St, 21.
V Gorici, v četrtek dne 9. aprila 1914
Izhaja trikrat dr teden,   in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Siuiic iir leto    K 1.0'.—
lU    « •    .   •    .- „  2*50
Posamične Številke sta-, nejo               .8 vin^
Ha naročila bres doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XUV.
Meščani! Volilo!!
t
Telefon St. 83.
Volilni boj je končan. Vaš možat nastop je združil vse nasprotnike Slovencev v skupen tabor. Pokazali ste svojo rn o č v Gorici. Nasprotniki so se Vas upravičeno bali. Uzgledni Vaši disciplini, izvrstni Vaši* organizaciji se ne morejo načuditi. Hvalijo- Vas in Vas postavljajo svojim ljudem v izgled. S ponosom in veseljem gledajo na Vas vsi Slovenci.
Dosti dela nas še čaka. Z zavednostjo in s trdno voljo premagamo vse ovjre.
Hvala Vam ha sedanjem nastopu, za bodočnost pa naprej na smotreno delo! Narodni odbor.
Deželni proračun.
(Dalje.)
.... Izmed n o v i h pod po r. je sprejeta le ona 6750 K, ki je, namenjena za zgradbo vodnjakov v Br a čari u, to pa z ozirom na: dejstvo, da je deželni odbor sklenil, da bode visokemu deželnemu zboru predlagal, da dovoli to; podporo.
Kakor že obrazloženo, vsebuje proračun izredno potr ebšcnno K 294.315, dočim oni za leto 1913 je razkazoval izrednih troškov K 227.236, torej za leto-1914 je p o v i š-k a K 67.079.
Izredne potrebščine, ki, so sprejete v ta proračun, se takole razdele- in   sicer:
Premiji za usmrtitev strupenih kač K 500 (v pokritje .višje potrebščine za označeni naslov).
Podpore za preskrbo vanje vode K 23.450, od katerih je že dovolil visoki deželni zbor K 16.700 in nadaljnin K 6.750, ki jih predlaga deželni odbor.
Prispe v. ki'z a obrtne šole K 14 000, ki jih ima dovoliti visoki deželni zbor vsled   naličnih predloženih prošenj.
Prispevki za druge n a p r a -v e K 800 v konečno izplačilo prispevka dovoljenega v dežemozborski seji od dne 2. 3. 10i2 »Elizabetišču« -v Tomaju.
»P o d p b r e z a c e s t e« K 1Ž2\390, ki so bile že vse dovoljene v deželnozbor-skih zasedanjih v letih 1901, 1910 in i912.
»Podpore iSa m ost c« K 9.175, ki jih je tudi dovolil visoki deželni zbor. v deželnozborskem zasedanju iz leta 1912
»U r a vn čl v a vodnih t o k o v« K. 104.000, kakor drugi obfok Za ufaVtiavrj Soče in tijenih dotokov (deželni zakon 26. 7: 1912'dez/zak. št.' leV ' '
»Razne podpore« K 20.000 na razpolago visokemu deželnemu zboru za podpore korporacijam in zasebnikom — skupaj K 294.315.
Podpore za občne koristne zgradbe, že dovoljene od strani visokega deželnega zbora, toda ne še sprejete v letne proračune deželnega zaloga, so znašale koncem leta 1912 K 1,238.890.
Od teh je bilo sprejetih v proračun ilo vštevši leta 1913 K 129.700 in v proračun za leto 1914 K 148.265, skupaj 277.965;. torej bi bilo treba še proračunati K 960.025.
Toda po trditvi deželnega tehničnega' urada se bode podpora K 5.150 za ura v-, tiavo hudournika Malavas in podpora K 19.250 za uravnavo hudournika Rasa sprejela odnosno se bode izplačata iz za-: loga za uravnavo Soče K 24.400, ostane torej še K 936.525.     .;
Podpora K 100.000, dovoljena za nakup splošnih delnic železnice Gorica - Čer vin j an, se bode mogla dvigniti iz preostanka izvirnega prispevka od 50.000 K (drugih . 50.000 K je bilo plačanih za nakup splošnih delnic železnice Červinjan-Gradež) dovoljenega v isti namen in vloženega svoječasno kakor hranilo pri banki »Union«; le ta prispevek prekoračuje sedaj skupno z narastlimi obrestmi podpor 100.000 K, radi tega bode treba sprejeti v proračune deželnega zaloga za leta 1915, 1916 in 1917 od dovoljenih podpor še K 836.525.
^VSC/za narod, svobodo in mspredek!« Dr. K. Lavriž.
1 _      .-           '   .'  '"         _'     _    '              "~
da Je prav iz jugoslovanskega rodu potekla sedanja kraljica italijanska ter posve-žila kraljevsko rodbino, O njej vlada najboljše mnenje v ItalijlT..., vendar pa je, po sodbi učenega Federzonija, iz »divjega rodu, ki je prebedast, da bi mogel uživati latinsko kulturo«. Nekdo je bedak res, šarlatan in surov bandit, ta je Federzoni.
Crednlgtvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v 1. nadstr. na desno.
. Upravni š t vo se nahaja v Oosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo  v Ooriškf Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Oorica.
Oglasi in poslanice se računi jo po Petit-vrstah, Če tiskano l-krai 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo .vsako odgovornost-
»Italijani in Slovani".
Luigi Federzoni, poslanec v kraljestvu in jeden prvih italijanskih publicistov, je imel te dni v Benetkah predavanje: /Italijani in Slovani«.
Ta mož je v nebesa povzdigoval italijanski rod, z brezmejnim sovraštvom pa je govoril o Slovanih. Pred očmi je imel Jugoslovane ob Adfiji, zlasti   Dalmacijo.
Federzoni je označil Slovane za »tolpo pastirjev, ki so šele pred kratkim začeli obdelovati zemljo«, slovanski rodovi so mu »divji rodi iz puščave«, Hrvate zmerja z »Morlaki, Uskoki, Ščavoni«, »divjega razuma so«, Slovani so »precediti, da bi mogli uživati latinsko kulturo«. Glagolica mu je: »jugoslovansko bogoslužje, napol barbarsko«, slovanski jezik: »govor prostaški, najnižji dialekt gorjan-ski, v katerem ni drugih besed nego »stala« in podobno«.
In tako govori jeden izmed prvih njihovih publicistov in zastopnikov, Federzoni. Vsa italijanska grda narava, vse bedasto sovraštvo do Slovanov se zrcali v teh besedah italijanskega publicista. Kot prava ironija pa se čtijejo poleg bandit-skega psovanja fraze o italijanski kulturi, katero, je pri tem psovanju povzdigoval .visoko gori. Ti ljudje nimajo nobenih zaslug za italijansko kulturo, to, kar delajo ljudje Federzoni jeve vrste, ni kulturno delo, to le omračitje Še ono kulturo, katera je bila in ki jo svet priznava, ali so čisto nedolžni na njej fazni Federzoniji. Z gluprstjo praznih šarlatanov nas sovražijo oni, ki živiio impotentni od slave, katero so jim vstvarili pradedi in za katero so delali drugi.
Tak materijai za predavanje pa dobivajo učenjaki Federzonijeve vrste iz Avstrije od raznih italijanskih piscev in zastopnikov. Ker tukaj ti neodrešenci ne morejo tako psovati, pošiljajo plodove svojih prostaških duš čez mejo in odrešenci jih rorabljajo pri svojih predavanjih. Potem pa dobivajo časnike, ki obširno poročajo o takih temeljitih predavanjih'in te razširjajo med Italijane ob Adriji. Vse to iz brezmejnega sovraštva do Slovanov in pa — iz velikega strahu pred Jugoslovani! To še pred vsem!
Zapomnimo si gornje besede in — proč od teh ljudi! Kdor me sovraži, tega ne bom ljubil. Tega se izognem!
