DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA -»-*■! II ————W—1 Ulit Ul I. . >■ ■■■■■ i. I I II. ' November 1977_ leto xi._ _____številka 11 OB JUBILEJU JE IMF ODLIKOVAL TOVARIŠ TITO V TEJ ŠTEVILKI LAHKO PREBERETE: — TOZD Ogrevanje — vodovod gradi v Črnučah svoje prostore. Pred mesecem dni so vgradili temeljni kamen, dela hitro napredujejo. Kaj bodo tu delali in še številne druge podatke pa najdete v članku na 2. strani. — Sredi oktobra je bila v Ljubljani osrednja proslava tridesete obletnice nastanka delovne organizacije. Dan prej pa je bila svečana podelitev državnih odlikovanj našim delavcem. O tem obširno poročamo na straneh 3, 4, 5, 6 in 7. — Zakon o združenem delu zahteva reorganizacijo bančnega sistema. Ena od oblik organiziranja bank je tudi interna banka. Tokrat objavljamo uvodna razmišljanja za širšo razpravo ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD IMP v interno banko, stran 14—15. — Na investicijo se pripravlja tudi TOZD SKIF. Več o njihovih načrtih lahko preberete na strani 13 in 14. — Za nami je sejem sodobne elektronike. Kot vsako leto, smo se ga udeležili tudi letos z nekaterimi standardnimi izdelki in novostjo, o kateri pišemo na 16. strani. — Med predstavljanjem naših TOZD smo se tokrat ustavili v Tovarni regulacijskih armatur in aparatov. Utrinek iz njihovega življenja najdete na osrednjih dveh straneh. — Naj omenimo še nekaj, kar bo verjetno vse zanimalo. Svoj delež k vsebini te številke je prispevala tudi komisija za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov. Ne pozabite! Ob izplačilu osebnih dohodkov izide tudi Glasnik. —• Preberite tudi sestavke, ki jih tu nismo napovedali — tudi v njih so skrite Pomembne informacije — sezite po njih, morda vam bodo koristile! mili PREDSEDNIK REPUBLIKE TOVARIŠ JOSIP BROZ-TITO JE NAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO OB TRIDESETLETNICI ODLIKOVAL Z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. ODLIKOVANJE JE NA OSREDNJI PROSLAVI NAŠEGA JUBILEJA SPREJEL PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOV. STANE VRHOVEC, IZROČIL PA MU GA JE PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SRS TOV. ROMAN ALBREHT Z Redom dela z rdečo zastavo sta bila odlikovana glavni direktor tov. Stanko Krumpak in tov. Lado Mazovec. direktor TOZD Tovarna reeulaciiskih armatur in aparatov. im ov ZAČELI GRADITI NOVE PROSTORE V ČRNUČAH V sredo, 28. septembra, je predsednik delavskega sveta TOZD ogrevanje-vodovod, tov. Bra-jer Janez vzidal temeljni kamen na njihovi novogradnji v Črnučah. Priložnostne slovesnosti so se udeležili predstavniki mestne skupščine Ljubljana, bežigrajske občinske skupščine, slovenske gospodarske zbornice in predstavniki drugih naših TOZD. Ob tej priložnosti je govoril predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD OV, tov. Sitar Jože. Objavljamo izvleček iz njegovega govora, v nadaljevanju pa izčrpno poročilo o investiciji. »Dovolite, da navedem še nekaj vzrokov, ki so nas vodili v odločitev, da zgradimo novo proi-zvodno-skladiščne in poslovne prostore. Času, ki ga živimo, najbolj ustreza karakteristika izrednega pomena tehnologije. To pomeni, da tisto, kar lastni razvojni oddelki ne presežejo, presega konkurenca. Gre torej za problem proizvodnih procesov, ki jih je treba uvesti in se nanje opreti. Povečan obseg investicijske gradnje omogoča med drugim uvedbo industrializacije gradnje. Vzporedno je seveda treba razvijati nove postopke pri izvajanju