9 Najrečji ilotreiukt dnevnik Združenih državah _ Velja za vse leto . . . $6.00 g Za pol leta.....$3.00 Z« New York celo leto - $7.00 | Za inozemstvo celo leto $7.00 1 TELEFON: CHELSEA 3378 SO. 250. — ŠTEV. 250. GLAS NARODA List: slovenskiht delavcev vAmerikL Entered as ftecon« Class Matter, September 31. IMS, at the Fast Office at New York, N. V„ under Act ef at March S, 1S79 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 24, 1930. — PETEK, 24. OKTOBRA 1930 F" I" The largest Slovenian Daily n the United States. a Issoed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. _____bhbctbb*^ TELEFON: CHELSEA SS13 VOLUME XXXVIIL — LETNIK XAXVUL 0 D B 0 R ZA ODPRAVO NEZAPOSLENOSTI NA DELU ČEZURNO DELO NA POŠTAH ODPRAVLJENO, DA BO ČIMVEČ BREZfOSELNIH DOBILO DELO Načelnik farmske oblasti se ne strinja s predlogom, da b: dali preobilice žita brezposelnim na razpolago. — Pri delitvi dela bodo prišli najprej vpo-štev delavci z velikimi družinami. — Noben o-trok ne sme postati žrtev slabe prehrane. VELIKA BEDA V PHILADELPHIA Občinski svet si ne prizadeva, do spravi skupaj potrebnih 200,000 dolarjev v Philadelphi-Ji. WASHINGTON, D. C., 23. oktobra. — Odbor, kateremu načeluje col. Arthur Woods, bivši new-vorški policijski komisar, je že sestavil svoje načrte za odpravo nezaposlenosti ter se podal na delo. Woods je izredno zmožen organizator, in se splošno domneva, da bi Hoover ne mogel poveriti te težavne naloge kakemu bolj sposobnemu človeku. Včeraj je bil stavljen predlog, naj se uporabi preobilico žita za prehrano nezaposlenih. Predsednik farmske oblasti, Legge, je rekel, da osebno nima ničesar proti temu, toda farmska oblast nima pravice uporabiti žita v to svrho, dokler ne dobi od kongresa posebnega dovoljenja. Kongres se pa sestane šele meseca decembra. Poštni mojster Brown je danes objavil, da je dal odpraviti vse prekurno delo na vseh poštah po vsej deželi. Na ta način bo dobilo, posebno zdaj pred Božičem na stotisoče nezaposlenih delo. Poštna u-prava jim bo plačevala po petinšestdeset centov na uro. Predvsem bodo dobili delo očetje, ki imajo dosti otrok. Delavski tajnik Davis je rekel: — Na noben način ne smemo dovoliti, da bi kak otrok trpel vsled j labe prehrane. Stradajočim družinam z malimi o-Iroci je treba takoj pomagati. Popoldne se je novoimenovani organizator za odpravo nezaposlensti, col. Arthur Woods, posvetoval z raznimi kabinetnimi člani. Do kakšnega zaključka so prišli, pa ni bilo objavljeno. Ve se le toliko, da se bo pred božičnimi prazniki položaj nekoliko izboljšal, ker se trgovci zanašajo, da bodo ljudje pred Božičem nekoliko več kupovali kot običajno. Konkretnega načrta za odpravo nezaposlenosti ni še nobenega. Govore le o sodelovanju zveznih, državnih in občinskih oblasti, nihče pa ne ve natančno, v čem naj bi obstajalo tako sodelovanje. PHILADELPHIA. Pa., 23. oktobra. Najmanj 20.0G0 druž.n, to je nekako 90.000 ljudi, je pred največjo beno, ki jih čsuka v mrzlih dneh prihodnje zime. Zadnji, mrzli dnevi so že pokazali, da jim ne bo mogo-'če nakjpiti potrebnega premoga, kajti z veliko težavo spravijo skupaj denar za živilo in obleko. Premoga pa ne morejo kupiti. Par dobrodelnih družb je obljubilo nekako $100.000 premaga revežem tega mesta. To pa b; zadostovalo Je za 10,000 družin in še te bi dobile le malo. Občinski svet je bil pozvan, naj 'dovoli vsaj $200,000 za takojšnjo pomoč nezaposlenm. Župan pa je enostavno odgovoril, da ni za ta namen nikakega denarja. Medtem pa so objavile razne dobrodelne družbe, da neprestano raste število nezaposlenih in da ni opaziti nikakega znamenja, da bi postalo kaj bolje. Kari de Schweinitz. tajnik Community Council, je izrazil svoje začudenje, da je občina dovolila $35.000 za neko maškerado, a le $3.500 zao lajšanje velikanske bede in pomanjkanja. To bo edina pcmoč, katero je pripravljeno mesto plačati za nezaposlen^. LIBERIA JE OSVOBODILA SUŽNJE ŽENEVA. Švica, 23. oktobra. — Antoine SoU le. stalni liberijski delegat, je danes obvestil Ligo narodov, da so bili s posebnim predsedniškim dekretom osvobojeni vsi domači sužnji v Liberiji, zamorski republiki na zapadni obali Afrike. INDIJSKA VODITELJICA OBSOJENA BOMBAY, Indija, 23. oktobra. — Dvanajsta predsednica vojnega sveta indijskega nacionalističnega kongresa, Miss Somji, je bila obsojena na šestmesečno ječo. Aretirana je bila v torek, ko je v nekem svojem govoru pozivala navzoče k civiini nepokorščini. IZVOZ OROŽJA PREPOVEDAN Proklamacija predsednika Hooverja je uveljavila embargo, za katerega je naprosil zastopnik Brazilije. WASHING "ION, D. C.. 23. okt. — Prvikrat v zgodovini Združenih držav je prepovedala vlada izvoz okrožja in vojnega materijaia kakršnekoli vrste v republiko Južne Amerike. Na prošnjo brazilske vlade je lz-dal pretLsednik Hoover prekiama-cijo, ki določa embargo Proklamacija Izjavlja, da. je izvoz orožja dovoljen le tedaj, kadar da tajnik Stimson posebno dovoljenje. S tem Je postalo seveda nemogoče polil jati orožje kateremukoli, ki ni v stikih z vlado Washington Luisa Tukajšnji poslanik Brazilije, Di Amaral, se Je danes oclasil pri državnem tajniku, ki je takoj stopil v stik s Belo hišo. ;<• ' r? prepovedi izvo- Prepovedano je namreč- pošiljati crožje v Nicaragvo, Honduras in na Kitajsko. Kdor krši take postave, se izpostavi nevarnosti, da ga zapro do dveh let ali da plača kazen $10,000. Istočasno s proklamacijo pa je prišla tudi objava mornariškega u-rada, da se je dovolilo privatnim tvornicam, da smejo stroje, ki so bili pravzaprav namenjeni za mornarico, oddati Braziliji, če jih bo dežeda naročila. Glenn Martin tvornica v Baltimore je dobila vsled tega dovoljenje, da sme poslati v Brazilijo tri mornariška letala, ki so bila najpr-vo določena za mornarico. FORD SE JE VRNIL. PA_N0CE GOVORITI S parrukom "Eurppa" se je vrnil v Ameriko Henry Ford, ki je dalj jSasa potoval po Evropi. Spremljala ga je njegova žena. Častniškim poročevalcem je rekel: Ničesar vam nimam povedati. Vaši tovariši v Evropi so povsem napačno tolmačili moje izjave. Če pridete k meni v Dearborn, vam bom morda kaj povedal, tukaj pa nočem govoriti. ; -.v BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1931 BO V KRATKEM GOTOV Letos bo posebno zanimiv CENA 50 CENTOV ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Pratik in Koledarjev potrebujejo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21« WEST 18 STREET NEW YORK, N. Y. STARA FRIGATA POLET PREKO j NA KITAJSKEM ATLANTIKA ŠE NI MIRU Ob priliki konvencije Ameriške Legije je bila v bostonskem pristanišču razstavljena stara fregata "Constitution", ki je znana tudi pod imenom "Old Ironside". BRAZILSKI VSTAŠI BAJE ZMAGUJEJO Vlada v Rio de Janeiro je zanikala, da je ogrožena železniška proga pri Sao Paulo. — Izjavljajo, da vladne čete vsepovsod napredujejo. CURITYBA, Parana, 23. oktobra. Vstašil glavni stan je danes spo-rcčil, da prodirajo vstaške čete na vseh frontah, posebno pa v odseku, kjer teče železnica med Rio de Janeiro in Sao Pauio. Gatulio Ver gas, glavni poveljnik vstašev, je brzojavil danes, da je zadel na velik odpor med Sao Paulo in Rio de Janeiro. Iz Rio de Jainera pa poročajo, da so se ustavljali zvezni vojaki vsem poskusom vstašev. Močan boj divja v ozemlju, kjer se stikajo države Minas Geraes, Sao Paulo in Rio de Janeiro. Vstaška kavalerija je zasedla važno mesto Cruseiro, 125 milj od Rio de Janeiro. S tem je baje prerezala železniško zvezo s Sao Paulo. V bližini Passo Quatro so napadli vstaši kompanijo zveznih vojakov ter dive kompaniji državne milice iz Sao Paulo ter jih porazili. Vstaški generalni štal poroča nadalje, da so zavzeli vstaši predor Saltos železnice. To je skrajno važna črta v južnem delu države Minas Geraes. Tudi na severu prodirajo vstaši. kot pravijo poročila z vstaške strani. POROČNO POTOVANJE KRALJA BORISA Po poroki se bosta bolgarski kralj in njegova žena vozila po Sredozemskem morju. — Poroka po pravoslavnem obredu. ASISSI, Italija, 23. oktobra. — Danes je bilo tukaj objavljeno, kam se bosta podala bolgarski kralj Carls in pricesa Giovanna po svoji poroki. Odtukaj se bosta odpeljala naravnost v Ancono. kjer se bosta vkrcala na jahto "Ferdinand". Jahta bo nekaj časa križarila po Sredozemskem morju ter se bo dne 29. oktobra ustavila v bolgarskem pristaninšču Varna. Odtam se bo zakonski par odpeljal v Sofijo. SOFIJA, Bolgarsko, 23. oktobra. Ko bosta dospela kralj Boris in princesa Giovanna sem, se bo vršila druga poročna cerimonija in sicer po pravoslavnem obredu. Poročil ju bo metropolit Štefan v sofijski katedrali. Polet D-OX je bil zopet odgoden in se ne bo vršil pred 15. nov.