Naše geslo: čistimo Primorje od elementa, ki se zadira v nas, k! nas psuje in hoče ugonobiti, pa mu to ugonobljenje šre tako izpod rok, da sam omaguje pod njim! Udarec na udarec, neizprosen boj — in Federzoniji umolknejo ter bodo še lepo ponižni pred »ordo di pastori« in še odpuščanja bodo prosili »le rozze genti slave«!
Prečuclno pa se sliši to surovo divjanje profi Jugoslovanom vspričo dejstva,
Slovensko gledališče u Gorici.
Kakor smo že poročali, pridejo slovenski igralci iz Ljubljane pod vodstvom režiserja g. M i 1 a n a S k r b i n š e k a tudi letos v Gorico na gostovanje. Žal, da letošnja sezona ne more trpeti takodolgo, kakorprejšnjale ta.%| V gledališki dvorani telovadi sedaj srednješolska mladina, in tako so mogoče predstave le nekatere dni. Ljubljanski igralci vnrizore torej letos le šest predstav in prirede kot novost v Gorici prvi »Deklamacijski večer«. —           j
Predstave se vrše na velikonoč- ' no nedeljo dne 12. t. m., dne 13., 14., 18., i \9. in 21. t. m. Pondeljek dne 20. t. m. se vrši    imenovani     »Deklamacijski , večer«.                                                  (
sploh slovansko glasbo. Tekom svojega dosedanjega obstoja si je ta orkester pribori! mesto med prvimi svetovnimi orkestri in je na svojih dosedanjih turnejih dosegel velikanske uspehe.
Za sedanje potovanje si je izbrala Češka filharmonija sijajen repertoar in brez-dvomno se vrne s tega z novim friumfom, ki bo obenem triumf slovanske glasbene umetnosti.
Simfonični koncert v četrtek, 16. t. m. v Trgovskem Domu pod vodstvom g. Ze-manka bo torej za Gorico nekaj izvan-rednega in z veseljem pričakujemo te u-metnike, ki nam ponudijo par najkrasnej-ših umotvorov najboljših čeških in nemških mojstrov v orkestralni glasbi (Dvorak, Novak, Smetana, Wagner, Beethoven). Upamo, da se naše občinstvo udeleži tega koncerta v velikem številu, ker v Trgovskem Domu še nismo slišali in menda tudi ne bomo imeli zopet kmalu prilike slišati nekaj podobnega.
Predprodaja vstopnic je v trgovini g. Gabrščeka v Trgovskem Domu; priporočamo vsakemu, da si jo priskrbi čim prej, ker je zanimanje za koncert veliko. — Pripominjamo, da so cene za ta koncert le dozdevno previsoke; razmeroma s cenami za koncerte take umetniške vredno-
Ker je Ietošnja.sezona tako j"stl» k»kc!ršno 'm\& ko«cert, so vendarle
kratka, je upati, da bo občin stvo pri vsaki predstavi napolnilo gledališče, ne le, da pomore s svojim posetom slovenskemu ' igralstvu, ki je ob tem Času radi krize j slov. gled, brez kruha, k"povoljnemu fi ' nanciielnemu vspehu, temveč tudi sebi v j zabavo in korist.                                       J
Ansambel šteje 13 članov in sicer 8 gospodov in 5 dam: g o s p e B u k š e k o- j v a in Juvanova, g.čne Wintro- ' v a, G j o r g j e v i č e v a in G o r j u p o- ' va ter g g. D a n i 1 o, D r e n o v e c, Grom, Peč e k, P o v h e, S k r b i n - ' še k. Šest in H ab i č.                            '
Na repertoarju so najbolj vspeli komadi pretekle sezone, in sicer: drama »P e r j a n i c a«, komedija »V r a g«, narodna igra »Deseti brat« in tri burke »Konec svet a«, »T r e t j i e s k a-dron« in »Ne vzd rami j i vi Izidor«.
Začetek predstav vedno ob polu devetih, samo pondeljek dre 13. t. m. ob 9. z v., ker igra ansambel tistega dne popoludne v Rencah.
V izložbenih oknih trgovine g. A. Gabrščeka v »Trgovskem Domu« so razstavljene slike posameznih članov ansambla. Istotam se dobe tudi vstopnice v predprodaiL
precej nizke. Upoštevati moramo, da bi se ) Češki filharmoniji nikakor ne izplačalo, i prirediti v Gorici posebnega koncerta, . ako bi se ne ustavila tu na svojem poto-} vanju v Italijo.                               •
Češka filharmonija v Gorici.
Pred kfa;kim- je zaključila Češka filharmonija svoj prvi letošnji ciklus koncertov v Pragi in sedaj nastopi svoje prvo potovanje na jug. Na poti v Italijo obišče tudi Gorico in priredi dne 16. t. m. koncert v Trgovskem Domu. Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli to novico; saj je vendar Gorica tako zelo zapuščena na' polju orkestralne koncertne glasbe, da je za nas naravnost velik praznik, ako imamo priliko od časa do časa slišati tako imeniten koncert, kakoršnega priredi sedaj Češka filharmonija.
Češka filharmonija je bila ustanovljena v Pragi leta 1901 z namenom, da bi gojila in propagirala predvsem češko, in
Občni zbor
Stouensktega bralnega In podpornega tirnSfoa g Goric«.
V  nedeljo 5. t. m. se je vršil redni občni zbor Slov. bralnega in podpornega društva. Ob 10V« uri je otvoril g. pred-
,sednik dr. Orel zborovanje in je v prav jedrnatih besedah pozdravil navzoče člane. Na kratko je podal poročilo leta 1913. in med drugim omenjal tudi nakup n o v e k n j i ž n i c e »Narodne Prosvete«. S tem korakom je društvo napravilo prav dobro prosvetno delo in upati je, da se bodo sedaj člani posluževali še pridnejše društvene knjižnice, ki šteje nad 2000 zvezkov.
Tajnik g. B a n o je podal tajniško poročilo, iz čegar posnemamo, da je štelo društvo začetkom leta 1913. — 231 podpornih članov. Med letom je pristopilo 81 članov. Skupaj 312. Tekom. 1. 1913. je iz-sopilo 91 članov in 1 je umrl. Začetkom leta 1914. je štelo društvo 220 podpornih članov.
Bralničarjev je imelo društvo v 1. 1913. _ 30. Med letom sta.2 umrla. Pod-pirateljev šteje društvo 3.
Zadnji občni zbor se je vršil dne 16. marca 1913. Med letom je imel odbor 10 društvenih sej, pri katerih so se sklepale in reševale razne društvene zadeve.
Dne 6. julija 1913. je bil sklican izredni občni zbor glede premembe društvenih pravil.
Občni zbor je sprejel predsednikovo in tajnikovo poročilo na znanje in je odobril.
.Čitanje blagajniškega poročila se je opustilo, ker je vsak član dobil tiskano poročilo.
V  odbor za I. 1914. so bili izvoljeni sledeči gospodje: Predsednik: dr.. Vladimir Orel. Odborniki: Filip Bačnar, Ivan "Bano,   Josip Fabčič,  Ivan
Kravos; < Josip ^KtiStrin, Anton ObidiČ, Ferdo Pinter, V»d Rojic, Leopold Rijavec, Mihajlo Turk. Namestniki: Josip Kenda, Ignac, Mali/Mlečnik Fr. P r e g 1 e-dovalci računov: Alojzij, Bajec, Frari Moškon, Karel Prinčič. Razsodniki: Franjo Ferfila, Josip Hrovatin, Kavčič Ivan, Ferd. prof. Seidl, Ad. Ur-bančič.
Š tem je bil dnevni red izčrpan in g. predsednik je. zaključil zborovanje.