montaže ustreznih instalacij. Počasno obrtniško delo na gradbišču mora zamenjati montaža že v delavnici izdelanih elementov in sklopov. V srednjeročnem obdobju bo naša temeljna organizacija dokončno specializirana za montažo cevovodov, parovodov in naftovodov, tako, da bo ta dejavnost obsegala kar eno tretjino celotnega obsega montaže. Z izredno pomembnostjo delav-niške priprave montažnih elementov za razvoj temeljne organizacije združenega dela in dejavnosti, lahko povežemo pomen gradnje, tako za razvoj občine Ljubljana-Bežigrad, kakor tudi za razvoj mesta Ljubljane in republike.« 1 1. Predmet investicije Novogradnja proizvodnih, skladiščnih in poslovnih prostorov na novi lokaciji v investicijski coni BP-8 v Črnučah; realizacija investicijske naloge iz SRP TOZD OV. Z intenzivnim razvojem so postale obstoječe zmogljivosti v Vojkovi, kjer delujejo še TOZD TEN, Klima, EM in DŠ, premajhne. Ni možnosti za uspešen in še vnaprej intenzivnen razvoj za vse štiri TOZD na omejenem prostoru. Dejavnost in razvoj TOZD OV bosta v prihodnje temeljila na kvalitetnih razvojnih dejavnikih: začetek in osvojitev delavniške predpriprave montažnih elementov, ki v tehnološkem smislu pomeni bistven razvojni premik montažnega procesa; drugič, vključevanje v splošno sprejeto inženiring koncepcijo prevzemanja objektov v IMP, ki zlasti v organizacijskem in s tem posredno tudi ekonomskem smislu pomeni prevzemanje zahtevnejših objektov; tretjič, izboljšanje delovnih pogojev z izgradnjo de-lavniških, skladiščnih in pisarniških zmogljivosti. Predsednik DS TOZD Ogrevanje — vodovod vziduje temeljni kamen Posredno pa bodo z realizacijo te investicije takoj podane večje razvojne možnosti tudi za TOZD Klima, ki prevzame od TOZD OV obstoječe zmogljivosti v Vojkovi ulici. Obdobje izgradnje: začetek oktobra 1977 — maj 1978; v bistvu nastopa 6-mesečna zamuda zaradi nepripravljenosti industrijske cone in pridobivanja številnih soglasij. 2. Pridobitve investicije Zemljišče v izmeri 26159 m2, ki omogoča dolgoročno uresničevanje razvojnih potreb. Objekti so globalno grupirani v sedem namenov: prvič, proizvodna hala 9482 m2, drugič, poslovna stavba 2651 m2, tretjič, skladišče vnetljivih snovi 137 m2, četrtič, bunker za izotope 2 m2, petič, skladišče goriva 39 m2, šestič, vratarnica 22 m2, sedmič, ureditev okolice 17165 m2, skupaj bo potemtakem 12333 m2. Nova tehnološka oprema posameznih delovnih mest, ki je kasneje prikazana vrednostno. 3. Predračunska vrednost investicije Vrednost vseh gradbenih, obrtniških in instalacijskih del z ostalimi spremljajočimi izdatki znaša 100,521.994 din, oziroma 8151 din/m2; vključene so že.podražitve in dodatna dela, cena zemljišča in komunalni prispevek; brez teh stroškov pa znaša predračunska vrednost (torej samo gradbena, obrtniška in instalacijska dela) 71,261.471 din, oziroma 5.778 din/m2. V strukturi predračunske vrednosti odpade na neposredne proizvodne objekte 49 %, na poslovne objekte 22 % in 29 % odpade na dodatne-spremljajoče izdatke. Vrednost tehnološke opreme (stroji, velika orodja, razni delovni pripomočki) znaša Potemtakem je celotna predračunska vrednost — gradnja 100.522.000 — tehnologija 189.986.000 — skupaj 119.507.000 Glede na predvideno dinamiko izgradnje bo v letu 1977 realiziranih ca. 65 mio din gradbenih del (ca. 65 %),ostala gradbena in tehnološka oprema pa bosta realizirana v letu 1978 (55 mio din). 