List 18.
Politiški oddelek
¦
Volitve v Trstu.
Razpuščen je tržaški mestni zbor, kateri je hkrati deželni zbor in razpisane so nove volitve. Kakšni povodi vodili so vlado, da je razpustila mestni zbor, ne vemo. Morda se jej ni umestno zdelo, da zbor še posluje, ko mu je že volilna doba potekla, ali so pa res vladni krogi le. hoteli preprečiti ob srebrni poroki italijanske kraljeve dvojice kake protiavstrijske demonstracije.
Iredentovcem je razpust bil jako nepovoljen, kar že to kaže, da so njih prijatelji celo v Rimu v zbornici stvar spravili v razgovor. Italijanska vlada je dotičnike zavrnila z opazko, da je to avstrijsko notranja stvar, v katero se mešati ne more. Karakteristično je pa vse jedno, da tako pogosto prihajajo v italijanski zbornici v tej ali oni obliki južnotirolske in primorske razmere v razgovor, kajti to kaže, da naši italijanski neodrešenci imajo mnogo vezi s parlamentarnimi strankami v italijanski kraljevini. To je faktum, ki pač zaslužuje, da mu vlada obrača vso pozornost.
Za tržaško iredentsko stranko je razpust zaradi tega jako nepovoljen, ker bode volitve vodila sedaj vlada ne pa mestni magistrat, na katerem ne veje posebno avstrijski duh. Od tega je pa nekaj odvisno, kedo vodi volitve, ker že na sestavo seznamov volilcev nekaj vpliva in je zlasti italijanski magistrat vselej v tem oziru jako pristransko postopal.
Nobena italijanskih strank v Trstu pa tudi ni posebno prijazna Slovencem, pa tudi nobena ni posebno vneta za Avstrijo. Tudi mej konservativno italijansko stranko jih je mnogo, ki tudi gledajo malo čez mejo, če tudi ne tako očitno, kakor možje, ki so dosedaj odločevali v mestnem zboru. Tržaška vlada pa tudi dosedaj ni kazala posebne naklonjenosti Slovencem, torej tudi ni Slovencem dolžnost zanjo hoditi po kostanj v ogenj. Vlada sama je s svojim laskanjem Italijanom mnogo pripomogla, da so iredentovci dobili tako  moč  na Primorskem.    Vse
drugače bi bilo, da je vlada bolje podpirala slovanski živelj. Kakor se kaže, še sedaj ne spoznajo ali nečejo prav spoznati položaja pri tržaški vladi.
Sedaj nastane vprašanje, kaj naj store Slovenci pri volitvah. Obe italijanski stranki se sedaj laskata Slovencem. Nam se zdi v tem oziru popolnoma umesten poziv društva „Edinostia, da naj se nikdo ne zaveže ničesa, kako bode glasoval, ako ni poprej pri tem društvu vprašal za svet. Tudi italijanskim konservativcem in pa vladi je treba   pokazati,   da  smo Slovenci  skupna stranka, da je
v
treba z nami skupno računati, ne pa s posamičniki. Ce nas potrebujejo, naj se sporazumejo z društvom „Edinost", kaj nam hočejo dovoliti, da jih bodemo podpirali pri volitvah. Nikomur nismo dolžni delati tlake. Treba je, da italijanski konservativci priznajo, da smo jim potrebni faktor in obljubijo, da se bodo ozirali na nas v mestnem zboru, če pa tega nečejo storiti, naj si pa sami z vlado pomagajo kakor hočejo. Ce konservativna italijanska stranka ne misli se ozirati na nas Slovence kot narodnost in sicer kot jednakopravno narodnost z italijansko, potem tudi nam ne more biti dosti ležeče, kedo odločuje v mestnem zboru. Kdo morda poreče, da tako postopanje ni patrijo-tično. Ta misel je napačna. Mi Slovenci smo trdno prepričani, da je pospeševanje slovanskega življa v Trstu in Primorji sploh v avstrijskem interesu in v tem nas potrjuje zgodovina poslednjih desetletij. Zato pa ni le v našem interesu, temveč tudi v interesu države, če zahtevamo, da se na nas bolje ozira ob obalih Jandranskega morja. Ne posamičniki, temveč kot narod, in sicer kot zaveden narod  moremo   kaj storiti za Avstrijo v našem Primorji.
v
Ce bi se morda sedaj ne oziralo na nas, to nas ne sme motiti, kajti priti morajo in prišli bodo časi, ko bodo spoznali odločujoči krogi važnost slovanskega življa v Primorji. Ta čas pa razširjajmo in utrjujmo slovansko narodno zavest mej slovanskim prebivalstvom v Primorji, da postanemo zmirom močnejši faktor. Vsiljevati se ne smemo nikomur. Raj še čakajmo, da bodo nas potrebovali. Pred vsem je pa potrebno, da ostanemo složni. Samo dokler bodemo složni, bodemo kaj veljali. Če bi Slovenci
152
v Trstu se jeli prepirati mej seboj, bi kmalu zgubili ves ugled, kakor pada ugled Slovenstva celo na Kranjskem, od kar se ravsamo in kavsamo mej seboj. Veseli nas, da društvo „Edinost" se more obračati do vseh Slovencev v Trstu in želimo, da za zmiraj tako ostane, da se tržaški Slovenci ne razcepijo v konservativce in liberalce, ali pa klerikalce in naprednjake. Tržaški Slovenci naj ne pozabijo nikdar, da je na nejedinosti podlegla celo mogočna Svetopolkova država. Nikakor naj se ne dajo zapeljati s tem, da so stranke pri druzih narodih. Mnogoštevilni narodi, katerim so vse narodne pravice že zagotovljene, si pač lahko dovolijo kak „šport", katerega si Slovenci, ki se moramo boriti za svoj obstoj, ne smemo dovoljevati, posebno v onih pokrajinah ne, kjer smo v manjšini. Kdor priporoča razpor, ni prijatelj našega naroda, naj se dela še za tacega rodoljuba ali domoljuba. Jedino v jedinosti je moč.