Pri odborovi seji, ki se je vršila dne 7. t. m. se je sestavil odbor .sledeče:' preds.: dr. Orel, podpred.: Kravos, tajnik:' Bano, blagajnik:: Pinter, gospodar: Obi-dič, knjižničar: Bačnar.
Bojna pesem Nemcev ob Adriji.
»Laihacher Schulze.itung« je priobčila bojno pesem Nemcev ob Adriji. Pesem se glasi tako-le:
»Die Wacht an der Adria«.
Heil deutsche  Mark im  schonen  Siiden Vom heiss umworb'nen Meer bespiilt! Hier wird der Deutsche nie
e r m ti d e n. Er kampft, solang er Krait noeh ftthlt! Das merkt euch Welsche, merkt euch
Wenden. Hier ist der Deutsche a u c h z u H a u s! Wir haben es aus Ahnenhanden, Und halten tapfer dahier aus. Und wenn zu euch das »War« nicht
redet Wohlan! Hier ist die Gegenvvart; Was eure Vater einst verodet, Durch deutschen Fleis zum Eden   ward. Wo einst die Menschen Siechtum fanden Da werden Kranke jetzt gesund, Und wo einst Trummerhaufen   standen, Prangt Haus am Haus auf Gartengrund! Und wo \vir uns ein Heim errungen, Wird deutsch der Bo d en, da es
steht;                .   :
Vom Geist des deutschen »Einst«
durchdrungen, Vom Sturm des deutschen   »Jetzt«  um-
weht. Drum wagt es jiichr, unš fremd zu   :
nennen, Wo deutsche Kampen einst gehaust, Wo \vieder deutsche Herzen brennen, • Und deutsch ein stolzes Trutzlied braust. »Heil, Heimat* dir! Viel Feinde drauen, Doch gilt def Spructi: Viel Feind, viel
....-¦                                                                             Ehr'?«      -
Wff wollen Kampf und Not nicht
scheuen: »Fest steht und treu die Wacht am
Meer!« Priporočamo to pesem v pazljivo či-tanje zlasti laškim politikom in časnikarjem, ki te dni zatrjujejo, au Nemci nimajo nikaklh agresivnih namenov ob Adriji! Pesem pa jasno izraža č u t s t v a Nemcev ob Adrijf in njihove namene odkrito priznava. — Čez Čas že uvidiio tudi Lahi nemško nevarnost, dandanašnji na so še tako oslepljeni, da bodo še nekaj časa z Nemci peli: Fest steht und treu die Wacht am Meer!
tudi čisto negotovo. Na eni strani se go^ vorii da prodirajo vstaši; da so izborno oboroženi, prijatelji Albanije pa zopet trde, da zmagujejo albanski.orožniki, Gotovo je le, da prede albanskemu kralju zelo huda in da je že naprosil rumunskega kralja .za intervencijo.
Srbija in Črna Gora sta znatno pomnožili svoje obmejne čete, da so s tem preprečeni vsi napadi albanskih čet na srbsko ali črnogorsko ozemlje.
Avstrija zahteva v Solunu prosto lu-ko in enake ugodnosti, kakor jih dobi Srbska. Če bo pa dosegla to, kar želi je pa zelo neverjetno, saj vodi vse avstrijske korake »ženialni« Berchtold.
Proti krivicam na Koroškem in proti barabskim napadom na Revoltelli je nastopil v svoji torkovi seji mestni občinski svet Ljubljane. Zastopniki obeh strank so nastopili složno in častno dokazali, da pozna Ljubljana svojo narodno dolžnost. Proti zapostavljanju slovenščine pri železniških uradih na Koroškem je govoril dr. Novak, radi Revoltelle. pa obč. svetniki Pustoslemšek. V istem smislu je tudi nastopil obč. svetnik Štele, ki je tudi zavračal mnenje nemških občinskih svetovalcev, da te krivice in napadi ne brigajo Ljubljane. Proti nemškim glasovom je bil nato sprejet prediog dr. Novaka, da se odpošlje v tej zadevi merodajnim faktorjem odločen protest
Nezsodno zavarovanje rudarjev je uveljavljeno s § 14. »Wiener Zeitung« objavlja cesarski odlok, ki odreja, da se rudarji za slučaj nezgode morajo zavarovati. Vladna predloga o socialnem zavarovanju sicer predlaga nezgodno zavarovanje rudarjev, a ker se ne ve, kdaj se ta predloga vzakoni, je vlada lani predložila zakonski načrt o rudarskem nezgodnem zavarovanju, ki ga je zbornica z nekaterimi izpremembami sklenila. Ker se je pa zbornica odgodila, gosposka zbornica načrta ni mogla rešiti in je Vlada načrt proglasila s § 14. kot postavo.
Zagrebški občinski svet dovolil 1000 kron hrvatski šoli v Trstu. — Zagrebški občinski svet je na predlog obč. svetnika Vrbaniča sklenil ob dogodkih na tržaški Revoltelli hrvatski mladini izraziti svoje simpatije in je dovolil hrvatski šoti v Trstu 1000 kron podpore.
Politični pregled.
Italijanska pravna fakulteta. — 8. t. m. je bila pri Krofu Stiirghku parlamentarna komisija nemških kršč. socialcev, ki je odločno nastopila proti ustanovitvi laške pcavne fakultete na Dunaju. Ministerski. predsednik je izjavil komisiji, da ne misli vlada nit* potom § 14. niti naredbenim potom ustanoviti laško fakulto na Dunaju. Torej za enkrat ni z laško fakulto nič.     .
Kršitev ustave. — Danes je izšla vladna naredba, da se s pomočjo § 14 uveljavi zakon o bosenskih lokalnih železnicah. Ker je predloga le v korist Madja-rdm, zato so se svoječasno razne stranke v našem parlamentu odločno upirale tej nredlogi. Vladna naredba je čisto jasna kršitev zakona, žalibože pa najbrže ne bo imel avstrijski parlament tega poguma,, da pokliče vlado radi tega na odgovor.
Albanija. — Vse polno čisto nasprot-. nih poročil prihaja iz Albanije. Na eni strani se zatrjuje, da zavladajo v Albaniji v kratkem normalne razmere, na drugi strani pa prihajajo vedno nova poročila o Butih bojih med Epiroti in albanskimi orožniki.  Kdo je zmagal v teh  bojih  Je
Domače vesti.
Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v Gorici. — V torek popoludne okoli 51/2 je dospel v Gorico nadvojvoda Fran Ferdinand. Zjutraj v torek se je peljal iz Miramara v svojem avtomobilu do Krmina, kjer je prestopil mejo, in na to odpeljal v Čedad..Tam si je ogledal muzej in znamenitosti starega zgodovinskega mesta. Ob 3. je odšel iz Čedada in dospel v Gorico ob 5V2.ter se nastanil s svojim spremstvom v hotelu Siidbahn. Potem je šel po. mestu, bil v ulici.Morelli { v trgovini bratov Bardusco, ki prodajajo razne svete predmete, potem je obiskal starinarja Gvro in kupil nekaj starinskih reči. Bil je tudi v trgovini umetnin Cle-mente na Korzu. Zvečer ob 8V2 je šel nadvojvoda v posete k baronu Locatelli-ju, kjer je tudi večerjal; ostal je tam do 10. ure. Navzoč je bil pri Locatelliju tudi deželni glavar dr. Faidutti. Včeraj zjutraj se je peljal prestolonaslednik s Kumarje-vim avtomobilom na Lokve, kjer si je ogledal erarske gozdove. Vrnil se je kmalu v Gorico in ob 11. odpotoval v Mira-mar. V hotelu Siidbahn je bil s postrežbo jako zadovoljen in se je prav pohvalno o njej izrazij.   .