4. Rezultati poslovanja TOZD OV bo, s pravočasno realizacijo te investicijske akcije in seveda ob uveljavitvi same reorganizacije skladno z ZZD in s sprejetim programom uresničevanja tega zakona, bistveno prispevala k nadaljnji krepitvi materialne osnove združenega v montažnem procesu in s tem nadaljevala z že uveljavljeno in dokazano izrazito razvojno orientiranostjo poslovnega sistema IMP. S srednjeročnim planom so predvideni naslednji pomembenjši rezultati TOZD OV: 1. zaposleni 2. celotni prihodek 3. dohodek 4. bruto skladi 5. amortizacija 1976 517 267,908 104,718 25,970 5,563 1977 565 300,000 115,218 21,770 5,400 In tolikšna je zgradba, posneta manj kot mesec dni po vgraditvi temeljnega kamna 5. Viri financiranja TOZD OV bo predvideno investicijo realiziral z lastnimi viri sredstev, in sicer iz minulega dela, čigar pojavna oblika je materializirana v zemljišču, objektih in tehnološki opremi, ki je v Vojkovi ulici in iz ustvarjene vrednosti, ki jo TOZD O V združuje v drugih TOZD IMP na temelju medsebojnih sporazumov (interno združevanje sred-' štev). Opomba: ta investicija je vključena tudi v družbeni plan Ljubljane za leto 1977! OSREDNJA PROSLAVA NAŠE OBLETNICE JE BILA V LJUBLJANI Ljubljana, 14. oktobra. V glavni dvorani gospodarskega razstavišča je bila danes osrednja Proslava našega jubileja — 30 letnice IMF. Poleg delegatov iz vseh naših TOZD so se proslave udeležili: podpredsednik Izvršnega sveta skupščine SRS tov. Koman Albreht, član sveta federacije tov. Ivan Maček-Matija, predsednik gospodarske zbornice tov. Andrej Verbič, predstavniki družbenopolitičnih organizacij naše republike, Predstavniki občin, kjer imamo temeljne organizacije združenega dela, predstavniki naših največ-jih poslovnih partnerjev in naši upokojeni sodelavci. O dosedanjem delu naše delovne organizacije le spregovoril predsednik delavskega sveta podjetja tov. Stane Vrhovec in med drugim dejal: »Pretečeni čas karakterizirajo tudi pomembne spremembe v družbenopolitičnem in družbenoekonomskem razvoju naše socialistične samoupravne družbe. Z delom smo začeli v obdobju centralno planskega vodenja gospodarstva in med prvimi delovnimi kolektivi smo se vključili v vsakodnevno uveljavljanje samoupravljanja. Gledano s tega zornega kota lahko rečemo, da je delovni kolektiv IMP Ljubljana tipičen predstavnik Uspešnega gospodarskega razvoja in uveljavljanja socialističnega samoupravnega odnosa, ki sta tako enkratna in tako značilna prav za našo samoupravno socialitično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti. Prvi delavski svet si je naš kolektiv izvolil komaj štirinajst dni izza zgodovinskega dogodka, ko je tovariš Tito 26. junija 1950 leta v Zvezni skupščini izrekel znameniti stavek »tovarne delavcem«. 8- julija 1950. leta beležimo že prvo zasedanje delavskega sveta. Današnji sestav delavskega sveta Podjetja pomeni že 19. sklic najvišjega samoupravnega organa na ravni delovne organizacije. Delavsko samoupravljanje kot temelj naše družbenopolitične in ekonomske ureditve je v našem kolektivu polno zaživelo in bistveno pripomoglo k ujegovemu razvoju. Toda kmalu je bilo čutiti, delno tudi zaradi razmaha različnih dejavnosti na fuzličnih krajih po Sloveniji, da centralizirani sistem upravljanja prek enega samega delavskega Sveta in ob pomoči upravnega odbora ne zadošča. Razmišljati smo začeli o decentralizaciji in leta 1956 organizirali zaokrožene delovne postopke kot obrate, ki so imeli določeno stopnjo samostojnosti, imeli so tudi lastne letne plane in lasten °bračun poslovnih