—Boyd in Connor se bosta vrnila v Ameriko šele prihodnjo pomlad. FRIEDRICHSHAFEN. Nemčija, 23. oktobra. — Vel.kanski nemški • aeroplan D-OX bo odletel preko Atlantika šele 15. novembra in ne kot se je prvotno nameravalo, že v pričetku prihodnjega meseca. | Poštne oblasti so določile pred kratkim, da je zadnji termin za pjštne pošiljatve dan 3. novembra. | Sedaj pa je je bil podaljšan rok do 8. novembra ob enajstih zvečer. I Polet se bo pr.iel v Lizboni. Sklenil: so leteti preko Azorov ter preko Bermude. LONDON. Anglija, 23. oktobra. — Kapitan Erroi Boyd in poročnik Harry Connor, sta sedaj defintiv-no sklenila odpotovati nazaj v Z dr. države prihodnjo spomlad. | Pred nekako desetimi dnevi sta ( odletela iz Harbor Grace na Novi ; Funlandiji. Aeroplan Columbia je last Sherwin Cottinghama iz Mon-I treala, ki ga je kupil od Levina ter ga nato podaril letalcema, da do-j vršita v tern letu potovanje krog sveta. j Boyd in Connor se nameravata odpeljati od tukaj v Canado ter se tekom prihodnje spomladi vrniti semkaj. VELIK POMOL ZGOREL PHILADELPHIA. Pa., 23. okeobra. , Ko je bil danes začel goreti Mer-' chants and Miners pomol na reki Delaware, je bil izdan trojni alarm. Ogenj se je širil s strahovito naglico ter je povzročil za dvesto tisoč J dolarjev škode. Nankinske čete v Kiang-si so pričele odpovedovati pokorščino. Ameriška ladja obstreljevan na na reki Jangtse. KIUKIANG, Kitajska, 23 oktobra. — Škof Mi^nani, načelnik italijanskega lazarističnega misijona v K lanu, v provinci Kiang-si, eden IG misijonarjev, ki so bili odvedeni pri oplenjenju mesta, je izjavil dane.v da je bilo 2000 prebivalcev K liana, masakriranih od banditov. Škof MIgnani je rekel, da so komunisti zavzeli mesto dne 6. oktobra ter takoj pričeli moriti in da traja to moren je še vedno naprej. Skcf in kitajski duhovnik sta bila izpaščena, da spravita skupaj dese-milijonov mehiških dolar j ov od-kupine. ŠANGHAJ, Kitajska, 23. oktobra. Kitaijska časniška poročila pravijo, da je bilo izza zavzetja mesta Kian dne 6. oktobra pomorjemh 8000 moških in žensk. Napadalci so požgali ter oplenili vse mesto. Misijonska poročila iz Kiukianga pravijo, da drže komunisti pet inozemskih nun v neki bolnici v bližini Kianga. Glede bivališča odvedenih duhovnikov ni znanega ničesar. Misijonsko poslopje v KLanu je zgorelo, kot je sporočil škof Mi-gnani. GREEN PODPIRA REPUBLIKANCA William Green, predsednik American Federation of Labor je pisal republikanskemu kongresniku La Guardiji v New Yorku, da bo z vsemi svojimi silami podpiral njegovo zopetno izvolitev. SAMOMOR SAHARSKEGA INŽENIRJA SOUSSE, Tunizija, 23. oktobra. — V nekem tukajšnjem hotelu so našli mrtvega 39-letnega inženirja Carrona Van Ardsala iz Auburn a, Ky. Poleg njega so našli britev, s katero si je prereza! vrat. Van Ard-5al je bil član inženirske komisije, ki je iskala vodo v puščavi Sahari. POZABLJIVA LOČENCA OZIROMA ZAKONCA CHICAGO. 111., 23. oktobra. — John in Charlotte Meyer sta oila že tolikokrat ločena in poročena, da še sama ne vesta, kolikokrat. — Petkrat sva bila poročena in štirikrat ločena — je reLel Meyer sodniku Sullivanu. — Ne, ne, trikrat sva bila ločena, — ga je prekinila žena. — Trikrat ločena in štirikrat poročena. Bern pa j a vedela. Vzrok ločitve je bilo kruto ravnanje. Sodnik Sullivan ju je znova ločil. DOBER PLEN SUHAŠK1H AGENTOV m m« "Qlu i MARBLEHEAD, Mass., 23. okto-| bra. — Suhaški agentje so zaplenili | tukaj štiristo sodčkov brandyja, ki je baje vreden stotisoč dolarjev. Za-plembra se je za vršila po vročem ,f>oju s tihotapci. Ko so tihotapci uvideli, da ne morejo nffcfesafr opraviti i proti premoči, so pustili blago in pobegnili. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljencl prejmejo toraj denar doma, bre> x&mud- bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene ■ podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodnljl v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev n*™ je »časno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH lir V Jugoslavijo 1000 ............................ S 18.60 V Italijo Lir 100_____9 5.75 ZOf _______ 911.30 300 ................ Z 16.80 2000 ..............................$ 37.00 * 2500 S 46 2s 44 5000 .................... $ 91.50 * KMk «27 «f 1000 ............................. »54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, sa $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodlal v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina rnyir^ifL, Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 w»i SAKSER STATE BANK tS CORTLANDT STREET KZW tOBK, H. t. Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW YORK, FRIDAY, "Ola« Naroda' 1 OwMd and Published by 6LOVKPOC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. ice of buMnese of the corporation and addresses of above officers: W. life Street, Boroac* of Manhattan, New York City, N. Y. 16 Letnica KOROŠKEGA PLEBISCITA Težak je spomin za nas na oni ispoda v Celovcu in prične izvajati 10. oktober pred desetimi leti, ko svoje principijelno stališče napram nas je zadel poraz v koroškem pie- j manjšinskemu problemu tudi do-biscitu. Ta datum ostane za našima, tudi na Koroškem, kjer je u- obletnica grenke vsebine, obletni- j soda manjšine najbolj žalostna? Pe-vsko društvo "Zarja" priredi prosimo tudi vse slovenske liste, j padla m.ilo prej. bi me zadela na ca. ki nas spominja vedno znova Naj si ne delajo v Celovcu Iluzij, opero "Gorenjski Slavček 23. no- ^ nam šli pri tem človekoljub- j«iavo. Cleveland, Ohio. naj se še kaj oglasi, ker zna tako lepo in izvrstno napisati. — Ura je padla raz steno. — je rekla sladka ženica. — Če bi bila "GLAS NARODA (Veiee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja Ust zm Ameriko,. Za New York za celo leto $7.00 n Kanado ~...........................43.00 §Z» pol leta -------------------------•»•«> Za pol leta ...................................$3.00« Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za četrt leta ...................»1.50'I Za pol leta-------------------$3.50 Subscription Yearly $6.00. _ Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pobijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA**, 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3978 P0L02AJ V NEMČIJI Politični razvoj v Nemčiji s<> bliža svoji odločitvi. V financah in gospodarstvu je nastala tak;« zmeda, da je potreba jasnosti in iičiščenja. Vlada se mora boriti z velikimi težkočami, Na eni m rani nasprotujejo vsakemu njenemu odloku in ukrepu komunisti, na drugi pa narodni soeijalisti, ki so se pri zadnjih volitvah neznansko ojačili. Kancler Brueiiing išče pot iz tega kaosa. Najti jo upa a pomočjo parlamenta, v katerem bi ohranili soeijalisti nevtralnost. V skrajnem slučaju mu preostaja eno samo sredstvo — diktatura. V svojem prvem govoru pred novoizvoljenim par- na našo nesrečno asodo tekom sto- kakor da smo reaigmrali na naci- vem bra 1930 v Slovenskem Narod-letlj. pa tudi na pogreške, ki smo jclnalnc eksistenco svojih koroških nem Domu. jih storili v dobi, ko so se .nam že rojakov, nu. se nikdar ne bomo spri- Ker bodo stroški za prireditev o-pokazale zarje boljše bodočnosti. jaz_nili s tem. da bi jih Nemci asi- pere zeŠo visoki, in ker je društvo Pisati tožen historijat nesrečnega 'mLlirali, marveč ne bomo nehali Zarja" na slabi finančni podlagi plebiscita, bi moralo pomeniti za zahtevati, da se Jim dado narodne smo se obrnili na vsa društva, tr- nas. napisati zgodovino vsega naše- pravice, ki jim gredo. Usoda kore-ga narodnega preporoda in njegc-iških Slovencev je kljub meseca ok-vih peri petij. Kdor se ne zamisli v tobra 1920 tudi del naše usode, vse to, se tudi ne more vživeti v notranje vzroke nesrečnega meseca • oktobra. Naše neposredne rekriminacije j mere j o začeti šele z debo, ko se je pričela rušiti dotlej tako mogočna j zgTadba vojaške in politične sile! govce in uredništva za fina-ično Koiambcv: bi nem delu na roko in nam večkrat j _ saj sem vedno dejal, da ta ura kaj prostora odmeril: in sami kaj postaja! — za?odrnja možiček pripisali temu v prid. i ja2:io. Upamo, da nas bo ves naš narod i v pedpiral pri tem. Prihodnji teden imamo pri gospe' drugi sestanek, kate- BRIAND IN LLOYD GEORGE kakor 'udi moralno pomoč, da bi rega se bo udeležilo še več žensk i bil cim boljši upspeh, to pa zato. naših treh nareriov. Na tem sestan-da bomo lahko tudi za na pre j gojili ku se bo izvolil odbor za nadaljno slovensko peuje. slovensko pesem, delovanje, kar bomo zopat poro-Prispevate lahko potom oglasov za čale. Ameriški publicist Charles Sher-ril pripoveduje o slavnih dveh dr-centralnih držav. Bila je prva pri- UymJdh naslednjo dcgodbico: Ne-lika. da smo dobili vodstvo svoje.