Imenovanja v sodni službi. —' Za sodnike so imenovani avskultantje: Fran C i g o j za Volosko, dr. ffinko T r g 0-lič za Ajdovščino, dr; Batiggi za T^žič, S. M o g o r o v i č za Buzet.
Za učitelja elasbe v Srbiji na moškem učiteljišču v Negotinu je imenovan naš rojak, bivši ljudskošolski učitelj, sedaj konservatorist v Lipskem g. Srečko Kumar.
Poleti s preobrnienim letalom v Gorici— Kakor smo izvedeli, se bodo vršili • glavni, hrbtni m bočni poleti s preobrnienim letalom slavnega in drznega pilota CheviHarda na Velikonočno nedelj o in le pri skrajno neugodnem vremenu se odlože na Velikonočni nondeljck.
CheviHard je eden najurnejših in najsposobnejših aviatikov sedanjosti in med
drugimi mu je Čestital osebno tudi laški kralj za njegove Čisto iaredne zmožnosti* ravno tako se je pa tudi izkazal s svojimi, vsa pričakovanja presegajočimi poleti pred španskim kraljem. Z neverjetno lahkoto in gibčnostjo vodi letalo, ne eno-plošnik, kakor Pegoud, ki ga znatno nad-kriljuje, temveč dva do trikrat težji, dosti večji dvoplošnik. Z velikim zanimanjem zasledujejo vsi, ki se pečajo z aviatiko, Chevillardove polete, ki jasno kažejo, s kako lahkoto in sigurnostjo se more obvladati tudi normalen velik aeroplan.
»Was ist das ftir eine kinesisehe Sprache« ..... tako je vprašal v kavarni Corso neki nemški gospod svojega tovariša, ko je slišal pri sosedni,mizi slovensko govorico. Na budalost nemškega človeka ni nihče reagiral; umevno, da se more vsakdo le smejati takemu nemškemu izbruhu. Poprašalo se je potem, kdo je tisti nemški človek in odgovor je glasil: novi nemški mestni oče S t r a-berger!                                     — X.
»Naprej zastava Slave«, to lepo slovensko himno, poje v Nunski ulici tič, katerega radi tega ne more trpeti laški trgovec D. v Raštelu. Zahteva, naj denejo tiča proč, perche canta quella porcheriži. Kadar pa pridejo Slovenci v njegovo bo-tego, takrat bi pa še on sredi njih pel: Naprej zastava Slave....
Naši meščani in okoličani Čutijo in umejo ljubezen Lahov do nas Slovencev.; odpor Slovencev pa jih zadeva na najob-čutnejši strani; le prašajte kakega laškega trgovca in obrtnika!
Čujtel — Danes sem šel po Travniku in slišal sledeč, za nas Slovence zelo zanimiv pogovor, ki se je vršil med slugo municipija in nekim pristnim furlanskim kmetom iz Trebuše!! Čujte in strmite, kaj je rekel mogočen sluga z italijansko-nemškega municipija: »Tutti i Italiani, che hanno inservienti lubianski, devano parar li via! Via con lori, marš vek!« Tako je govori! On in že nemško zna! Čuti pač potreba za to. Torej podili bodo nas Slovence iz Gorice! Varujte se torej vseh, ki imajo italijanske napise, ker je nevarnost, da Vas naoodijo! Slovenci iz Gorice in okolice, pokažite tem nadutim Italijanom, ki nas hočejo zapoditi iz mesta, da mi lahko živimo b.r e z n j i h!                  —a.
Ich habe, du hast, er hat! Ich bin, du bist, er ist! — Tako se odmeva sedaj na čisto laškem municipiju v Gorici. Ustanovili so namreč tečaj za nemški jezik; baje podučuje onorevole Paljk iz Podgo-re. On najbrže niti ne sluti, da pride v.| slovnici tudi do spregatve: ich hat te in ich war!!! Neki hudomušnež je celo trdil, da bodo sedaj onorevoli vsak teden enkrat »ekserdrali« po mestnem vrtu! O jej!!                                            —a.
Kraške jame. — Kraških jam je, po dosedanjem raziskovanju, 412: na Tržaškem, teritoriju 110, na Goriškem 172, v Istri 114, na Kranjskem 16.
Avstrijsko mornariško društvo. — Dne 25. marca se je vršil tretji redni občni zbor krajevne skupine Gorica avstr. mornariškega društva. Iz poročila posnemamo, da so voljeni v odbor: Predsednikom namestn. svetovalec Anton Rebek, njegovim namestnikom Albrecbt grof Co-ronini-Cronberg, drugim namestnikom • kontre-admiral v. p. Avgust Gratzl, po-slovodilnim članom predstojništva c. in |f kr. major Karol Willigut, zapisnikarjem Odo marki Gozani, njegovim namestnikom Lucijan Spazzapan, blagajnikom vladni svetnik Miroslav Simzig, njegovim namestnikom okr. komisar Josip Znidar-čič. Svetovalci župan J u r i j B o m b ig, profesor v p. Ivan Berbiič, predsednik okrožne sodnije dvorni svetnik Henrik Cazafura, ekscelenca tajni svetnik Jurij '. baron Locatelli, deželni svetnik v p. dr. Alojzij Pettarin, predsednik trgovske zbornice Josip Venutti; namestniki: Dr. Dragutin Treo, nadštabni zdravnik dr. Kapper, baron Maks Kuhn, poslovnica in - vložilnica.tvrdka Ignacij Steiner.
Društvu je pristopilo korporativno do svršetka leta 1913 26 obči« goriškega okrak s približno 30,000 psebamU:
Samomor bivšega goriškega laškega trgovca. — V Trstu so našli Mrtvega 38-letnega Antona Lutmana, bivšega trgovca v Raštelu v Gorici. Pognal si je iz revolverja tri kroglje v srce.
Padel je z lestve 52-letni Al. Franzoni, ko je čistil v Gosposki ulici napis nad le-
karno Gironcolijevo. Zlomil si j§ I^vp ;n<y. go in druge poškodbe Ima po telesu.« Prepeljali so ga v bolnišnico'.    ~
; Zdravnica iz Italije. — 43-letna Alojzija Pelerini, iz kraja Gaisttons di Strada onstran meje, užjva pri Furlanih okoli Medeje veliko zaupanje, da zna zdraviti ljudi. Orožniki so bili sicer pozorni na njo, vendar jim je doslej vselej ušla; Sedaj, ko je bila zopet prišla zdravit ljudi v Medejo, so jo pa zasledovali kar je bilo mogoče natančno. In zasledili so jo v nekem gozdiču pri Šmarinem v Brdih, Italijanska ^zdravnica« se nahaja sedaj v, zaporu.
Brlvnice v Gorici bodo odprte na Velikonočno nedeljo kakor navadno, na Velikonočni ponedeljek Jjodo zaprte cel dan.
Narodna obramba.
] Družba sv. Cirila in Metoda je letos zelo ustregla z novo zalogo spomladanskih razglednic naro.dno čutečemu občinstvu; to spričuje vsestransko priznanje in obila naročila. Vsetone, ki jih žele naročiti, opozarja družba, da jih Ima še nekaj v zalogi.                '
Prpisveta.