rezultatov. Kvalitetno novo Podobo so obrati dobili v letu 1960 z obliko-njem v ekonomske enote. Z njimi je prišla tudi decentralizacija vodenja, upravljanje pa se je še bolj približalo delavcu, saj so bili izvoljeni prvi obratni delavski sveti. Ti so povsem samostojno odločali o vseh vprašanjih/ieposredno vezanih na Problematiko ekonomske enote. Odločanje o zadevah celotnega podjetja je bilo pridržano cen-'ralrjemu delavskemu svetu. Ocenjujoč prehojeno pot treh desetletij lahko s Ponosom ugotovimo, da so bile vse pomembnejše odločitve pretresene in sprejete na sejah samoupravnih organov. In prav tem gre pripisati pomemben delež pri doseganju naših rezultatov. Tovariši in tovarišice: prav je, da se tudi na da-našnji svečanosti spomnimo s kratko, toda iskreno Zahvalo in priznanjem številnih članov našega ve-‘kega delovnega kolektiva, ki so sodelovali v or-pnih upravljanja in so s svojimi in potemtakem tudi našimi skupnimi odločitvami in delom na de- lovnih mestih, ob čutu polne osebne odgovornosti ugledu firme, in prav tako, če ne še bolj k uspeš-pripomogli, da so seje potekale v delovnem nemu sodelovanju take po samoupravni, stro-vzdušju in konstruktivnimi zaključki. Prav tako kovni in sploh družbenopolitični praksi. In to tudi danes s posebnim zadovoljstvom ugotavljamo pomeni, da nikoli nismo skrbeli za gospodarjenje neizmerljiv prispevek ogromne večine delovnega prepuščali samo strokovnim službam ali celo po-kolektiva, ki je s svojim delom, delovno disciplino sameznikom... in zgledom prispeval k doseženim rezultatom in (Nadaljevanje na 4. strani) Gostje in delegati na osrednji proslavi (Nadaljevanje s S.strani) Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil smo praktično začeli v letu 1970, ko smo namesto prejšnjega upravnega odbora na temelju 15. dopolnila oblikovali odbor za programiranje in razvoj. Postopoma so dozoreli pogoji za uveljavitev nove kvalitete v razvoju samoupravnih odnosov — samoupravne organizacije dela. Tako smo v letu 1970 oblikovali osem temeljnih organizacij združenega dela, skladno z 21.ustavnim dopolnilom. Tako je bil 19. julija 1973 podpisan samoupravni sporazum o združitvi novonastalih TOZD v delovno organizacijo IMP Ljubljana. Že leto kasneje so sodelavci še dveh delovnih enot odločili za organiziranje TOZD, v letu 1975 pa je razvoj zahteval še nadaljno poglobitev neposrednega odločanja v tedanji TOZD OVK, ki se je samoupravno organizirala v dve temeljni organizaciji. Skupna karakteristika razprav na zborih delovnih ljudi v zvezi z organiziranjem temeljnih organizacij je že spomladi 1973. leta pokazala, da je med delavci veliko zanimanja za prilagajanje notranje samoupravne organiziranosti ustavnim spremembam in da je velika večina zaposlenih dobro seznanjena z bistvenimi elementi oblikovanja temeljnih organizacij. Zato je prav, da se na kratko dotaknemo tudi druge plati našega dosedanjega dela in ki v bistvu pomeni temelj za današnje odločanje o naši prihodnosti. V tridesetletnem razvoju smo se razvili iz majhnega obrtnega podjetja lokalnega pomena do največjega jugoslovanskega v svoji stroki. Naš razvoj je vseskozi slonel na lastnih silah. Vse kar imamo — s čemer upravljamo je rezultat mnogoterih odpovedovanj v preteklosti in trdega dela danes, da bi imeli jutri več, da bi izbojšali svoj osebni produkcijski in družbeni standard. Z rastjo in razvojem podjetja pa so se razvijali tudi zaposleni. Brez razvoja zaposlenih ne bi bilo razvoja naše delovne