^ popDldne med svetovno vojno usode v lastne roke, toda bili smo $ta -la Bri&nd te Uoyd Georg€ mladi in neizkušeni in nismo po-|u 2imanjemu ministrstvu preko tr- čaju bi bila i2guba katero are g ram. Cene cglascv so zmerne. Upamo, da nam ne boste curekli te male podpore, saj so nam vsem znane težkoče pri kulturnih društvih. Predvsem pa vam moramo sporočiti, ako ne bo društvo dobilo od zunaj zadostne podpore, v tem slu- bi mo- Agnes Benčan. Zdite se mi nekoliko premlad •za Zt ni te v. Moja hčerka jih ima ie 20. vi pa — Šele 20. — pravi snubač. — No. torej vidite Sveta jem vam počakati še pet let. ko boste stari 25. ona bo pa takrat že nekaj let manj. AC. PROFESOR PADEL PRI IZPITU znali pravih faktorjev, ki tehtajo v narodov. Zana- iga Concorde. Angleški premijer se samoodločevanju ustavi ob kipu neosvobojene Alza- šali smo se preveč na številke, ki so pričale po našem mnenju vsemu svetu, da je slovenska Koroška na- rala "Zarja Pozdrav! ša in da nam sodi po božji in člo- cije. zavite v črno tančico in pravi Briandu: "Dragi prijatelj, ne morete si predstavljati, kako neizrek- , Ijivo bol občutim ob pogledu na veški postavi; trdno — in pozneje ;ta „ se je izkazalo, da naivno - smo pri- j Brexbcsed Briand ginjen stisne ča kovali, da bo treba mogočnim in rokQ iplemcnitemu Valižanu. pravičnim gospodom pri mirovni ..Vendar vam moram povedati", konferenci pogledati samo te nadaljuje Lloyd ^orge. utrpeti, preobčutna. Tone Hrenovec. Chicago. 111. Gotovo boste, drage rojakinje in žene širom Združenih držav, mislile, da smo ženske v Chicagi, ki smo pisale za spomenik onim štirim jugoslovanskim mladeničem, kateri so ,____________ ________ da bom vilke in Koroška nam bo dodeljena. zma&i nad Nemci občutil ^ padli od fašistovskih krogel, s to Naši nasprotniki, vajeni gospodstva. ^ akQ ^ gredoi preJco SchU>&l; idejo vred zaspale. Nismc zaspale, so se poprej nego mi zavedli, da je;platza v 3erlinu Yid€l enak v drno treba deželo, do katere narod reklamira svojo pravico, prijeti na prs- zkusen, otipljiv naoin v reke m na jemite mi> ^^ prijateij. moja bol smo se obrale jugoslovanske žene, nejsega in potrebnejšega. Profesor ne bo nič manjša 'cvit kip one pokrajine, ki jo bo Francija odtrgala od Nemčije. Ver- ampak delujemo počasi in pravilno. Zadnjo soboto. 18. t. m. zvečer. — Že davno je odbila ura polnoči. Tako dolgo vaša pevska vaja i gotovo ni trajala. — je rekla žena in se dvignila v postelji. Moderno življenje je tako nane- i _ Seveda je trajala. Zaradi de-slo. da se je moral nedavno neki (ževnega vremena je priilo samo se-profesor v Parizu, ki je eden izmed' dem pevcev, pa smo morali peti glavnih izpraševalcev pri zrelost- j tudi 2a one. ki so ostali doma. nem izpitu, tudi sam podvreči ne- : kemu izpitu. Na veliko veselje d;-jakov je profesor padel pri izpitu kakor je dolg in širok. Kadar je spraševal grško slovnico in so mu dijaki dajali siabe odgovore, je vedno deial: "Sam Bog ve. kako boste s tem pomanjkljivim znanjem pro-spevali v življenju". Zdaj se je gospod profesor prepričal, da morda njegova grščina le ni tako edino zveličavna in da mora sodobni človek razen nje znati tudi kaj korist- V spalnico — Matevž. se splazi vlomil* c. si ti. — vpraša žena. ! — Ne. jaz. sem. Matevž leži pod posteljo in sc trese. Prva igralka: Ko -,tm nastopila. me je gledalo občinstvo odprtih ust. osnovi dejanjske posesti zahtevati potrditev pravne posesti. Tako smo ( 'Dragi prijatelj", odvrne nato usodno zamudili priliko, zakaj_kma- Brijmd ^ ^^ „morate ^ na_ Druga igralka: To ni mogoče. V Slovenke, Hrvatice in Srbkinje, pet se je namreč podvrgel šoferskemu občinstvu zdeha vedno eden za dru-cd vsakih, na domu gospe Kolcm- izpitu in je sramotno propadel. Ni- gim. batovič. soproge jugoslovanskega, ti grška slovnica ga ni mogla re- * vaditi obvlada vati svoja čustva. Po-J konzula. Ko je gospa Kolombatovič šiti. Čez en mesec sme ponavljati stavimo, da boste pri taki priliki čitala dopise v časopisih za to ide- izpit, ako se bo ta čas česa naučil. .!<• V njihovi moči, da obvarujejo V tej težki uri domovi- 'problemov krivično in da prepirajo pred gospodarskim propadom. Pripravijo naj se na'joči s? narod vedno podleže. Ni v v«e mogoče žrtve in naj rešijo, kar se da rešiti. lu se je pokazalo, da so nas številke pustile na cedilu. Vsakdo, kdor pozna razvoj narod-Videli soho, predstavljajočo one ko- jQ je ^gj najprisrčnejše pozdravila ... , . . nih preporodov, se zaveda, da je lenije, ki jih namerava Anglija po ta oofcret in vse, ki mislimo in ču- lamentom je pozival kancler poslance, naj Store vse. k"^plebi5Cilarno reševanje vseh sličnih naši zmagi vzeti Nemčiji, - pritr- dili mi boste, da ti bilo zelo nespametno. aki bi se vam pri pogledu te.n porazu znamenje njegove in-,fericrnciti, niti premajhne borbe- Povedal je, da ima država nad i>ol milijarde mark nosti- marveč enostavno samo nu- * ..... ... Ijea logičen zaključek, da je tra- Pravi, da rostitvi Nem- s J J . .. , 1 1 Nemci so dali Slovencem v dobi ple- elje. „ biscita slovesno ohljubc. da bodo In kot rečeno, če ne Imi drugače, se bo morala Nem- i;ištovaii za naprej njihovo na čija posiužiti diktature. odpora duha, dokler ni razvoj do- prevejana državnika ne bosta raz- menjfc onim mučenikom. ki so že otrok v državah, ki so se ude- ležile vojne, za 5 do odst. večje nego število otrok ženskega spola. Szel navaja kot vzrok to, da se povojni moški poroče v bolj dozoreli dobi nego prejšnje čase, ženske pa v mlajših letih. Znano pa je, da čim starejši je oče napram materi, tem sigurneje se rod: moški potomec. Szel končuje svoj članek z ugotovitvijo, da je povojno moško potomstvo v splošnem odpornejše nego ženske in zato je tudi njegova umrljivost manjša nego pri žen- resnična, je vsaj m:cna. rali konstatlrati, da se je v tako mugodnih okolnostih zbrala pod geslom: za Jugoslavijo! Ostala je sicer za nekaj malega v manjšini, ali rednast ter jim dali pravice, ki jim grede. Na žalost moramo po dese- vsemi strankami so sama komuni- Tudi vodja narodnih soeijali&tov. Hitler, stremi po toh i&tih konstatirau. da se je ta naj bo že karkoli, kako stavbo za begunce ali spomenik: Podpirati jih moramo na ta ali drugi način. De-lujmo z duhom Jadranske straže in Jugoslovanske matice. Branimo naše narodne svetinje pred italijan-Kkimi krvoloki. kateri še dandanes uganjajo staro turško kulturo. Vsaka kretnja, vsaka knjiga ali časopis vse jim je samo izdajalstvo in *kem potomstvu, to V52 delajo samo zato. da bi popolnoma zamorili naš narod. Kar jih ne umore očitne, umerijo jih po .ječah. Vse je zapisano smrti. O 2og nj.h drzavnezbarskih volitvah. Med . ... . . . . . „f- - ^.-r koliko časa bos se te strasne kri- KAKO SO VOLILE BERL1N-ČANKE Mestni statistični urad v Berlinu je izdal zanimivo statistiko o vplivu ženskih glasov na razmerje glasov posameznih strank pri zad- povscu) drugačna od Hitlerjeve. To bi bila vlada mož. katerim je blagor domovine nad vse. Kot načelnik take vlade bi najbi-z prišel vpoštev dr. Otto Braun, ki »e več let spretno vlada Prosi ji ter se mu je dosedaj še vselej posrečilo ubraniti se državi nasprotnih elementov. t uui vonja nurounui siM-jjaiiMin. niiKT, sireun p«-> toh latih konstaurau, da se je ta sti, ki so dobili več moških nego, diktaturi. obljuba napram Slovencem na Ko- ženskih glasorv: vse druge stranke ri> i i• i . a i • • • fi n ■ i • i_*i reškem grdo prelomila. Tožbe, ki so dobile več ženskih nego moških loda diktatura, ki jo ima v mrslih Bruenmg, bi bile. .. ____. . , ^ , " J prihajajo neprestano iz dežele m glasov. Ženske so močno protiko- go.