Listek. Materina kletev. Regnična povest. M. T. Savinjski. (Konec.) Slonel sem tik vrat. Damen Coupč je stalo nad njimi zapisano z debelimi črkami. Bile so res same žene, gospe in gospodičine v njem. Vrata so bila poluodprta in Ie zgoraj zastrta s temnozelenim zastorom. Nisem se zanimal za družbo, Se manj za nje pogovore, četudi bi sleherno besedo lahko umel. Kajti, kakor je že navada v železniških kupejih, vsi so govorili na glas. No kmalu so se utrudili. Le dve, že precej postarni gospe — sodil sem to po glasu — sta živo govorili naprej. Nehote sem postal pozoren, ko je jedna izmed njih povzela besedo, da pripoveduje o nesreči, ki se je v njeni domovini pripetila nekemu trgovcu Kostniku. Kostnik — vzdramim se — to ime sem že sliSal — ah res, danes je je imenoval ravnatelj v zavodu ter rekel, da je nesrečni oče obeh slepih deklic nek trgovec »Kostnik«. Nehote sem odstopil od vrat ter se postavil k nasprotnemu oknu in napeto poslušal. »Vi ne verjamete, kako brezsrčni utegnejo biti možje, ako se dado voditi predsodkom. Ravnajo brez premisleka — brez srca, tako tudi ta Franc Kostnik! Druge in sebe je pehnil v nesrečo. In zdaj nima več veselega trenutka« reče gospa. »Kaj pa je bilo ž njitn — povejte, povejte, bo nama vsaj hitrej čas minul« sili sopotovalka. Ni se dala dolgo prositi zgovorna starka in začela je: »Ta trgovec Kostnik priSel je pred kacimi desetimi leti v naSe majhno mestece. Mlad in prijazen človek je bil — postrežljiv in poSten — kaj Se je treba več? Sicer je začel s skromno prodaialno, a kmalu je imel vse kupce iz mesta in okolice okolo sebe. Najbolj zanimivo za meSčana — osobito za dekleta je bilo to, da je bil Kostnik še samec. Le neka priletna žena — Kostnikova Lena — tako so jo imenovali, mu je stregla, opravljala gospodinjstvo. Pravili so, da je daljna sorodnica njegove matere. A zvedelo se je sčasoma, da si išče novi trgovee družico za življenje. Nemara si bo izbral katero domačo cvetko — upale so matere, saj ni bilo slišati, da ima k\e nevesto. Kar se že vedno godi v takih slučajih: ugibalo, sodilo, obrekovalo in opravljalo se je mnogo. Mamice so stikale glave, in da je bil trgovec Franc s katero Tinko ali Anko prijazneiši kakor s vsemi drugimi — in če tudi ni bil — brž je bil skovan sklep. Glejte, ta je prava! Tinko bo vzel. Da vam povem, jaz imam v tej stvari dobre oči. Koj, ko je prišel Kostnik k nam, rekla sem: »Ribarjeva Minka bo niegova nevesta in nobena druga.« Veste, ta Minka je bila cvet našega raesta. Ljubeznjiva, krotka in pohlevna deklica — a tudi delavna in pridna — gospodinja skoz in skoz. Mati njena, vdova po gostilničarju Ribarju, je vodila sama gostilno, dočim je deklica imela na skrbi vse drugo gospodarstvo. In imeli so ga veliko. Bili so precej premožni. To Minko torej si je izvolil trgovec Kostnik za svojo nevesto. Jaz sem — seve — že vedela prej, da bode prišlo tako. Saj sta bila kakor ustvarjena drug za druzega. Oba velika, mlada in lepa — on izboren trgovec, ona pridna gospodinja — in rečem vam, vsi smo se veselili novega para. Vse je zavidalo nevesto Minko, vse čestitalo ženinu Kostniku. In ljudje so trdili, da se zelo ljubita. Ž njim, s Kostnikom namreč nisem govorila o tej zadevi, — pač pa nekoč z Minko. Prišla je bila k meni na vrt po zeljne sadike, in jaz sem jo podražila: »Miniea, torej možila se boš?