organizacije. In zopet moramo ugotoviti, da so bila naša prizadevanja, da je največja vrednota delovni človek, v popolnosti potrjena. Zato je bila vsa skrb najprej posvečena njemu, njegovim delovnim in življenjskim pogojem. Vlaganja v razvoj članov kolektiva in njihovo dolgoročnejšo navezanost na IMP, njihova udeležba v procesih samoupravnega določanja, pri delovnem uspehu kot moralnemu in materialnemu priznanju, to je tisto, kar dela razliko med nami in drugimi delovnimi skupnostmi. Samo človek. dober delavec tako fizični kot umski, ustvarja razliko v kvaliteti dela. Boljše metode dela je sposoben vnašati samo človek s svojim ustvarjalnim duhom. To pa je drag in dolgotrajen proces, ki ga potrjujejo samo znanje in dejanja, skratka delo. Zato je tudi logično, da se in se še bomo srečevali z različnimi težavami. Toda to je del našega dela in s tem moramo računati, pa zato biti skoz in skoz v akciji, v dinamičnem obnašanju. Še nekaj je, kar je ob tej priliki vredno poudariti iz zapletenih odnosov, ki so vzpostavljeni v naši delovni organizaciji, ki ima visoko stopnjo razvite vertikalne in horizontalne integracije združenega dela, ali bolje, ki ima široko tehnično delitev proizvodnih programov med temeljne organizacije in se z visoko stopnjo razvitosti vključuje v družbeno delitev dela. Gre za uveljavitev principov planiranja že pred skoraj dve mi desetletji, ki so že tedaj pripeljali do razširitve zastavljenih ciljev našega delovnega kolektiva, ko smo poleg čisto ekonomskih, oziroma poslovnih pridodali tudi nepodjet-niške,ki imajo širši družbeni pomen. Pri tem gre za zelo zgodaj spoznanje bistva družbenoekonomskega sistema naše socialistične samoupravne skupnosti, da je produkcija vedno namenjena k celoviti izgradnji socialistične osebnosti. V naših prizadevanjih smo se borili za pridobivanje več znanja s procesi rednega ali izobraževanja ob delu, tako strokovnega, kot družbenopolitičnega. Zavedamo se, da bolj razgledan človek lažje svoje Na proslavi so bili tudi vsi delavci, ki so pri IMP trideset let. Od leve: Marjan Košir, Stanislav Smerajc, Tinca Zevnik, Alojz Zadnikar, Anton Primc, Bronislav Remic in Janez Vovk osebne težave spreminja v družbena vprašanja, ko vidi pomen teh težav za skupnost in pomen skupnosti pri njihovem reževanju. Dijaški dom v Domžalah, v katerega smo samoupravno združevali pomembna sredstva,nam omogoča za prihodnost realizacijo vseh sedaj še neuveljavljenih oblik izobraževanja zlasti ob delu. Podobno smo problem reševali tudi na drugih področjih družbenega standarda, ko smo jasne poglede tudi materialno realizirali. Zlasti dobre rezultate smo dosegli s prehrano delavcev, organizacijo dopustov v lastnih počitniških domovih, s primerno zaščito pri delu, raznimi vidiki stanovanjske politike, itd. V procesu, ki ga praktično letošnjo jesen peljemo k formalnemu koncu, ima osrednje mesto vprašanje samoupravne organiziranosti, še zlasti v prizadevanjih za večji dohodek in večjo produktivnost dela. Vstopamo takorekoč v drugo fazo uresničevanja ustavnih načel, ko ne smemo dajati samo poudarek tehnično-organizacijskim vprašanjem, temveč tudi dohodkovnim, to je razreševanju družbenoekonomskih vprašanj. Pri 'tem je osrednji problem pridobivanje in razporejanje dohodka in še zlasti delitev sredstev za osebne dohodke. Reči je treba, da smo šele z energično akcijo družbenopolitičnih organizacij uspeli spremeniti napačno, oziroma enostransko gledanje, ki je bilo v tem. da so nekateri