-crijo o zapostavljanju Sloven- munistične pač pa so zelo zavzete za cev v vseh področjih, se vršijo dan nacijonalne in verske stranke. Nem- za dnevom, leto za letom in tvori- ski nacdjonalisti so dobili v Berlinu jo žalostne anale o tem, kako se 80.000 več ženskih nego moških gla- gedi slovenski narodni manjšini sov. Socijalistom je poverilo svoj cnstran Karavank. Proces razna- glas 71,000 žensk več nego moških. rodovanja se vrši z vsemi najrafi- Narodni soeijalisti, ki niso Icandi- niranejšimi sredstvi in vsi faktorji dirali nobene ženske, so vzlic te- Ze večkrat SO mu ponudili mesto državnega kaneler- javne službe sodelujejo v njem po mu dobili 10,000 ženskih glasov več ja, j>H je vselej odklonil. j sistematičnem načrtu. In vendar so nego meških. Pri komunistih pa je , , , .»i j, - . , jpo letu 1918 ravno Nemci oni, ki ženskih za 46,000 manj nego mo- \ usoue}>oineni trenutku r>o iK>nuot>o najhrz sprejel. najbolj vneto pripovedujejo, da mo-,ških. Posebno priljubljena pa je rajo biti narodne manjšine delež- ženstvu nemška katoliška klerikalne pravičnega vpoštevanja in da bo na stranka. Centrum je namreč dole po tem potu mogoče premostiti segel v Berlinu le 35,000 moških in nacijonalna nasprostva v Evropi. 62,000 ženskih glasov. Ko je pred nedavnim eden od ev-! - Žc nekaj časa preizkušajo na kli-!ce. Na Eiselsbergovi kliniki so po- diplomatov postavil tezo, daj w . ni k« prof^socja Eiseiberga na Dima- jskušaii zdraviti rane tudi s tankimi 66 narodne manjšine asi- j Z-OraVliO, KI JC Številnim ju nov način zdravljenja ran, ki ob- vice gledal. Naj zadene te krvoloke kazen božja, katero so si že v polni meri zaslužili. TEMPELJ TISKA SREBRO ZA RANE - s- etoja V tem, da polagajo na rane srebrn« ploščice. Ore za čisto tanke ptattfce, kakršne uporabljajo zlatarji aa prevleko raznih dragocenosti. V ta namen rabijo čisto ne-legirano srebro, ki, ga z valja j o tako teako, da je videti kakor mrena ali svileni gapur. To mreno položijo na rano tanker je obrani vsake umaza-noffU, ovira sekcijo in mori bakterije. se rana zaceli v kratkem času. arebrn} ttsUč ostene lahko dalj ča-aa na ali pa ga zamenjalo z novim ie čes nekoliko dni. Ta napel opeklinah aU ranah, pri čemer lahko ▼titt dalj čm m rami nego Da usmrti srebro bakte-dolgfi saj upo- ziaumi kožicami, toda u poskusi mullrati- je ravno prme«lo zdravje in moč. niso uspeli tako dobro kakor s sre- |clja a največjo ogorčenostjo zavrm-brnimi llsUčl KOMARJI 7iHMM SOLNCfi. Mesto Bernd«^ in njegovo bližnjo la to naziranje in Avstrijci so ji z vnemo pritrjevali. Ali kako se strinja s tem sistematično ponemčeva-nje Slovencev na Koroškem, ki se vr4i brez zadržka vsa leta po 10. oktobru leta 1920, in ki bije v obraz okolico «o obiskali te dni tako go-,vs=nnl- ^ Postavlja tudi avstrij-sti roji komarjev, d* so baje acakri- •ska Negacija kot svojo zahtevo U solftce. Na ljudi in vprege so le- *lede obravnavala narod, manj-gali oblaki neprijetnih/žuželk, tako sin? da so morali v kakšnem hipu tista-) Odncšaji med Avstrijo in Jugo-viti ves premet. Ljudje se jih ni- slavijo niso slabi in vsakdo, ki ga so mOBli ubraniti. 8 eveda so jih iz Avstrije zanese pot čez našo me-bila tudi stanovanja polna. Po uti- ao. se pohvali, da Jugoslovani ni-cah in ekvoriščih so zakurili ognje, sn» slabi sosedje in da je mogoče da bi Jih prepodili iz domom. Izgi- ,z nami prav dobro izhajati. Prav nlH pa so kom ar j i sami od sebe. Menijo, da je roje pelnesri veter is močvirne pokrajine na )u- tako se ne morejo pritoževati Nem-cir ki so ostali med nami, nad svojo Ali oi jpctfo tap že posied-la se spametuje tudi go- t Po svetu je na milijone ljudi, ki se morajo zahvaliti za svoje zdravje in moč čikaškemu zdravniku. Pred več kot 40 leti je imel ta zdravnik več bolnikov, ki so se pritoževali nad slabim zdravjem, slabo prebavo in splošno oslabelostjo. Dal jim je zdravilo., ki je pokazalo tako sijajne uspehe in je bilo tako povpraševanje po njem, da ga je bili treba začeti izdelovati v t abletni obliki ter ga daU lekarnarjem na razpolago. To zdravilo je znano kot Nuga-Tone. Našim čitateljem so znani oglasi, ki izhajajo redno v tem listu. Oni. ki so slabega zdravja, naj prečitajo Nuga-Tone oglase ter naj naroče zdravilo, ki jih bo spravilo k prejšnjemu zdravju in moči. Apeliram zopet na vse jugoslovanske žene po vseh naselbinah, ustanavljajte Ujedinjenje Jugoslovanskih Žena. Bodimo pripravlje- V Bremenu so ustanovili društvo, ki hoče nad grebem izumitelja ti-£ka. Gutenberg^, zgraditi veličastno, templu podebno zgradbo, ki bo nosila ime "Tempe! Tiska ". Leta 1940 bo 500 let. cd kar je storjen ta izum, zato naj bi tega leta tudi položili temeljni kamen za zgradbo nad Gutenbergovim grobom v Main-zj kot pomenik hvaležnosti vseh — Gcč^cd sprevodnik, ali imam še čas posloviti se od žene? Sprevodnik je nekoliko pomislil in dejal: — Če ste že dolgo poročeni, imate časa več kot dovolj, če ste pa mlad zakonski mož. ga bo premalo. — Danes kuha moja žena prvič Saj prideš k nam na obed, je-li? — je vabil prijatelj prijatelja. — Seveda pridem. Saj veš. da sem že od mladih nog delil s teboj vse križe in težave. * Žena stoji pred izložbi-nim oknom in vpraša moža — Možiček. kaj misliš, kateri klobuk je najlepši? — Hm. meni se zdi najlepši tale, ki ga imaš na glavi. — Kako se vam prilegajo ti čevlji, gospa? — Še so mi preveliki! Saj me niti malo ne tiščijo! — Kaj ti je rekla žena. ko si prijel včeraj tako pozno domov? — so vprašali rojaka. — Tega vam ne morem povedati, ker bi moral govoriti najmanj polne vse za zbiranje prispevkov, ker narodov. Tako pravi v svoji usta- drugo uro. pa bi vsega ne pove-naš narod nas bo mogoče še krva- riovitveni spomenici omenjeno dru- dal vo potreboval. Pišite članke v liste, naj ena ali druga kaj svetuje. Mrs. Jennie Troha iz Barbertona, Ohio, šbvo. ki bo zbiralo prispevke ne samo v Nemčiji, temveč po vseh deželah sveta. Delegat je INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so 11a letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavsko razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne. Ne nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najboljša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnost. Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovan je se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima država NEW YORK sama pri nas naložen denar. < kser State Bank 82 OortlandtStraet MEW-'YOBHft N* T. — Poljubi so jezik ljubezni, pravi on. — Zakaj pa ne govoriš? — vpraša ona nestrpno. ga Pred kratkim se je vrnil iz Evrope clevelandski škof Schrembs in izjavil: — Če bi bilo v Evropi malo manj politike, bi bila Evropa dosti bolj srečna. To je zelo značilna izjava, k: pa ne velja samo za Evropo, pač pa tudi za Združene države Mlada, lepa igralka je prišla k zdravniku ter mu rekla, naj jo cepi proti kozam. — Kje hočete, naj vas cepim? — je vprašal zdravnik. — Na roki? — Na roki pa nikakor ne. — je odvrnila. — Pomisliti morate, da nastopam v modernem gledališču-Kaj bi rekli ljudje, če bi opazili brazgotino na moji roki? — Glejte, glejte, nato pa niti pomislil nisem. Najboljše je, da cepivo izpišete, gospodična, pa ne bodo gledale! opniH noben* brazgotine. ^L-a, : . . .v . " . , * ■ .. • . ''•J' CitaiSe* r TTV .'„7':' NEW YORK, WAT, OCTOBER H »M BORIS RIHTERSIC: Nf vem. zakaj tako rad sedim v kavarni pri oknu in gledam za ljudmi, ki hite mimo. Morda zato, ki r takrat najlaže študiram njihove značaj«. Človeka namreč ne .spoznaš, ko govoriš z njim. Za be* vedami skrije svoj značaj, za ogo-Ijensmi frazami in tudi njegov o-braz je nenaraven, prisiljen. Sel-takrat ga rpoznaS. takrat mu vidii v dušo, ko gre mimo tebe sam. zatopljen v svoje misli in niti ne sluti, da ga gleda tvoje budno oko. Časih gre mimo okna znanec. Nasmehne se ti, ti mu nasmešek vfneš in toplo ti je pri srcu Kadar je človek sam. Je bolan. Drugič pride obraz, zabrisan med /KTanml spomini Mimo gre. še ne pazi te, ti pa pomisliš; — Kako je btk> takrat lepo. kn mt je bil še drag .. Saj bi človek pozabil živeti, ko ne bi bilo spominov. , Take misli so mi blodile po glavi zadnjič. ko je šia Zda mimo okna. Da. Ida ji je bilo ime. M devetnajst let bi ji prisodil, takrat pred tremi leti, ko sem jo prvič IDA zamišljate vi. potem je bila to ljubezen.... Čudil sem se njenim besedam. Prvič me je srečala, prvič je govorila z menoj, pa tako odkrito. — Kakor nocoj je bilo. Prišel je in sedel k meni. Kramljala sva in plesala. Potem me je spremil domov in ostal pri meni..... In niti besedice mi ni rekel o 'jubezni... Morda je bilo tako bolje. V njegovih besedah bi bila utonila in jih sanjala. Besede pa so zmerom laž. .. In ko ga zjutraj ni bilo več. sem sedla na posteljo in mislila nase in nanj. Nisem ga več videla. Samo lep spomin mi >je ostal. Če bi se bil vrnil, še spomina ne bi bilo... Umolknila je in zaprla oči. Ko me je