« Tikala sem jo, ker je bila naša druga soseda. — In zarudela je, da je bila videti kakor žlahtna roža — in prikimala. Jaz pa sem se šalila ž njo in ji nagajala še dalje — in bogsigavedi zakaj sem ji še rekla pred odhodom: »Minica, zdi se mi, da ga imaš preveč rada. Glej, možje so včasih omahljivi, in Kostnika Se niti leto dni ne poznaš! Kolikokrat se je že kje zaroka razdrla. Tudi meni se je tako zgodilo za mladih mojih let«. Nikoli ne zabim, kako me je pogledalo njeno temno oko, tako plameneče, tako polro očitanja, kakor bi hotelo reči: »Kaj pa Vi veste, Vi mojega ženina premalo poznate! Vso neizmerno ljubezen, vse zaupanje do njega, ki mu je bila zaročena, — povedal je njen pogled; — a zinila ni, niti besedice ne na to! Pobrala je svoje sadike in odhitela kakor plaha srna preko vrta. Gledala sera dolgo za njo — ko je že ni bilo nikjer več videti. Skoro mi je bilo žal do tega, kar sem djala. Nemara sem užalila rahločutno dekletce. A kljubu temu me je nekaka negotova slutnja navdajala, da sem imela prav — in hot6-nehote — dvojiti sem začela, ali bode Minka srečna s trgovcem Kostnikom. Premehka ie — on pa nagel in vihrav — in — no — le poslušajte, kako je prišlo potem dalje. Dočim so se vsi, smelo rečem, vsi pošteni prebivalci našega mesteca veselili nove zaroke — bila je nevoljna le trgovčeva strežnica Lenka. Bala se je, da je mlada gospa ne bode marala, da bo šla od hiše — sploh ni mogla že od nekdaj ne trpeti, da bi si pridobil kedo Kostnikovo prijateljstvo in pa ljubezen. Ljubosumna je bila, povrh še hudobna — vsaj meni se je taka dozdevala — in jaz imara dobre oči. V cerkvi je zraven mene v klopi sedela, ko so prvič oznanili novi par. Videla sem, kako je z ieznim pogledom švignila preko tja — na levo stran, kjer je navadno bila Minka — a danes je ondi ni bilo. Mene je nevolja popadla. Lenka se je zlovoljno nasmehnila — in ko je zapustila cerkev, sera jo pogledala v obraz. Bilo je nekaj hudobno zadovoljnega v njem — in mene se je polastil nekakov nerair — najraje bi šla za njo iz cerkve, in ji rekla: »Lenka. pustite zaročenca pri miru — ne kalite jima sreče!« A premislila sem si; kaj me skrbijo tuje zadeve! Pri Ribarjevih so vse pripravili za dobro nevesto. Krasno pohištvo je dobila, da so ga s šestimi vozovi koraaj zapeljali tja v stanovanje, ki ga je bil ženin določil in najel. Minkina raati je vse razpostavljala in okusno uredila. Dva dni še manjka do poroke. Vse io pričakuje z veseljem. Bilo je v soboto okoli 4. ure popoldan. Namenili so obhajati imenitno južino, Minka si je to izprosila ter povabila vse svoje priiateljice, da se od njih poslovi. Nevesta se je opravila v lepo rožnato obleko, bila je videti kakor angelj. Kar nekdo hlastno potrka. V sobo stopi ženin Franc, ves razburien — in nekaka ošabnost mu je bila začrtana na obrazu. »Kje je Minka?« vpraša srdito, dasitudi je deklica že stala pred njim. »Minka, povej mi resnico! Ali je res, da imaš napravljene zobe? Hitro povej!« Deklica obledi. Tiho reče: »Seveda je res! Ali tega nisi vedel France ? Ali ti ni nikdo povedal, kako grozovito bolezen sem imela pred petimi leti?« pristavi z negotovim glasom. Hostnik ne odgovori besedice! Zravna se, kakor bi kdo užalil njegov ponos — potegne zaročni prstan z mezinca, zlat je bil z rudečim žlahtnim kamnom — mrzlo pogleda na mater, ki je ravno prihitela iz druge sobe, hoteč videti, kaj se je zgodilo — in reče trdo: »Tu imate prstan nazaj. Žene, ki svojih zob nima, jaz nočem!