pričakovali rešitve okoli kriterija in meril za vrednotenje rezultatov dela izven TOZD, oziroma je bila pozornost usmerjena v preveč formalno obravnavanje samoupravnih splošnih aktov. Po našem globokem prepričanju bo treba pozornost in politično naravnanost usmeriti predvsem v to, zakaj nekateri posamezniki, skupine ali celo TOZD premalo zaslužijo, zakaj lahko prihaja do neodgovornega obnašanja^jiediscipline, itd., ne pa da čas zgubljamo okoli visokih zaslužkov ljudi, ki tudi veliko prispevajo. Žal je res, da so se lenuhi preveč naučili, kako je moč na vse načine izkoriščati pravice iz delovnega razmerja, pri čemer jim položaj olajšuje zapletena procedura dokazovanja, ki je posledica neustreznega besedila samoupravnih splošnih aktov za konkretne razmere posamezne TOZD. Drugo pomembno vprašanje samoupravne organizacije, ki je pred nami, je tudi v tem, da reši- tve, do katerih smo se letos dokopali, niso nekaj trajnega, niti niso nek splošno veljavni način. Še vse preveč je zapiranja v meje TOŽD, še vse premalo je dosledne izvedbe duha zakona o združenem delu, oboje pa vodi k večanju administracije in počasnejšemu naraščanju produktivnosti dela. Poudarjam, da je opazen porast administracije, ki ni posledica tehničnega napredka. Bistveno je, da smo pojave zaznali in da jih že odpravljamo. Zavedamo pa se, da je samoupravna organizacija stalen proces, ki ni časovno omejen. Prav tako bistvenega pomena je, da mora vzpostavljanje odnosov med TOZD izhajati iz njihovih razvojnih programov in dohodkovnega povezovanja, ki šele omogočata združevanje dela in sredstev. Tretje pomembno področje, ki ga izpostavljam izmed drugih, je področje uresničevanja samoupravljanja. Izhajati moramo iz vseh pozitivnih izkušenj in odpraviti, oziroma dopolniti nekatere ‘oblike. Rečemo lahko, da so v minulem obdobju pomembno uveljavitev dosegli zbori delavcev, pri čemer je očividna povečana prisotnost in angažiranost delavcev in pozitivna praksa, da so bila vsa pomembna voprašanja obravnavana na zborih delavcev. Obratno lahko ugotovimo, da je bil referendum kot oblika osebnega izrekanja zapostavljen. To je pomembna naloga, ki stoji pred vsemi samoupravnimi in političnimi strukturami v TOZD, da se borijo za čimprejšnjo in popolnejšo afirmacijo tudi te oblike. Nekaj problemov, kot objektiven odraz samoupravnega delegatskega sistema se je pokazalo tudi pri uveljavljanju tako vertikalne (delegatska baza — delegacija — delegat) kot horizontalne (med delegacijami različnih TOZD, oziroma med različnimi delegacijami) povezanosti. Mislim konkretno, da je bilo vse preveč poslanskega, to je reprezentativnega obnaša- Tovariši in tovarišice! Povedane misli so samo fragmenti iz življenja našega velikega delovnega kolektiva. Zato mi dovolite ob zaključku še tole: še bolj kot dosedaj se moramo truditi, da ne delamo konfliktov, temveč, da probleme svoje TOZD odpiramo in jih skušamo sporazumno reševati. Poleg tekmovanja se moramo zavedati, da je nujno tudi sodelovanje. Težave je treba reše- Glavni direktor tov. Stanko Krumpak je izročil posebno priznanje tov. Ivanu Mačku-Matiji in skupščini občine Ljubljana-Bežigrad, ki ga je prevzel njen predsednik tov. Janez Rigler vati z dogovarjanjem, s sporazumevanjem, s skupnimi prizadevanji. Spoštovati je treba interese tudi drugih, da bi tudi drugi spoštovali naše. In še to: če smo z velikanskimi pridobitvami za delavski razred, ki so v Ustavi in Zakonu o združenem delu pridobili dolgoročnejšo podlogo za uresničevanje neposrednega samoupravljanja, se je treba zavedati, da smo nase prevzeli tudi veliko odgovornost.