pogledala, je bila spet ženska. navadna ženska. — Zdaj pa poj diva plesat. — je rekla in V3tala. Opolnoči je odšla. Spremil sem jo do doma. a pri njej nisem ostal Zadnjič sem jo spet videl. Šla je mimo mene. Opazila me je, pa mi niti prijaznega pogleda ni privoščila. NEMŠKA ZUNANJA POLITIKA pi? brr ai rak rat iHa v V Ženevi je med letošnjim zasedanjem DN gotovo najbolj priljub-iieni predmet razgovorov med po-iithki in novinarji vprašanje bodočega razvoja nemške notranje in zunanje politike Iz vseh razgovo- a je bila Komaj osemnajst.! rov K odraža želja, izvedeti avtoritativno mnenje o položaju v Nemčiji danes in jutri. Seveda so bili najbolj oblegani nemški delegati, ki pa so trdovratno molčali in se izmikali le z izgovorom, da situacija še ni dovolj razjasnjena. V prvi vrsti je seveda zanimala zu nanja politika nove Nemčije. Mnogi so upali, da bodo o tem kaj izvedeli iz velikega govora ministra dr. Curtiusa pred plenumom DN. Toda bili so bridko razočarani. Curtius je imel formalno zelo dobro izdelan govor, v katerem se je pač dotaknil skoro vseh perečih svetovno pt>litičnihf piicblemov a se lepo izognil njihovemu bistvu. Trudil se je le. da bi uveril zbrane državnike, da hodi nemška zunanja politika še vedno po potih, ki ji em zapazil njo Sama je jih je začrtal pokojni dr. Strese- vidc! Sam ne vem. kje sem jo prvič recal Najbrže na promenadi — Zen ska, ki si na promenadi išče fanta . tako sem si mislil Saj drucrega cilja žerrska ne more Ime- Lem sem jo videl na nekem Sam sem bil, brez družbe, dekleta Prišel sem na ples, e mi je bilo zahotelo smeha in /e. Pozno je že bilo. Vca dvoje bila že razigrana in kar neprijetno mi je postalo. Kaj naj počnem jaz. pustei, med temi ve-srlimi ljudmi! Saj ne spadam med nje, .saj me ne potrebujejo... rapallske pogodbe med Moskvo in Berlinom, ki je vzbudila takrat tako siino pozornost. Potek dogodkov je kmalu pokazal, da so bile nade, ki sta jih stavila Rathenau in Rantzau na prijateljske odnošaje z Moskvo dokaj prevelike in da je ta sicer sprejela že itak močno zdecimirani nemški kapital, vračala pa zanj kvečjem komunistične agitatorje. Prvi močni odpor proti tej sovje-tofilski politiki se je začel zato pojavljati v krogih nemških kapitalistov, .ki imajo na berlinsko zunanjo politiko precej večji vpliv kakor se splošno misli. Ta odpor je porabil in še okrepil agilni in sposobni tajnik v zunanjem ministrstvu Schubert. Izdelal je nov program zunanje politike ter s pomočjo svojega osebnega prijatelja dr. Stresemanna pridobil zanj vodilne finančnike in industrijalce. Razdelila sta si z dr. Strese-m anno m vloge ter začela sistematično izvajati temeljno preoritjen-tacijo nemške zunanje politike. — largest norm <» > * * sudskega: ne smemo pri tem prezreti. da se je pojewila v vseh za-padnih poljskih provincah težnja, sestaviti za volitve skupen blok vseh poljskih strank kot odgovor na šovinistične provokacije Trevi-ranusa. Vlada sama Je sedaj one-mcgočlla enotea nastop poljske frr nte proti nemškim pretenzijam. Skratka: prav nič se ne zdi. da ima sedanja poljska vlada, ki predstavlja režim močne roke. dobro taktiko za pridobivanje duhov. Zato si niti največji optimist ne more obetati, da bi pristaši Pilsudske-.ia zbrali pod svojimi zastavami namesto dosedanjih 130 mandatov — Š3 enkia; toliko, to je toliko, kolikor je potrebno za izvedbo ustavne referme in drugih temeljnih sprememb, ki so si jih zapihali v program. Brez take večine pa volitve nimajo pravega smi^ia in njihov iz:d situacije ne bo razčistil, razen alic b. Pilsudski resigniral na svoj tiri načrt. kar pa je kaj malo verjetno. Kcliker se da terej d^seiaj pregledati situacija, se zdi. da se notranje politični razvoj na Poljskem ni približal končni odločitvi. IGRAV1 LEVI VOLILNA BORBA NA POLJSKEM vesel« kotu za mizo in gledala mann. Ta poskus pa mu je deloma Glavne misli te druge faze so bile: plesalce. Poiakusiti sem hotel %r*čo Stopil sem k njej in Jo poprosil za naslednji ples. Toliko sem že plesala nocoj.... ^ rekla tiho. — Utrujena sem. R:t»i malo prisedite. Z veseljem sem ji ustregel. Saj se tudi meni ni ljubilo plesati. Samo zato sem jI rekel, ker nisem našel drugega izgovora, da se z njo seznanim. Potem sva se pogovarjala. Ne vem, kako sva prišla na pogovor o ljubezni. Menda sva dolgo Kovorila o umetnosti in takrat sem uspel, ker prevladuje danes spio- sporazum z Anglijo in Francijo, u-šno prepričanje, da se drži ber- stanovitev bloka zapadnih demo-linska zunanja politika samo še. kratskah držav proti boljševiški m formalne strani Stresemannove za-1 fašistični nevarnosti, izvedba splo- lino ter pridobiti odločilne kroge na Dunaju in Pešto. Na mrtvo točko pa je dospel kljub vsem' _ glasovom o zbližanju med Nemči-' jo in Italijo pri poskusu navezati Glavni del srednje Evrope pre- Vladne represalije — ne bomo tesnejše odnošaje tudi s fašističnim javlja lolcšnjo jesen v znamenju pogrešili, če uporabljamo kar ta Rimom. volilne napetosti. Nemčija je že o- termin — so zadele tako stranke Vzroka za to je iskati deloma v Pazila svoje volitve, a je v njej še ^ cent ruma kot. sccijalistične levice različnih stališčih nemške in itali-, desedaj estal velik del prestane vo- in prav tako manjšinsko opozicijo, janske zunanje politike v mnogih hlne mizlicrc. Avstrija je pravkar, ki je najmočnejša v nekdanji prerečih mednarodnih problemih vstopila v prvi stadij volilnih pri- j vzhodni Galiciji, kjer so ukrajinski deloma pa v še vedno zelo močnem P^av, a Poljska se v njih nahaja že ,£ks:remisti zelo energični. Dvomiti .protiitalijanskem ali vsaj protifa- nekaj tednov. Povsod se politični pa mora, če bodo te represalije šističnem razpoloženju velike veči- duhovi razburjajo v najhujši meri, j dosegle zaželjeni učinek, zakaj a.-co ne nemškega naroda. Doslej sta,in kar kaže še posebej podčrtati, v vlada ukinja kratkomalo ukraj.n-našli cbe državi samo eno in skup- 'vseh teh navedenih državah se je^ke gimnazije kot kazen, ktr so se no zunanje politično vprašanje. — politična borba silno stopnjevala, j kompromitirali nekateri študentje, vprašanje razorožitve. Nemčijo ker se uveljavljajo z njo politične • profesorji in celo direktorji, take pusčine dočim je uvedla v to formo že povsed drugačen duh, bistveno različen od stremljenja velikega pokojnega državnika. Prva etapa povojne nemške zunanje politike se je razvijala po in tend j ah pozneje od nacionalistov ubitega zunanjega ministra Rathenau in njegovega najožjega sodelavca grofa Brockdorf-Rant-zaua. Oba sta bila po podpisu ver- »i rekel, da je vsakdo, kdor ljubi, sailleske pogodbe preprčana, da je kos umetnika, čeprav se tega morda ne zaveda. Gracijozno si Je popravila lase in me pogledala. Po kakšnih ovinkih pridete za dolgo desetletja onemogočeno vsako delovanje med Nemčijo in zmagovitimi zapadnimi velesilami. Zato sta iskala stikov s sovjetsko Rusijo, ki je bila enako kakor v do ljubezni! Čudno, da ne rečete t Nemčija v najostjrejšem nasprotju da je tudi ljubezen umetnost. do evropskih velesil in v kateri sta — Saj je! — sem jo poredno zavrnil. — To bi morali vendar vedeti. Ali še niste pikdar ljubili? — Ljubila . .? Morda .... — je rekla sanjavo in se igrala z robčkom. - Ali pa je bila samo simpatija....? j Če je ljubezen taka, kakor si jo forsira to točko, ker je vsaj navi— stranke 3.11 takcimenovan naeijonal— sne m sporazumne razorozitve, u- , . . . , . . . ^ , .. dežno ze itak precej razorozena. no-ebrambne organizacije, ki so s: reditev vprašanja narodnih manj- ... ■ ..... ,, . ' Italija pa žito, ker finančno ne bi postavile za ci j boj zoper parla- šin in končno sklenitev evropske _* " . ' . . . ; t . J mogla vzcrzati oboroževalnega tek- Imentanzom, zoper cbslojeoo ustavo movanja s Francijo. Kako diame-iin sploh obstoječe politično stanje tralno nasprotna pa so stališča ; v državi te prikrito ali celo povsem Nemčije in Italije v drugih, tudi očitno težijo po politični diktaturi. zelo važnih vprašanjih, se je po- Od teh so hitlerjevci v Nemčiji že novno pokazalo tudi letos v Žene-1 obrnili nase pozornost inozemstva vi, zlasti pri obravnavanju zaščite v najvišji m?ri, ker je pri njih te- narednih manjšin, redukcije vpli- žišče političnih stremljenj naper- va države na gospodarske in soci-;jeno tudi zoper sosednje države in ljev nemške politike. To odobra-, alno življenje, vprašanju carinske b; pomenilo njihovo uveljavljen je v vanje pa se je vse bolj rdečUo, čim , unije itd. (mednarodni