Občni ?bor .»Narodne Prosvete«. —
Včeraj šefe vršil pri »Jelenu« občni zbor »Narodne Prosvete«. Otvoril ga je predsednik dr. B o g u m i l V o Š n j a k, ki je podal poročilo o delovanju, društva. Vsled materielnih težkoč je bilo društvo prisiljeno, da je opustilo svojo knjižnico. V isti meri je pa vršilo svojo naobraževalno nalogo in priredilo celo vrsto dobro uspelih predavanj. Predsednik'omenja dalje nekatere napade na društvo in oriše na koncu program, bodočega dela. Skupno z bralnim in podpornim društvom pa bo skušala »Narodna Prosveta« ustanoviti javno ljudsko čitalnico v Gorici. Veliko pozornost .bo dalje posvečala N. P. na-obraževalnemu delu v Tržiču. Vse to bo pa zahtevalo tudi obilo denarnih žrtev, zato je potrebno, da vsakdo pridno nabira nove člane. Ta program je po daljši debati tudi obstal. Program jasno kaže, da ni popustila »N. P.« na svoji delavnosti, temveč da slej ko prej masi občutno vrzel v našem društvenem življenju. Vsem pa priporočamo, da pristopijo k temu važnemu in koristnemu društvu.
Slovenska Matica. — Za predsednika je izvoljen zopet dr. Fr. Ilešič, za I. podpredsednika Peter vitez Grasselli, za II. podpredsednika svetnik Fr. Milčinski, za blagajnika g. ravnatelj A. Koder, za ključarja g. dr. P. Pestotnik. Častna nagrada za 1913 se podeli pisatelju romana »Go-spodin' Franjo«, Podlimbarskemu. -r Za tajnika se ponovno izvoli pisatelja M. Pu-gelj.
, Zanimivo predavanje v Puli; — Pred kratkim ie predaval v Puli znani naš predavatelj g. dr. Fran Ilešič. 1000 oseb je bilo v dvorani Narodnega doma pri predavanju. Predaval je ,0 Matiji Gubcu. kmetskem kralju. Dr. Ilešič je pozuravil poslušalce v slovenskem jeziku, da tako pokaže jedinstvo hrvatskega in slovenskega naroda tudi v jezikovnem pogledu, potem je predaval hrvatsko. — Predavanje jo priredila »Narodna radnička organizacija«.
DOPISI.
iz bonskega okraja.
Iz Bovca. - - (Požar.) V ponedeljek okoli 9V2 zjutraj je začelo goreti v podstrešju hiše g. Antona Strausgitl. Veliko poslopje je bilo v nekaj minutah popolnoma v plamenu. Na mesto požarja je prišlo z izredno hiitrostjo tukajšnje gasilno društvo z dvema brizgalnama in požrtvovalnemu deJu gasilcev se imamo zahvaliti, da se'ni ogenj razširil na sosednja, komaj 1—3 m oddaljena, z deskami krita poslopja. Pri gašenju se ie zlasti odlikoval mladi France Fon, ki je cel čas vstrajal na najnevarnejših mestih. Pohvalno moramo omeniti tudi fin. nadstr. g. Mervica* ki je mnogo pripomogel pri reševanju pohištva. Škodo se ceni na 30~r40 tisoč kron, ki je krita z zavarovalnino.
Ta je že tretji večji požar tekom dobrega meseca v bovškem okraju. Pri prvem je,pogorelo gospodarsko poslopje g. .los. Mrakiča, pretekli teden pa so pogo*
rele štiri hiše na Žagi. Pri vseh pažarjih se je odlikovalo bovško- gasilno društvo, za kar je prejelo pismeno priznanje in pohvalo.
Iz Bovca. —7. t. m. v noči je nenadoma umrl tukaj v 72. leu svoje starosti g. Miha M I e k u ž, posestnik, nam. drž. pravdništva itd. V pondeljek je bil še navzoč pri pbi«*I^^kJ^ftV.te*sž4i^a]a'ggj5: hajati slabo '.n dober dan na to je izdihnil svojo blago dušo: — Pokojnik je bil zelo priden gospodar, užival je splošni ugled, kar priča, da je bil več desetletji starešina bovške ;občine in bil je' ceLčas zvest naprednjak. Žalujoči vdovi, sinil in hčeri izrekamo svoje iskreno sožalje! Tebi, dragi Miha, pa kličemo: Počivaj v mirit!
Občinske volitve v Bovcu. — Zadnji »Goriški list« se -bal a, da je zmagala pri bovških obč. volitvah v vseh treh razredih ljudska stranka. Svetovali bi, da naj" tudi povedo, s kakšno večino in s kakšnimi sredstvi so zmagali. Komisija obstoječa iz samih staro- in novostrujarjev je razveljavila kljub ugovarjanju komisarja veliko število naših glasov. Seveda so smeli za niih kandidate voliti mrtvi in različni nevolilci. Reklamirati nismo -mogli, ker obč. tajnik nam ni dovolil prepisati vol. imenika, kar j© bilo njim seveda dovoljeno. Na ta način se je zgodilo, da je izvoljen, v starešinstvo mož. ki ne plačuje niti vinarja davka,t torej niti volilec ni. Kljub ysernu temu so zmagali v 3., razredu samo s 14 glasovi. Olede izida volitev v T. razredu smo vložili rekurz. ker je komisija nam razveljavila pooblastila nenav-zočih volilčev, njim pa v 3 slučajih pri- j znala.                                                     ? j
Iz kobapiškega okraja*
Iz Kobarida. — V Kobaridu, na popolnoma slovenskih tleh, prodajajo čudne razglednice. Na njih je pisano Karfreit in potem še nekak čuden nestvor imena, ki nai bi po ogrsko -pomenilo Kobarid. Ko dobi človek take razglednice v roke, se mu zazdi, da je kje na Ogrskem, ne pa v slovenskem trgu. Ali naj bi zaradi ene stotniie ogrskih vojakov postavili mogoče Še.ogrs.kp šolo?? Bi rad vedel, ako bi prišla stotnija slovenskih vojakov v kak rnadiarski trg, če bi tamošnji trgovci prodajali razglednice s slovenskim napisom. Ta narodni greh se mora odstraniti, ker Kobarid ostale vedno slovenski Kobarid in ne kako po madjarso spačeno ime.
A.
Iz tolminskega okraja.
Slap ob Idriji. — Okrajni šolski svet Tolminski je imel v najemu za šolo do se-i   daj sobo g. Lapanje. Pozneje je mislil isti kupiti hišo M. Hvala.   Ta misel se   \e pa opustila. Na predlog g. učitelja je   krajni šolski svet sklenil, da se napravi šolska '¦ soba. na   Ozebkovem    svinjaku.   Učitelj •  trosi ta sklep med   ljudstvom.   Nekateri zastopniki krajnega šolskega sveta o tem nič ne vedo. Kakšna lega pa je nad Ozeb-kovim svinjakom za šolo?   Poslušajmo? 5 Okoli je dvoje stranišč" in  dve gnojišči. | Svetloba bo tudi tam," ker so hiše okoli -1 kot piske okoli koklje.   Tam bo tudi sre-t dišče, kaj ne? No to bode zračen prostor, i svetel in higijeničeji iako kot malo kje. Ne ,\ rečem, naj bo šola kjer je, ampak če se jo ,r ?e preloži, na} se jo preloži v tak kraj, da bo odgovarjala zdravstvenim  r a z-., m e r a m ne pa da se bodo otroci kvarili. ^ Naj se sezida šolsko poslopje, da bo odgo-.: varjaloivsem potrebam in da bo imel uči-« telj v njem stanovanje. Sedaj je na Slapu .: 15 mesecev pa ima že tretje in kmalu četrto stanovanje. Če se bo tako prekladal, si bo moral v   petič   napraviti šotor   na cesti.
Menda bodo te vrstice zadostovale ^ slavnemu c. kr. okrajnemu šolskemu sve-| tu da ne stori nič napačnega. Ako pa ne bo :j zadostovala naša dobrohotna beseda, na-| pravimo potrebne korake kam drugam. |                         Nekdo v imenu mnogih.
I    Iz ajdouskega okraja.