« Mahoma se obrne in zgine iz sobe. Minka je drgetala po vsem telesu. Omahnila je nazaj v naročje svoje matere — in se kakor brezzavestno zgrudila na počivalnik, ki je stal tik stene. »Oj ti ubogo moje dete«, zaplaka mati in poljublja bledo ličece Minkino, njene zaprte oči — ter ji boža temne lasce z obraza. Vroče solze ji kapljajo na deklico in ni našla besed, da bi jo tolažila. Spominjala se je, koliko je prestala za nje bolezni — pred petimi leti. Zgornja čeljust se je bila Minki vnela in več ko teden dni ni zatisnila očesa vsled groznih bolečin. Bolezen je sicer ponehala, a revni mladenki je izpadlo zgoraj sprednjih pet zob. Na Dunaj so jo dali za mesec dni — in najspretnejši zobozdravnik ji je naredil nove umetne zobe. Vsi so vedeli za to. A nikdo vsled tega deklice ni zasramoval. Le omilovali so jo, ker je toliko pretrpela. Sčasoma se je pozabilo in nikdo ni govoril o tem, da bi deklice ne ožalostil, tudi mati ne. Še slutili niso, da ženin o tej stvari ničesar ne zna; mislili so, da mora vedeti o nesreči, ki je bila vsemu mestu očita — in da le iz rahlo- čutnosti — ker Minko preveč ljubi, ne omeni ničesar. Istotako Minka. Kako pozno sta se varali! Še isti večer dal je trdosrčni Kostnik zape'iati vse Minkino pohištvo nazaj ter ji ga v vozeh postaviti pred hišo. Vse mesto je videlo sramoto — in ko so ljudje zvedeli, kaj se jim je zgodilo, obsojali so vsi okrutnost ženinovo. Morda, če bi premislil le en dan, bi tako ne ravnal — a v razkačenosti svoji ni poslušal ne srca, ne pameti — le svojo jezo in vihravost. Tisti popoldan je namreč dobil anonimno (brez podpisa) pismo. Notri je bilo zapisano: »Vaša nevesta Minka nima niti jednega zoba svojega, ampak same umetne. Le vprašajte!« Ko to čita vzkipi mlademu možu gnjev in nevolja. Cutil se je prekanjenega in opeharjenega in studili so se mu umetni zobje. Ne da bi se pomiril — dirja k nevesti — je niti natanko ne povpraša — le smrtno rani in zapusti. Kdo je pisal omenjeno pismo, uganili srao vsi. Da ga je Lenka poslala prav zadnji trenutek, je bila natančno prevdarila, ker je le tedaj moglo najhuje razljučiti mladega ženina. Uboga Minka se od tega dne ni več nasmehnila. Kakor smrtno ranjena cvetka jela je hirati, pljuvati kri — in že za nekaj mesecev so jo pokopali. Žalosten je bil ta pogreb. Skazati dobri deklici, ki je bila v vsem okraju priljubliena, zadnjo čast, se je kar trlo ljudi. Za belo krsto je stopala mati, ogrnjena v črno obleko — v nemi žalosti. Počasi se pomika sprevod po cesti naprej. Ljudje raolijo na glas — in zdajci prideio do trgovčeve prodajalne, mimo hiše onega, ki je imel vso bridkost hCerke, vso nesrečo materino na vesti. Nehote vse vtihne in pogleda proti Fr. Kostnikovemu stanovanju. Tudi mati obrne tja svoje oči, vse zarudele od joka. Strese se kakor šiba na vodi — ne more se več premagati — nepopisna bridkost ji jemlje skoro zavest. Povzdigne roko, se zagrozi in glasno zavpije: »Proklet bodi, nikdar naj ne pride sreča v Tvojo hišo — ti — ti, ki si kriv Minkine smrtil« Pogrebci postoje. Vse je zazeblo do kosti — vsem za trenotek zastalo srce! Minko so pokopali. Dve leti za njo Je umrla ludi mati. Pred smrtjo se je še spravila s Kostnikom in mu vse odpustila. Kmalu na to se je Kostnik oženil. Vzel je nevesto od daleč nekje — in grozno je nesrečen!« Nato obmolkne gospa v železniškem vozu. >Zakaj je nesrefien?« povpraSa sočutno sopotovalka. >Dobil je dve ljubeznjivi deklici — edini ste — Milka in Anica — in obedve ste od rojstva slepi!« Ta hip zažvižga, vlak postoji. »Maribor« zakliče sprevodnik — in kar zdrznil sem se, vse postaje sem preslišal, tako zvesto sem poslušal povest. Saj je bila ključ mojemu vprašanju: »Ali je Bog pravičen?» Taval sem iz kupeja — in ne vem, kako sem prišel do svojega stanovanja. Gledal sem le svitle zvezdice, ki so mi glasno pravile: »Bog je pravičen — in ti človek ne sodi — ako ne moreš koj umevati njegovih potov!« Smešničar. Dober sklep. Obtoženec (zagovorniku, ki mu je pomagal do oproščenja): »Kaj ne, gospod odvetnik, prihodnjič me bote zopet vi zagovarjali ?« Ona: »Kam bi le položila to-le pismo, da bi ga jutri gotovo našla?« On: »Vtakni ga v ogledalo, tara ga najdeš najbolj gotovo.«