oolitiki počasnejši je postajal tempo uspe- ali vsaj francosko-nemške carinske undje. Prvi uspehi dr. Stresemanna po vstopu Nemčije v DN. podpis Lo-carnske pogodbe in nikdar docela izvršeni misterijozni dogovori v Thoaryju so želi splošno priznanje in odobravanje zakulisnih vodite- revanzno mi- represalije prav gotovo ne bodo pridobile simpa-j zmernejših elementov. marveč j;h rajši pognale še bolj na levo. Isto velja za vladne ukrepe v šle-ziji, kjer so te dni zaprli starega Korfaatvja. ki se j s proslayll celo izven ozkih meja Šlezije po sveji neizprosni borbi zoper germaniza-torlčne težnje pruske vlade in uživa še od takrat veliko popularnost, ki si jo je še povečal v dobi plebiscita. ko je bil v deželi polj ki komisar. Pripada sicer centrumu. ali Zanimiva dogodbica se je pripela pred kratkim trem afriškim lovcem v Krrgerjevem narodnem r uku Odpeljali so se zvečer v park in si poiskali pr.pravno mesto za taborišče, kjer so odložili kovčege in n»hibtnike. Nato so se odpeljali k jezeru, kjer žive nosorog: in ko so se vrnili, so opazili, da se je njigove prtljage polastilo 6 levov. Kralji puščave so ss igrali s kovčegi kakor mlade mačke Premetavali so Lcls:e nahrbtnike kakor žoge in se niso dali motiti v svoji zabavi, ko =o lovci začeli kričati nanje, hre-šrat. z aviomobilno sireno in celo streljati z revolverji. Ker so bile puške med prtljago in s samimi revolverji ni varno napadati leva, so se lovci odpeljali v mesto po policijsko pomoč. Stražniki so nastopili z'osnjemeti. ali levi so ss umaknili le kakih 20 metrov in le z veliko nejevoljo ostavil: svoje igraoe. Prtljaga je seveda precej trpela pod levjimi šapami. Lonci in skodelice so bile zenečene, živila raztresena, šo-tor-ko platno in odeje raztrgane in tudi kovčegi niso odoleli os:remu zobovju. Lovci so žalostno gledali jatine ostanke, ko pa so o dogodku poročali v mesto, jih je neko filmsko podjetje še pošteno ozmerjalo, da se niso spomnili na fotografa, ki bi ovekovečil zanimivo levjo igro. Snimki bi poplačali lovcem njih škodo najmanj deseterno. S tem položajem računa tudi|sei ter resno nevarnost za svetovni zanj so se postavile sedaj vse opo hov, posebno po izločitvi Chamber- j Mussolini, ki je nedavno povabil 'mir. Avstrijske in posebno polj ke lama. angleškega .partnerja dr. dr. curtiusa na obisk v Rim. da bi. volitve pa so tudi po svojih posle-Stresemanna. Pri pogajanjih za u-, sebno razpravljala o možnosti ob-:dicah vendarle skoro pooolnoma reditev repa raci jskega vprašanje je|novitve stare trozveze. v kateri palnotranja zadeva in inozemstvo se bila veoina teh krogov ze zelo pro- j bi ^ Mussolinijevem igrala Italija !ne zanima zanje v to!iki meri zato videla naravno zaveznico svo-I u Stresemann-Schubertovi politiki: prvo Vij0iino in ne Nemčija, kakor I je države. Navezala sta kmalu tes-I ^ je zahtevala po izvršeni izpraz-, si to zamišlja Buelow. Ko jeBriandi ;Na Poljskem ima P°lltIcna frak" ne stike z moskovskimi mogotci terjnitvi Porenja. novo preorientaci- unccniiniievn vohiio. iP|C;Ja z desnoradikalnim pravcem zicijonaine stranke s socijalisti vred. Malo verjetno je, da bodo "uspeh takih represalij poželi pristaši Pil- BREZPLACNl POti K. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli itv. 121 East 41. cesta v petek zjutraj od 1*. do 12., soba 308, ali pa v pondeljrk in sredo-.ob do 5., soba 413. zainteresirala z gospodarskimi u-godnostmi, ki jih je nudila Rusija, za svojo politiko tudi nemške industrijalce in finančnike. Tako je prišlo do ženevskih pogajanj in H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE/ "GLAS NARODA" članstvo, ptč pa vsi Slo m čht samo vase CENE ZA OGLASE SO ZMERNE novo jo nemške zunanje politike. Izbra- izvedel za Mussolinijevo vabilo je 'c:Ja z desnoradikalnim hitro povabil Curtiusa. naj prevza- "v'ladc v rok^h- klJub temu ^ la je tudi že nositelja ter nove po- j me vlogo posredovalca med Italijo!£ltuaciJa ne kaze "sodno. V dobi litike v osebi sedanjega državne- in FranCijo in pripravi sestanek »Plošne gospodarske krize, ki je zna ga tajnik v zunanjem ministrstvu j Briand-Mussolini-Curtius. tilnx 23 Evropo in ki se von Buelowa in se pripravljala nai _____močno kaže tudi v Poljski, je mno- odločilni udarec proti dr. Strese-j SEZNAM AKANZIKAN1B KON-mannu. Ta se je boril z vsemi moč- j CERTOV. mi proti tej skupini ter poskušali 26. novembra: Newburg-Cleve- v interesu Nemčije izposlovati o-d obrite v nadaljevanja svojega zunanjepolitičnega programa. Sredi teh naporov in borb ga je pograbila smrt ter s tem omogočila brez posebnih pretresljajev uvedbo tretje etape mernike zunanje politike. Nosilec idej te tretje etape je prej omenjeni razmeroma še mladi Buelow, ki je izdelal načrt za novo nemško zunanjo politiko z "modificiranjem dr. Stresemann-Schubertove Unije". Ta program predvideva ohranitev že navezanih stikov s sovjetsko Rusijo in formalno nadaljevanje dr. Stresemannove politike do zapadnih velesil in DN. Težišče Buetowega programa pa leži v aktivnem nastopu nemške zunanje politike v Srednji Evropi z maksimalnim programom in obnovitve stare trosvose Nemčije, Avstrije in Italije. Dočfcn je pripadla zunanjemu ministru dr. Curtiusu naloga, ohraniti ie dobljene postojanke v odnoiajtk s Francijo in Anglijo, p* izvršuje drugi, akttvističnf del programa Buelow sam. 2e doslej se mu je po- Got- land. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, I1L 7. decembra: gostovanja v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, HL Svetozar B a n o ▼ e c. 6233 Št. Clair Ave., Cleveland, O: Neprebavna nerednost ali slab apetit Tisoče ljudi se ima zahvaliti Xugif-Tune za njih botjše zdravje in povefano moč. Imeli »o prebavne nerednosti in slab apetit. Xuga-Tone jim je poveč*! tel jo do jedi. kar so jedli je imelo boljši okus, njih Želodec je bil zmoten prebavili ono kar so pojedli. Xa ta način iivci. miSiee in organi njih telesa so postali m»>čnej»i, tivahnejSi. ter njih splo-fino zdravje j« bilo izboljšano. XURU-Tone vam pomaga za boljše zdravje. Xalahko očisti telo breiraoOnih strupenosti, odpravi zaprtnieo. odžene plin In sutenje v želodcu in f-revib. obisi. ne in mehurne pekočnosti In enake bolezni nastale vsled splošne izčrpanost i. nastale vsled zaprinice in njonih zdravju škodljivih strupov. Vi lahko kupite Xugn-Tone. kjerkoli se prodajajo zdravila. Ako vaš trgovec nima t»ga v zalogi, recite mu. naj istega naroči za vas od njegovega prekupčevalca. go hvaležne je posta-viti se na skrajno krilo opozicije, bodisi desno ah levo, nego zagovarjati režim zadnjih štirih let. S te perspektive povprečnega volilnega razpoloženja, ki se nikdar in nikjer ne sme podcenjevati, ima poljska opozicija prav gotovo lažje stališče nego vladni blok, ki stoji za Pilsudskim. Zdi se, da se vlada situacije zaveda, dasi se na zunaj pogosto čujejo drugačne, mnogo bolj optimistične sodbe. Tako vsaj si moremo razlagati taktiko hudih represalij. ki se obračajo zoper voditelje in člane opozicijonalnih strank. Formalno so sicer te represalije ukrepi sodnih oblasti zoper bivše poslance, ki jih več ne ščiti poslanska imuniteta in ki naj se sedaj zagovarjajo za poprej storjene politične delikte. Gotovo se da razgovarjatž o formalni upravičenosti takih ukrepov, toda ves politični svet »v Poljski smatra te ukrepe ter jih presoja samo s tega vidika. Ostane tedaj glavno vprašanje, kak bo pri volilcih efekt takega postopanja. Ah se bodo dali »as trasi ti ter bodo glasovali za vladni blok ali pa se bodo še bolj utrdili v opozidjonalnem odklanjanju vsega, kar prihaja od Pilsudakaca. Naznanilo in Zahvala Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sirom Amerike, edkica — da sem izgubil ljubega sina Rudolf Hribernik Ponesrečil se je pri delu v rovu tukaj na Quealy in je 14 dni zatem umrl v General Hospital v Rock Springs, Wyo. v hudih mukah in trpljenju. Rojen je bil dne 9. sept. 1903. v Cbishoim, Minn., umrl je dne 12. sept. 1930. Pogreb se je vršil 14. sept. po katoliškem obredu ob obifini udeležbi ljudstva različnih narodov. Vsem se na tem mestu najprisrčneje zahvalim jaz in njegova žena za udeležbo pogreba in za krasne vence in cvetlice, katere ste mu podarili v zadnji spomin: Local Union 4385 U. M. W. of A,; Mrs. Rudolf; Mr. Metod Cirej; Mr. in Mrs. John Golttna; Mr. Lois Pečovnik; Mr. in Mrs. Joe Bider, Mr. in Mrs. John Puios; Mr. in Mrs. Frank Remitz; Mr. in Mrs. Frank Clifford: Mr. in Mrs. Charles Carleson; Mr. in Mrs. Scblacter. Hvala tudi Mrs. Podlesnik in njenim sinovom ter Mrs. Rakun, ker so se potrudili in prišli iz daljnega Kem-merer spremit mojega sina na njegovi zadnji pot. Rubo tako hvala tudi bratrancu Metodu C ire ju, ki je prišel iz Rawlins iu se udeležil pogreba. Še enkrat Vam vsem najlepša hvala za vse. Tebi ljubi, na pozabljeni sin* pa želimo, da počivaš v miru v hladni zemlji. Nam ostaneš v spominu za vedno. Žalujoči ostali: SVA HRIBERNIK (roj. CARLESON), zena MAKS, star 3 leta, sin; DONA JEAN, stara 8 mesecev, hči in MARTTX HRIBERNIK, oče Quealy via Rock Springs, Wyo. \ I ■ »,««•■ 1r: »ca ."i NEW IORI, FRIDAY, OCTOBER 24, »SI l fjf-t LMMO norm mut m w, m. a : H 3 Neljubljena žena. W ROMAM IZ tmJKNJA. 