I Iz Rihemberga. — Naše tel. društvo Sokol* je po oblastvenem dovoljenju začelo gojiti naraščaj; dalo se je tudi dečkom liste, s katerimi so stariši dovolili obiskovanje telovadbe. Našega g. župnika ^trancarja pa je to zelo   razjezilo,   kajti
prišedši k podučevanju v nadaljevalni tečaj, vpraša, kdo hodi k »Sokolom«, kdo k »Orlom«? Prvih to je Sokolskega naraščaja vstane 17, drugih niti eden. Tako je prav! In tako naj bo! In mir z i z v e s t n e strani!1
Iz Vrtovina. -~ (Požar.) — V petek 3. t. m. zjutraj ob 5. uri so opazili v hlevu 'tSflefekttte «Prrretru iz Vrtm*ina požar. Pričelo je goreti seno nad govejim hlevom. Ko' jepregorel pod senika, jame goreti štetja pri govedi, kar povzroči pogin ene krave, katera-se je zadušila. Dva vola so s težavo izgnali iz. lileVa, katera so morali pozneje zaklati. Pretila je nevarnost še petorici gove i v sosednem hlevu, ako ni sv. Teof.l odposlal dobro znane Vipavske burje v drugi kraj dežele.
Skoda je precejšnja; vzrok ognja je neznan.
Tz Ajdovščine. — Nismo se še dobro pomirili, odkar stoji v Ajdovščini poslopje, namenjeno pravzaprav   za   šulferajnsko šolo, že dviga švabski zmaj glavo znova. Neki gospod, ki v. zadevi narodnosti ni ne kaša ne Brei, se Ijuto pritožuje na šolske I oblasti, da se dovolj ne rešpektira čistega | (?) germanstva    njegovega otroka.   Ta , pritožba znači željo tukajšnih Sudmarkov-cev po nemški šoli. — Ajdovci hi Vipavci! Vi režete kruh tem Švabom in si re- I dite kačo, ki Vas otruje, kakor so otro-vali Nemci slovensko stvar . pri   zadnjih volitvah v Gorici!
Trgovci v Ajdovščini so skraja vsi narodni ljudje in požrtvovalni, kadar gre za slov. stvar. Ni pa tak neki drugi gospod, kateremu so ravno Slovenci postavili veliko hišo. Nemški bič se je že bil skoro razpletel, pa'oni. gospod ga je bil znova zvil, da je bolel huje nego kdaj prej. Podoben slučaj ponavlja ravnokar. — In ko je v zadnjem času zbiral naš človek za osvoboditev Gorice, ga je om. gospod napodil, da hrešče in bodo hreščali gospodovi gramofoni do konca: iufamno, in-famno... Tako je namreč označil ta gospod boj za tisti narod, ki mu je.zgradil veliko hišo.
V Ajdovščini imamo ljudsko univerzo, kakor bi je kmalu Ljubljana ne imela. To Soboto je predaval, g. doktor Jenko o vidnih in nevidnih škodljivcih človeškega zdravja. Žal smo pogrešali mnogo mnogo ljudstva, kateremu je bilo predavanje nravzaprav namenjeno. Za tak poduk bi morala skrbeti država, pri nas ga mora vzeti na. svoje rame požrtvovalni privatni zdravnik. Gospod doktor nadaljuje častno nalogo svoje sirom domovine znane rodovine. Težko vest bo imel vsakdo, ki zakrivi še kdaj svojo odsotnost pri takem neprecenljivem poljudnem predavanju! Gospod doktor pa po tej novo začrtani poti naprej!
Trgovci v Ajdovščini so hitro in vrlo izvedli moderno zahtevo, da se zvečer nima trgovin predolgo odprtih. Treba pa je še odpraviti tisti smešni odlok,- da se zaoira ob nedeljah in praznikih že 6b 11. uri dop. Zakonodajca je vodil do tega sklepa samo namen, dati vsem v trgovinah nastavljenim osebam priložnost, vde-ležiti se maše. Po mestih ima to svoj pomen, ker še služijo sv. maše tja do poldne. V Ajdovščini pa tega ni, zadnja sv. maša se konča ob 11. Trgovci so prisiljeni, hoditi k sv. maši zgodaj zjutraj, ob enajstih Fa-se dolgočasijo pred zaprtimi štacunami in milo gledajo, kako ravno od maše ido-či ljudje škripljejo.s kljukami zaprtih šta-cun... Oblast sama. mora to neumnost odpraviti!
h krminskega okraja.
Iz Knnina. — V seji občinskega sveta je naznanil župan Locatelli, da je zgradba ceste v Vipolže oddana tvrdki Čibev, Zorzut in Cuchi za svoto 42.000 K. — Sodnik dr. Weinberger je podal kot občinski svetovalec svojo demisijo, ker je premeščen v Trst. Na njegovo mesto stopi sodnik dr. Abram.
Gospodarske vesti
Današnji trg za gnjati na odprtem trgu je bil nekoliko slabše obiskan ko druga leta. Cene so bile primeroma visoke. Kilogram gnjati je veljalo okoli 2'50 K. Veliko prekupovalcev je že daleč izven Gorice čakalo na kmete in od njih odkupilo meso,
Kruh podfažen, — Peki v Gorici so podražili kruh in sicer kar za 4 v pri kilo-gramtU Žemljice in kometi so pa nekoliko manjši. V Gorici se tako podraženje močno občuti, ker je draginja tako velika. — V Trstu pa so sklenili peki, da'ne bodo prodajali več kruha na tehtnico, ampak samo hlebčke, žemjjic,^, kprnete itd. Pravijo, da je to v korist občinstvu, ali v celem Trstu tega nihče ne verjame.
Semenj v Ajdovščini na veliki petek. ~ Lani so uvedli v Ajdovščini dva nova semnja. Slučaj je nanesel, da pade letos en semenj ravno na veliki petek. Tako bodo morali postreči gostilničarji sejmarjem s polenovkami, na obeh straneh se pa či-so gotovo dvigne protest proti temu, da bi bili še kedaj sejmi na veliki petek.
Zboljšanje železniških zvez Dunaja s Trstom. — Novi vozni red državne železnice znatno zboljšuje zvezo Dunaja s Trstom. Brzovlak, ki odhaja z Dunaja zvečer ob 8. uri 40 minut, bo imel v Solno-gr^du zvezo z brzovlakom, ki prihaja v Trst ob 11. uri 25 minut dopoldne: brzovlak, ki odhaja iz Trsta ob 5. uri 35 minut popoldne, pa bo imel v Solnogradu zvezo z brzovlakom, ki prihaja na Dunaj ob 8. uri .15 minut zjutraj.
Sokolski vestnik.
Sokolski Dom v Kojskem. — Če b; vreme ne nagajalo, pokrit, bi bil gotovo za Velikonočne praznike Sokolski Dom, delo se nemoteno nadaljuje s sokolsko žila-vostjo in upa se, da bo sokolska telovadnica še v tem mesecu dovršena. Somišljeniki in prijatelji narodne vojske, pridite na Velikonočni ponedeljek na našo telovadijo prireditev in podprite nas gmotno in moralno pri našem težkem delu. Oglejte si osebno, kaj zamore sokolska ideja vkore-uinjena v mladih srcih. Na zdar!
Sokol na Gradišču priredi, kakor že objavljeno, svoj prvi pomladanski ples združen s telovadb'-«, na velikonočni pondeljek., Vstop k telovadbi prost, k plesu 10 listkov 1 K, posam. listek 10 v. Svira slavna sokolska godba iz Prvačine. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Na zdar!
