varga and Rc i Anthony Rebol. Chief Ranger an Juvenile Director John Osredk31' Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anthony Kushlan, Fin3” cial Secretary John Spilar, urer Louis Somrak, Sick Bene Director Frank Doles, Conduct*^ Bastian Trampuš, Sentinel Martich, Court Doctor Dr. Ca Opaskar. Meetings are held 3 “ third Sunday of each month 10:00 A.M. in St. Mary’s Chut Hall. In case of sickness con‘j'[T John Spilar, 715 East 159 St., M13' 1-2119.