4BS Za Glas Naroda priredil G. P. 22 (Nadaljevanj«.! On je taJco pomen in pošten, da bi ga ta novica strašno potrla. Vedela je, da bi se ne dotaknil nobenega nadaljnega beliča, če bi vedel da je bil pridobljen po krivi poti. Če bi bil rfeven, bi moral iznova zopet pričeti, kajti to spocrnanje bi pa preveč potrlo. * Ona ga je morala obvarovati tega spoznanja, naj stane, kar hoče. Ni vedela, kako naj spravi skupaj denar, katerega je manjkalo. Bog ji bo pomagal v tej stiski. Na vsak način bo dobila denar. Globoko je vzdihnila ter se vzravnala pokonci: — Dobro, izplačala vam bom jutri onih šest tisoč mark. Pridite semkaj ob istem času! Prinesite s seboj tudi svoje risbe! Krause se je prefrigano nasmehnil: — Pri zadnjem obroku boste dobili listine in nič prej, gospodičnah Imeti moram vendar varnost v rokah! Te risbe vendar ne pripadajo vam! in jaz ne bom tako lalikoumen, da jih takoj izro- — Torej imaš prošnjo name? — je vprašal, nekoliko nemiren. Globoko je vzdihnila, a rekla nato: — Hotela sem te prositi, da ni daš takoj onih šest tisoč mark, katere je spravil zame stric Rolf, malo dedščino moje matere! Heinz se je nasmehnil. — Ali potrebuješ denarja? — Da. — Ali smem vedeti zakaj? AH ti je kaj zmanjkalo? — Ne, ne^,— jaz rabim to za poseben, osebni namen. Prosila bi te, da me ne vprašuješ nadalje o tem! On je zmajal z glatvo t/.t se še vedno smehljal. (Dalje prihodnjič.) NESREČE ZRAČNIH LADU Katastrofa angleškega zrakoplo- pa je omeniti le eno veliko katava "R-IOI^ je največja izmed vseh 'strofo, ki je zahtevala rekordno šte- Za enkrat pač čim sedaj. — Kdo pa mi jamči za to, da ne boste risb uporabili kje drugod, kakorhitro vam bom izplačala šest tisoč mark? Krause se je vzravnal. H— Moja častna beseda! Rta je imela svoje lastne nazore glede častne besede, a rekla: — Dobro, verujem vam, da mislite pošteno. Če ne. pa bo v vašo lastno škodo. . Dam pa vam svojo besedo, da vas bom pustila aretirati, kakorhi-tro boste lomili svoj molk. * | Krause se je globoko priklonil. j — Midva delava kupčijo med seboj, gospodična. Vi izpolnite svoje j pogoje in jaz bom svoje, — je rekel formalno. Pri tem pa si je mislil: Dobila bo risbe, kakorhitro mi bo plačala ceno. Če bom pozneje j ropet v sili, lahko zopet prodam skrivnost Heinzu Materni. Zaenkrat pa bodimo zadovoljni! Ria Je izgledala zelo bleda. Krause jo je opazoval brez usmiljenja. Edini cbčutek, ki ga je natfvladoval je hil dobiti čimpreje dosti denarja. Ria se je medtem spomnila, pa mora zalitevatoi šest tisoč mark od Hernza Materne. Ta bo brez dvoma vprašal, zakaj potrebuje toliko denarja, in ona bo morala zopet iskati izgovorov. Naenkrat se ji je zdelo življenje tako težko Ta pusti, zanikrni človek se je naenkrat pojavil pred njo kot preteča nesreča. — Torej prosim, pridite jutri ob tem času in dobili boste denar, — je rekla motno. — Dobro, gospodična, in kako se bova držala ostalega? — To vam bom povedala jutri. Medtem mi morate pustiti nekoliko časa. Seveda, dokler me bo moglo držati šest tisoč mark nad vodo, bom čakal. Ce vas smem prositi za malenkost, — moje potovanje je porabilo vse moje prihranke — ter nimam niti vinarja! Ria je stresla na mizo vsebino svoje denarnice. Vsebovala je nekako trideset mark. — Vzemite, — je vzkliknila hitro. On se Je priklonil ter vtaknil denar v žep. — Nič slabega, — je rekel v poskusu, da se opraviči. Ria je odklonjevalno zamahnila z roko. — Prosim vas, odidi te. Ni treba, da bi se služabniki čudili vašemu dolgemu bivanju! — Dobro, že grem Jutri, ob tem času. Točen bom Z Bogom, gospodična! Ko so se vrata zaprla za nJim, je omahnila Ria na stol. — Sveti Dog, pomagaj mi ter me ne pusti trpeti za grehe svojih starlšev! * dosedanjih letalskih nesreč. Ako se omejimo le na nesreče zračnih ladij ter se ne oziramo na nezgode letal, vidimo, da spremlja ta tip zračnega občila nesreča že od prvih začetkov. Nekoliko nesrečnih poletov je doživel pokojni grof Zeppelin, ki so mu viharji po truda-polnem delu kar po vrsti uničevali izgotovljene zrakoplove. Prve žrtve pa je imel zabeležiti šele francoski vodljivi zrakoplov "La Republique", ki se je pred 21 leti zrušila na zemljo ter pokopala pod seboj 4 potnike. Leta 1910 je enaka usoda dole-j tela nemške zrakoplove "Pomme-(ru", "Schlesien "Delitsch", "Erbs-:ioh" in ladje Zeppelinovega tipa ("Z II.", "LZ vni' in -LZ VI" Naslednje leto je zgorel nemški zrako-jplcv "M 3" in z njim 7 oseb. Leta 1912 je zabeležiti nesreče dveh nem-jških ter po ene angleške in ameriške ladje, koncem naslednjega leta pa sta nesrečno končala dva zrakoplova nemške mornarice, v enem je našlo smrt 14, v drugem 28 ljudi. Po svetovni vojni sta se leta 1919 ponesrečili dve zračni ladji, ena v Ameriki, clruga v Angliji. Leta 1921 vilo 44 žrtev — prizadet je bil angleški zrakoplov "ZR 2" nad Hul-lom. Ta žalostni rekord je ostal v Angliji vse do katastrofe, pri Beau-vaisju, ko je "R 101" zvišal število žrtev preko 50*. Leta 1925 je vihar razbil amer. ladjo "Shenandoah". 15 človeških žrtev. V naslednjih dveh letih poleti z zrakoplovi ne zaznamujejo nesreč. Šele koncem leta 1927 je zgorel japonski vojaški zrakoplov "N 3", italijanske konstrukcije. Vse leto 1928 izpolni samo katastrofa Nobilove "Italije", ki je po poletu na severni tečaj postala žrtev arktide in vzbudila pozornost' vsega sveta zaradi čudnih okoliščin pri reševanju Nobilove skupine ponesrečencev. Letošnje leto bi bilo poteklo domala i brez sličnih nesreč, ako ne raču-jnamo dveh manjših nezgod zrako-jplova "R 100" pri poletu v Kanado, 'ki pa so povzročile le razmeroma neznatno gmotno škodo. Tem bolj je tedaj nesreča "R 101" razburila javnost, kajti po dosedanjih poročilih presega doslej število žrtev vse slič-ne dosedanje katastrofe. Kakor rečeno, je Anglija v tem oziru prekosila svoj usodni rekord iz leta 1921. • - -i- • Kako se potuje t stari nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj. Je potrebno, da Je posten • potnih listih, prtljagi in rasnih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi samoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrsae bno-parnike. Tudi nedržavljani samorejo po-tovaq v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev(Retnrn Permit)i* Washington«, ki je veljaven za eno leto Brez permita Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesece« in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, am par ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovali jem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanj* eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim posije na Barge Office, New York. N. V. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Zdvojenega srca se je odpeljala Ria. po ure pozneje v mesto, da oblice Heinza v njegovem uradu ter ga prosi za denar. Ob tem času je bila prepričana, da ga bo dobila. Ria se Je dala prijaviti Heinzu, Odvedli so jo takoj v sobo k njemu. Bila je to ista soba. v kateri je Rolf sprejemal. Izza smrti svojega očeta je bil Heinz v nji. Ta je sprejel Rijo zelo presenčen, a vendar vesel. Že vse jutro mu e šel po glavi predlog Walterja, in ta obisk je vsled tega pomenjal le dobro. — Ti si tukaj. Ria? Kaj se je zgodilo? — jo je vprašal ter jo prijet sa roki Prvikrat jo Je pogledal, kot pogleda moški žensko, v kateri vidi svo-j taodoco ženo. Danes Je videl v njej mlado žensko, ne pa nerodne, napol odrasle "ribico', ki bo za vedno njegova. Povsem lahko Je veljala za zelo prikupna Njeni lasje in njene oči so bile naravnost lepe. Prišel Je nekoliko is mira v tem njegovem opazovanju. Njegovi hiši bo zelo mlčna gospodinja, kakorhitro bo nekoliko bolj zrela ter tudi vanugia. Seveda, njene oči, alične onim gazele, niso imele ničesar zapodo-\alnega. v V prometu z drugimi ljudmi in predvsem s služabništvom, je videl RIJo nastopati zelo spretno ter varno Zakaj pa Je bila ravno proti njemu tako plaha ter skromna? čutila Je, da Je bil zanjo preveč neznaten? Ria ni slutila niti najmanjše stvari o teh razmislekih. Borila se je proti mučni zadregi, ki se je polaščala. — Zgodilo se nI nič, Heinz. Jaz — imam Ponudil ji je stoL — Ali moral š»ledaU pri tem tako platna, Ria? Ali ti nisem kot brat. Zakaj si tako plaha napram meni? le veliko prošnjo nate. Oorkejšl ton kot ponavadi je tičal ▼ njegovem glasu in postala je — Ah, jaž ne vem, — meni je tako mučno motiti te« Moje celo bije velika zadrega zate .. Prijel jo Je za roko. — Ah, Ria, kdaj pa se boš izneblla te trapaste skrbi? Zame nisi ni-pač pa srčna tolažba! Ne vem, kaj bi počel brez tebe v onih ga Je tako Jasno in blesteče, da Je bil naravnost presene-ae je izpraneaii njen obraz vsled tega veselega Izraza v njenih iepa je bila v vročem veselju! onih hudih časih? — ; na stran. