Naj važniše kmetijske resnice za Ijudsko šolo, spisal Fr. Govekar. (Dalje.) Vpr. Kaj je moševina ali laknjic? Odg. Moševina ali laknjic je naj poglavniši obstojni del vsega rastljinja. Moševina dpla drobne mehurčike (stanice), ali pa podolgaste cpvi", v kterih je skrob, sladkor, listno zelenilo, barvila i. dr., ki se pa dado po pranji v vodi, v vinskem cvetu, v kislinah in drugih lopilih odpraviti, in kpdar se je vse izlečljivo odpravilo, ostane sam laknjic. Čist laknjic ali moševina je bel, dlakast, brpz slaja in v vodi raztopljiv, suh in na suhem dobro obstoječ, pa vendar rad vleče na se mokroto, in potem na solncu in zraku trohni, ter zadnjič postaja gnojic. Očiščena moševina ima v 100 delih 44*4 ogelca, 6-2 vodenca in 49-4 kislica. Iz laknjica so naj več debla, stebla, veje, korenike, spodnja lubad, perje in sadje razun soka. V mnogem jako suhem lesu je po 96 — 98 stotin sampga laknjica. V nekterih rastlinskih delih se dostikrat nahaja v koščpnem stan«, kakor v orehovih lupinah, v vseh sadnih košcicah in v ninogem Iesu. V. Kaj je skrob ali močic? 0. Močic je bel in tanek in je prah iz sanaih kroglic, je obstojni del mnogih rastlinskih delov, zlasti pa se nahaja v žitnem zernji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirju, v plodovih, n. pr. ,v kostanji, želodu, jabelkih, celd v drevesnem lubji in v lesu ga jenajti v pičlej množini. Skrob pade v merzli vodi na dno, v vrelej pa se namoči in napne v neko zdrizasto stvar, ki ji pravimo Iep ali pop. 140 funtov krompirja daje 20 funtov močica, 40 fuotov dobre pšenice pa ga daje 15 funtov. Močic je na mero naj poglavitniši rastlinski živež za Ijudi. V. Kaj je žlpzec ali guma? 0. Zlezec je pervo, kar se iz rasllinskega soka pod oblastjo življenske moči odloči. Zlezpc je obstojni de! skoraj vsph rastlin in vsakega sadu; v žitu in v sočivji je v posušenem stanu. Zlezec se da v vodi raztopiti, ako pa v njpm ni gnjileca, tpr sta le kislic in vodenec v enakem primprji kot v vodi obstojna dela, se druži s sladkorom, in se večkrat spremeni v sladkor. V. Iz kterih delov je niošpvina, skrob, žlezec in sladkor? 0. Moševino, skrob in žIpzpc sestavlja vse enake sestavine. 162 funt. iraa 72 funt. ogelca, 10 funt. vodenca in 80 funt. kislica. Sladkor sestavlja enaka množina ogelca in nekoliko več drugih sestavin, kajti 171 faat. sladkorja sestavlja 72 funt. ogelca, 11 funt. vodenca in 88 funt. kislica. V. Zakaj oddajajo rastlioe kislic iz ogelne kisline nazaj zraku? 0. Zato, ker zadostuje kislic v vodi za napravo moševine, skroba, žlezeca in sladkorja; kar ga pa ne porabijo, in ga imajo preveč, ter ga izhlapijo. V. Zakaj pa rastline ne porabijo vso ogelno kislino, ktero vedno iz zraka v se serkajo? 0. Zato, ker se porabljena ogelna kislina v zraku vedno z novo nadomestuje, in sicer: 1. z ogelno kislino, ktero po dihanji Ijudje in živali neprenehoma ves čas iz pljuč dihajo; 2. vsled sožiganja derv, ogelja, šote itd., kjer se tako ogelc, kterega ne manjka v omenjenih snovah pri sožiganji na zraku s kislecem v ogelno kislino spoji, enako kosu ogplja, kterpga sožgemo; 3. iz sognjitih živali in rastlin, kajti trolinenje se primerja počasnemu zgorjenju, pri ktprem se v snovah bivajoči ogelc spremeni v ogelno kislino. V. Iz tega, kar ste mi sedaj povedali, se mi zdi, kakor da bi rekli, da živali in rastline druga drugi pogojno služijo k življenju? 0. Sej to je tudi tako; živali namreč napravljajo rastlinam toliko potrebno ogelno kislino, in iz ogelca in vode pa rastline delajo močic, sladkor, kteri pa rastlinam za živež služi. V. Ktere pervine pa sestavljajo mast, olje in smolo? 0. Tudi jih sestavlja ogplc, vodenec in kislic, samo da imajo dosti manj kislica od skroba io sladkorja. V. Iz česa pa je beljak, klejevina in sirnina? 0. Te so iz kisleca, ogplca, vodenca in dušeca, ki je namešan z nekoliko žveploni in fosforom. V razloček imenujemo te wkislica navzeta" od prejšnjih ^kislica prosta'- telesa. V. Ali dobe rastline vse pervine, iz kterih ..kislica navzete* rastlinske snove (beljak, sirnina, klejevina) so iz zraka? 0. Ne; iz zraka dobivajo rastline le ogelca, vodenca in kislica; žvepla, fosfora, kakor tudi večidel dušca pa dobivajo iz zemlje. Razvidno je tedaj iz tpga, kako važno in potrebno je, da zemljo gnojimo, ter tako rastlinam v njem dajemo potrebnih snov. (Prih. dalje.)