Ponesrečen poskus za osvoboditev vohuna Jandriča. — V neko graško gostilno je zahajala pred par dnevi neka ruska družba. Med seboj so se pogovarjali rus-sko o vseh intimnih stvareh, ker so bili prepričani, da jih v Gradcu nihče ne razume. Razumela jih je pa natakarica in potom nje je kmalu tudi zvedela policija, da hočejo oprostiti vohuna Jandriča, Policija je to takoj naznanila vodstvu kar-lovske jetnišnice, kjer je ravno zaprt Jandrič. Odredili so obširne varnostne priprave in čakali par dni zaman na družbo, ki naj reši Jandriča. Pred tremi dnevi je pa res privozil pred paznilnico avtomobil, ko je pa zapazil pomnožene straže, se je takoj odpeljal in izginil brez sledu, dasi-ravno je bila cela družba pod policijskim nadzorstvom.
(Dalje na četrti strani.)
Mali oglasi.
HaJmMtfla pristojbina stane 60 tla. Ako je oglu obaelaejll se nCana ta raako besedo S Tla Hajprlpravnelle lnaerlranje xa trgovce ta obrtnike.
Koliko J» manJSlh trgovcev In obrtnikov vOorlsl. sa»nn b> dmli (In oelo f mutn) i " " nikjer n« ISMilraJo. Škod« nt mtjbi
i) nlhoa n* pona, kti
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja da priredi 7. junija t. 1. javno tombolo združeno z veselico in slovensko dirko. Obenem naproša vsa cenj. društva, da blagovole pri svojih prireditvah uvaževati gori omenjeni dan veselice.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 19. t. m. celodnevni izlet v Ajdovščino. Odhod se pravočasno cenj. članom naznani.
Na prodaj je hiša ;^X™rdS,
ulic. Ista je prostorna in pripravna za trgovino. Natanfincja pojasnila daje Rajko Sinek, v Šempetru pri Gorici, dvorec Mullitach.            86—3
, Ugodna prilika za novice. S^E
j proda pohištvo skoraj novo in sicer: apalna j soba kompletna z ogledali in marmorji, jedilna i tudi enaka in kuhinja. — PopraSatl je v ulioi i Antonio Tomsig št. 14, pritličje.                 91—2
NOVI ZEMLJEVIDI BALKANA
so došli.. Priporočamo splošni zemljevid jugovshodne Evrope, ki obsega cel Balkan z Istro na zahodu in do Dunaja. To je najbolj pregleden zemljevid in stane K 1'SO, — po pošti K 1'90.
Drugi bolj podroben zemljevid je: Die zentralen Balkanlander zwischen Adria u. Pontus. Je zako natančen in velik. Stane K 3'—, po pošti K 3'10. — Na deželo pošiljamo z obratom pošte. Naročati je edino s — poštno nakaznico. Na naročila brez poslanega zneska se ne oziramo. —7 Priporočamo rojakom na deželi, da si čim prej omislijo jeden aH drugi teh dveh lepih zem! je vidov. Kdor more, naj naroči oba.
Knjigarna A. Gabršček..
Razne vesti.
Dobitek   razredne loterije 700.000 K
je dobila neka graška družba sedmih oseb. Dve osminki dobi neki graški nadporoč-nik, po eno osminko dobe: neki graški polkovnik, oče več otrok, neki starejši mali trgovec, ki živi od podpor svojega sina, dve ubogi šivilji, neki zavarovalni tajnik in neki mali železniški uradnik, ki mora dobitek deliti s sedmimi kolegi.
V Opatiji je bila izvršena velika tatvina. Neznani tatovi so okradli dva gospoda, gosta; pobrali so jima dragocenosti za-26.000 K.
Mladi poljski kmetje iz Rusiie so hodili nekaj let sem vsako' leto na Češko na velike kmetije učit se dobrega kmetovanja. Ko jih je letos zopet nekaj hotelo priti, so jih ustavili na avstro-ogrski meji in jim prepovedali pot na Češko.
Vsak dan aviatične nesreče. — Angleški aviatik vojak Deane je padel z aeroplana na vežbališču Brookland in sč ubil..
Zobozdavniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
flORICH
Jns. Verdi fefeallšCe Sten* ».
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordlnlra g soolem afelle]n
od 9. ure dop. do 5. are pop.
Naročite uzorce
od novomodnega spomladanskega blaga pri tvrdki
Pregrad & Černelič
Gorica, »Jrgoosltl dep".
luan Krauos« Gorica
»rasa^                    na Koran St H.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov. za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseijnov in kočiji Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. - Nahrbtniki xa planince.
KaSai r~ Neki Afi^ež" pripoveduje: Na Cejlonu smo bili* pri kosilu v odlični hiši. Ko smo pokosili, srno sedeli skupai večja družba in se pogovarjali, liilo je toplo, vrata odprta. Kar nakrat pogleda gospodinja, začudeno okoli sebe, pobledi in ukaže siugi, domačinu, ki je stal pri vratih, naj prinese hitro mleka in ga postavi na tla. to se zgodi. Za par sekund smo videli kačo »Kobro«, ki se je izvila izpod krila gospodinje ter začela piti mleko. Vsi smo bili mirni, planili pa smo na kačo in jo ubili. Čudili Smo se hladnokrvnosti gospodinje, kateri se je bila kača ovila okoli noge, pa je imela toliko prisotnosti duha, da je znala z mlekom hitro iznebiti se nevarne strupene kače.
Zvest pes. — Pes je svojemu gospodarju udana žival. Večkrat se pripeti, da ne more dolgo preživeti svojega gospo-" darja. Tuturi, pes bas umrlega francoskega pesnika Mistrala, po smrti svojega gospodarja ni hotel ničesar več jesti; cvilii je -in hodil iz jedne sobe v drugo ter poginil lakote. — Henrik Rošfor, veliki polemičar, ki je umrl lani, pa je imel krasnega črnega mačka, ki ga ni nikoli zapustil, tudi po cesti ga je spremljal. Ko je Rošfor izdihnil, je bil maček neutolažljiv ter je kmalu na to pogini'.
Razno. — Staroslavni grad Počnik na Češkem, ki ga je sezidal Češki kralj Vac-lav v XV. stoletju, je pogorel do tal. — Na Tirolskem okoli romarske cerkve Ma-ria Rast se trgajo skale in drvijo v dolino. To je napravilo že mnogo škode. V okrožju 5—6 tisoč kvadratnih metrov se je bati rušenja skal in nesreč nad vasmi. — V Milstatu na Koroškem je bil velik požar, zgorele so stavbe mizarja M. Oberherzo-ga. — Hrvat Ignac Bulimbašič je izboren aviatik. V Buku na Francoskem, kjer se je izvežbal, je dovršil z izvrstnim uspehom smrtni let- Pogoudov in ga francoski listi jako hvalijo. Doma je iz Splita. — V amerikanski vojni mornarici so prepovedane vse alkoholne pijače; tako prepoved je izdal te dni ameriški minister vojne mornarice.— Pri glavni pošti v Petro-gradu so prišli na sled velikemu ponever-jenju, v katero je zapletenih več višjih uradnikov. — V Beograd so došli v ponedeljek prvi rekruti iz osvobojenih krajev; v Beogradu so jih slovesno sprejeli. — Nov rekord v. avijatiki je dosegel ruski pilot Ilija Hovrokec, ki se je z biplanom Sikorskijevim "dvignil v višino 1560 m z 10 pasažerji; motor ima 400 konjskih sil. — Nov komet je zagledal astronom Krit-zinger z opazovališča pri Kielu; nahaja se v vrsti »škrrpijonov«, viden je komet le z daljnogledom. — Iz Vratislave poročajo, da je policija v Sošnovicah prijela okoli 30 roparjev, ki so ob rusko-šlezijski meji ropali in pobijali ljudi; pri njih so dobili 110 kg dinamita, 20 tisoč rubljev, revolverje in razno drugo orožje. — V Trstu so aretirali Ivana Rovisa iz Žminja, pi-smonošo iz Pulja. ki ima na vesti defrav-dacije nad 2000 K. — Iz Londona poročajo, da so našli v hiši Harlesdon, ki je zapuščena, velikanski nered, po sobah pa polno okostji velikih psov, ki so poginili od lakote. Lastnica te hiše je bila neka miss Wiltinson, ki je pa izginila pred par
meseci. — V Opatijo je došlo od 1. jan. do sedaj nad 14.000 oseb; sedaj je v Opatiji gostov 4000. -~ V Lovranu se nahajate hčerki bulgarskega kralja Eudoksija in Nadejida; v kratkem prideta v Lovran bulgarski kralj in kraljica.