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 We»t 18th Street New York, N. Y. MOLIT VENIKI; Angleški molitveniki: Marija Varbinja: (»* ■Isdino) T platno zvezano............ .80; Prayerbsok: v fino platno ..............l.OU; ▼ barvaste platnice vezano .30 v usnje vezano ............1.00 ▼ belo kost vezano ..........1.10 t fino usnje rezano........ 1.70 Rajnki glasovi: Me . fino vezano .30 .35 v platno vezane ............1.— * Bsnvcn: v fino platno vezano........ 1.10; fino vezano ........................ .35 v usnje vezano ............ 1.00! v usnje vezano ............. 70 v fino usnje vezano ........ 1.70 v najfinejše usnje vezano ....1.20 (Za odraslo) SkrM sa dušo: : Key of Heaven: v celoid fino vezano ............1.20 v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino nanje vezano . .......UBO Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, s kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Storiši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. jnnija 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr* iavljanov, ki so bili posta*no pripuščali v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte ns poznano In zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK 1 » ^ Kretanje Parnikov |P 29. oktobra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Voiendam. Boulogne »ur Mer, Flo t ter v platno vezano .........80 v fino platno vezano ....."... l.'J0 v nanje vezano..............1.85 v Ono usnje vezano ........1.80 Svete Ura (z 4+ri\mi >s platno vezano............ .90 fino platno vecano...... 1JSO fino usnje vessno ........1.00 Nebesa Na« nanje vezano ............ 1.50 fino usnje vezano........ 1.80 Kviikn platno rezano . oelold vezano . fino nanje vez.. .80 1.20 1.50 Hrvatski molitveniki: vez. Ctjeba starosti, fina najflnejfie ves ..............LM Slava Begu p Mir ljndm. fina ves 1M ■sjflneji ..vez ..............L«* ifbiirifef, v platno ...... M fina vez ....................J.— najfinejša v Catholic Packet Manna!: -»v fino traje vezano........ i.jo Ave Marin: v fino nanjo vezano........1.40 POUČNE KNJIGE: .25 2.— Angleško slovenske berilo..... (Dr. Kern) Angleške slov. in slov. angL slovar M Amerika in ftsMrfksnrl (Trunk) ..6.— Angeljskn sinite nil nauk kaka se naj streže k sv. MU.......... a« Boj nalezljivim Mrrah.......75 Cerkniška Jezero..................Ut živineadravnik, trd. vez. ..LM iivinozdravnik. broi. ....1.25 Oensači zdravnik po Knaipo: trdo vez....................L50 broSlrsno....................Ltt OmaMii vrt .................... 1.28 Govedoreja ......................lj| Geepednjetve...................1J8t Hitri računa r .................. ,7$ JJMH^mi.^.l.li.^M.^Mii.i......................f r[Mrg j j§ N pr Mali Oglasi I imajo velik uspeh | H m Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kletarstvo (Skalieky) ..........2.08 Kratka srbska gramatika....... JI Knjiga o lepem vedenja: trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .38 Kake se postane državljan Z. D. JS5 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... M Kat. Katekizem ................ M Liberalizem .................... .58 Materija in eneržija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. ................. M Mladeničem, II. zv............. .58 . . (oba zvezka skopaj J8) Mlekarstvo ......................L— Nemško-anglcfld tolmn* ........1.48 Najboljša slov. Kuharica. 868 str. lepo vez. (Kslinšek) ..........I.— Nasveti za hišo in dom, trd. ves. L— Nemščina brez očitdjn: l- del ...................... Jf 2. del ...................... M Nemško slovensko zlovnr.........2JŽ5 Slovensko nemški slovar.........L— Ojačen beton .................. ,58 Obrtno knjigovodstvo ............25« Pervtninarstve, trd. vez. ........L80 Perotninnrstvo, broi ............LM Prva Čitanka, vez................75 Prva pomet. Dr. M. Rus........1.— Pravila sa oliko .............. j85 Prikrojevanjn perila po iivotnl ■ .78 .75 JI 39. oktobra: Dcutachtand. Cherbcur*. Hamburg America, Cherbourg. Hamburg B^rensarla. Cherbourg 31. oktobra: Majestic, Cherbourg Augustua. NapolI. Genova 1. novembra: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdajn 4. novembra: Columtus, Cherbourg, Bremen 5. novembra: Mauretania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 6. novembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 7. novembra: Homeric, Cherbourg Republic, Hamburg Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 8. novembra: Leviathan. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg 9. novembra: Con te Biajicamano, Napoli, Genova 12. novembra: Vulcania, Trst Aouiiania, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hani-burg Albert BaJlin, Cherbourg. Hamburg 13. novembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 14. novembra: France, Havre Bremen, Cherbourg. Bremen } Olympic. Cherbourg , Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Iioma. Napoll, Genova 19. novembra: Ber*-ngaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hajn-burg New York. Cherbourg. Hamburg 20. novembra: Dresden, Cherbourg. Bremen 21. novembra: He de France, Havre Majestic, Cherbourg 22. novembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 23. novembra: Come Grande, Napoll. Genova 25. novembra: Europa, Cherbourg, Bremen 26. novembra: Maurftaiila Cherbourg America, Chert»ourg, Hamburg 2f. novembra: Saturnia. Trst Homeric. Cherbourg I>«-utst hland. Cherbourg. Hamburg 29. novembra; Clt-vela nd, Cherbourg. Hamburg 1. decembra: Aquitania, Cherbourg l»r»-sid«-ni Harding, Cherbourg, Ham-burg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 4. decembra: Stutrgart, Cherbourg, Bremen Paris. Havre Bre nifft, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Ai:gu.stu.». Napoli, Genova 8. decembra: I>-viathan. Cherbourg 10. decembra: Vulcania, Trst Berergaria. Cherbourg ^-"'Sr Washington, Cherbourg. Ham* burg Com*- Biancamano, Napoll, Genova 11. decembra: Urrhn, Boulogne Sur Mer. Bremen Roma, Napoli, Genova 12. decembra: He <1»- France, Havre St I i« -f*au «11 FRENCH LINE 1» »TATK ITRIKT NfcW YORK. N. V. Prfhttne sotnje im Ugi .......... Praktični nrfunar Pr»vo in revolueiin Predhodniki ■keen (Pltamlc; .. in Idejni utemelji ro- LM v kronski in UBVt Slik« Is iivnistva. trdo vezana .LV .75 M 452 strani .............LM mharien. trdo vesann ... .1.45 Sveto PtaM store ln oove zavese, lepo trdo Tezcoa ..............3.— .............. .4« .............. Sndjo v gospodinjstvu ............75 Wan knjiga in berilo Inikeen xfta ......................... Uvod v FUoxofijo (Veberr) ......lJt Veliki Veliki skih In drugik ptaos ..........18 VoUilnn knjtiUen ............... JŠ Zdrnviinn seiiMn .............. .11 Zel i LN KDOR 2ELI PREŽIVETI BOŽIČNE PRAZNIKE med SVOJIMI v STARI DOMOVINI je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE" preko Havre: VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 1 2. decembra 1930 Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — "VULCANIA" VELIKI BOŽIČNI IZLET dne 10. decembra 1 930 NA OBISK V STARO DOMOVINO — umore potovati vsak ameriški državljan in pa tndi vsak nedxiavljan, ki |e postavnim potom došei v to deželo. Za cene, sa pojasnila ln navodila glede potnih Ustov, vizejev, per-mltov itd, pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa. kar Je najvarneje, da boste o vsem točno ln pravilno poučeni. Sakser State Bank 82 CORTLANDT ST.„ NEW YORK TeL Barclay 9886 - ^ ■....-v;, v-__