Št. 305-14.
Odgovorni firednlk In izdajatelj Ivan Kavči« v Goric!.
Tiska: »GorISka TIskarna« A. OnbrSček (odgov. J. FabčIC).
Zalaga: Družba *a Izdajanje listov »8oča«!in »Primorec«.
Kmetska posojilnica v Cerknem
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
sklicuje
redni občni zbor
na nedeljo, dne 26. aprila 1914
ob 2. ari pop. v lastnem uradnem prostora, s sledečim dneunim redom:
1.   Poročilo načelstva.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Revizijsko poročilo.
4.  Računski zaključek za 1. 1913.
5.  Volitev načelstva.
6.  Volitev nadzorstva. 7..  Sprememba pravil. 8.  Raznoterosti.
Vabljeni so vsi člani zadruge!
Načefctvo »Kmetske posojilnice" 88-i                          v Cerknem.
I *......
o. š. sv.
Razpis služb.
V tolminskem šolskem okraju razpisujejo se sledeča StfllM učna mis'a:
i     a) mesto stalnega nadučitelja   štiri-
] razredniee v Bovcu;
b) mesto  stalnega učitelja-voditelja enorazrednic:  Čadrg-Laz,   Gorje, Jev-
, šček-Ravne,  Kal,  Kred,  Lazpc,   Logje,
j Lom, Novaki, Orehek, Otalež, Pečine, Police-Vrh,  Ponikve,  Robidišče, Ruti,
' Sela-Log, Slaroselo, Strmec, Stržišče, Trenta-Gor. Trenta, Št. Viškagora, Zalaz;
j c) mesto stalnega učitelja štirirazred-nice v Bovcu;
!     Č) mesto stalne učiteljice v Bovcu.
I          Redno   opremljene  prošnje   vlože
naj se pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Tolminu predpisanim potom tekom 4 tednov t. j. do vštevši 15. maja 1914.
i          Pripomni  se,  da so   vsa   gornja
mesta vže začasno zasedena.
j   C. kr. okrajni Šolski snet
v Tolminu, dne 4. aprila 1914.
Za predsednika:
i                  Andrej Lasi*.            89-1
Samo še kratek Las
razpošilja Prva gorenjska razpošiljalnfca   IVAN  SAVN
Kranj,
Gorenjsko št 155.
3   m   finega   moCnega   blaga   za   moško   obleko........K   7' -
3    „     finega Še močnejšega Waga za   »           „.........„   9'  •
3    „ zelo trpežnega modnega sukna „   „           „.........„ '0*~
3    „ še boljšega         n          „      ,   ,           ,   .  .  .......„ 12 —
3    „ najfinejšega        „           „     „   „           „.........„ 16' -
4Va „ finega blaga za žensko obleke 110 cm Široko.........„   5'—
4l'a„ finejšega modnega blaga za ženske obleke 110—115 cm Široko    „   T— ilk <. modernega volnenega Mapa     „          „     110—115   „       „       „ 10'~
4l/a „ finega anglaš. volnenega blaga „          „     110—115   „       „          15'-
20    „ zelo močnega belega platna samo.......•.......,   8' —
20   ', ge močnejšega   „          .,        „    ..............„ 10' -
20    „ trpežnega rujavega platna       „     ..............„   8-40
20    , finega oksforda za moške srajce...............„ 10'—
20    „ še finejšega       „       „        „...............„ 12'-
Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega  blaga iz Prva gorenjske razpoilljalnlce
IVAN SAVNIK, Eranj, Gorenjsko št. 155.                                                    58-10                      ,20 - 10
Kupujte samo dvokolesa „6ei1CBM in »Alf SDS",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji Original VfLi0ll3  so najprak-tičnejši za .vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno  šivanje in  Stikanje  (vezenje).  Stroj
teče brezimno in le jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi  po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
na Stolnem trgu št. 9. GORICA.
BILANCA
Adolf Urbančič,
mesar
Gorica, ulica sv, Ivaua št. 7
priporoča svojo mesnico, v kateri se$e meso prve vrsto in vse drugo, kar spada v mesarsko stroko. — JSesnioa je moderno in higienično opremljena. Na zahtevo strank se :: : : pošilja meso na dom.: : :: Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši L nadstropje,
Edina primorska tovarna dvokoles ------------—  »TRIBUNA«
Gorica, Tržaška uU 26,
prej pivovarna florjnp.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d.
F. BATJEL -
5totnaulf»St.2-4.'
Prodaja na obroke. Ceniki franko.
Anton potafzky v Gorici
naslednik Jas. Terpln.
Ha sredi RaStelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje  kupovaliSCe nirnberSketja in  drobnega Maga ter tkanin preje,in nitij.
;   POTREBŠČINE,.
Za pisarnice, kadiice in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE.
za* krojače in čevljarje,
Svetinjice. ^ Kožni venci. -MaSne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne Saše.
Posebnost;
Semena za zelenjave, trave in detelje,
Najbolje   oskrbljena   zaloga   za   kramarje,
krošnjarje, prodajalce   po   sejmih in trgih
ter na deželi.
.....1IIP         -^—W^~~~
Odiikovana pekbriia in sladčičarna
KaroIDraščik
v Gorici, na Kornu v (lasni hiši)
zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, to-te. kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojn* naročila ter obljublja solidno postrežbe po jako zmernih conah "^L1
Imovina.
zastavljalnice in ž njo združene hranilnice za leto 1913.
Dolgovina.
1.  Denarnični preostanek   .........'.  . K      122.34938
2.  Vrednostne listine......  .  .  .  .-.-.„   3,348.608-10
3.  Posojila na vknjižbo, na vrednostne listine, na
dragocene in navadna zastavila   .  .  .  .  .K 20,643.525-70
4.  Račun obresti............
5.  Tekoči račun.............
6.  Račun posestev in premičnin ....      .
7.  Račun reservnega zaloga.......
8.  Računi razni..............
571.411*45
1,371.094-93
296.519-20
396567-80
22.879-03
Skupno .     K 26,772.955-59
1.  Ustanovna glavnica...........• .  .  . K      329.320-71
2.  Račun hranilnih vlog............ „ 25,520.200 42.
3.  Tekoči račun .   .   .   ....   .                .   .
4.  Račun reservnih zalogov    .   .•¦.',   .   .
5.  Računi raznoteri           ..........
6.  Dobiček leta 1913..........
436.946 06
396.567 80.
28.320:89
61.599-71
Saldo .   . K 26,772k955i59
Zguba.
Račun zgube in dobička.
1.  Račun obresti vlog .
2.  Račun inventarja   . , .  .
3.  Račun davkov   . .  .
4.  Račun upravnih stroškov
5.  Račun borsne izgube . .
6.  Dobiček leta 1913    .  . .
Dobitek.
• K   1,143.018-78
1.226-74
. „  -     31.740-27
. „        77.604-76
35.56941
6l.599'71
_                      Skupno    . K   1,350.759 67
V GORICI, meseca marca 1914.
1.   Račun obresti posojil
2.  Račun najemščin   .   .   .   .
3.  Računi raznih-dohodkov .
1,G34 14071
15.136-84
1-482-12
Saldo .   . K    J ,350.759-67
VODSTVO.