« Za predsednikom delavskega sveta je spregovoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta tov. Roman Albreht, ki je v svojem govoru opozoril na skromne začetke pred tridesetimi leti in rezultate, ki se z današnjimi ne morejo primerjati, saj so se spremenila vsa merila. Da.bomo v treh desetletjih ustvarili toliko, niso verjeli niti največji optimisti. Ko se je začenjala obnova porušene domovine, je vse skupaj bilo videti kot zanesena vizija jurišačev na nebo, ne pa realno uresničljiv program. Še se spomnimo, kako so ravnali tisti, ki so nas hoteli spraviti na kolena. Toda naša pot je postala realnost in opredeljuje odnos drugih do nas — naših prijateljev in tudi tistih, ki jih moti naša pot. ■ Zavedati se moramo, da vse, kar je naprednega, najde pri nas svoj odzven, vse. kar ima samo zunanji videz, pa se zdrobi in sesuje. Vprašamo se lahko, kje smo dobili moč, za vse to. kar smo storili v spoznanju, da delamo zase, da je početje pošteno, da dela ni možno opraviti, če ne bi delali radi. V krizo so zašle vse pobude in vsi motivi, ki ne prinašajo novega, boljšega. Opozoriti je treba na dvoje nevarnih pojavov: nemoč pri reševanju delovnih nalog in svojevrstna potrošniška mrzlica, vzdušje, ki ne pozna jeklene logike gospodarjenja, da ni mogoče porabiti več, kot proizvedemo. Storimo sedaj kvaliteten korak v razvoju ekonomskih pdnosov v združenem delu — to je objektivni imperativ za naš nadaljnji razvoj. Med organizacijami, ki so med seboj povezane, moramo zamenjati neustrezne odnose z dohodkovnimi. Ni pomembno fizično združevanje, ampak sprememba odnosov — skupno planiranje, zagotavljanje sredstev za skupni razvoj, zagotavljanje jamstva in odgovornosti, načini in oblike samoupravljanja. Tu pa vse preveč omahujemo. Ali bomo do roka, ki ga postavlja zakon, uspeli to urediti? Vi ste s polnimi pljuči in zamahom stopili v procese preobrazbe. Tega smo lahko veseli. Prav je, da nočete zaostajati. Želim, da vam pri tem ne bi zmanjkalo poguma. Čestitam vam k odlikovanju, ki vam ga je podelil tovariš Tito in vam želim, da tudi v bodoče delate tako kot doslej, je zaključil tov. Roman Albreht in nato predal visoko državno odlikovanje predsedniku delavskega sveta podjetja. Takoj nato je glavni direktor tov. Stanko Krumpak podelil posebno priznanje tov. Ivanu Mačku, skupščini občine Ljubljana Bežigrad in pa sedmim delavcev, ki delajo pri podjetju od njegove ustanovitve. V kulturnem delu programa so sodelovali: pihalna godba Ljudske Milice in naš pevski zbor, ki sta proslavo tudi začela, Koroški akademski oktet, igralec SNG Rudi Kosmač in Ajda Lesjak, ki je spored povezovala in z izbranimi besedami pripomogla, da je bilo vzdušje tako pristno in domače. Ni dvoma, da je bila proslava enkratna. Zasluga in zahvala gre vsem nastopajočim in njenim popravljalcem. Govoril je predsednik delavskega sveta podjetja tov. Stane Vrhovec Gostje in odlikovanci na podelitvi državnih odlikovanj z''- w PODEL X JTEV DRŽAVNIH ODLI KOVANJ J Ob našem jubileju je predsednik republike tov. Tito odlikoval 116 naših delavcev. Svečana podelitev je bila na večer pred osrednjo proslavo v ljubljanskem klubu delegatov. Podelitve so se udeležili predstavniki republiškega sveta zveze sindikatov na čelu z njegovim predsednikom tov. Janezom Barboričem, ki je odlikovanja tudi podelil, predstavniki bežigrajske občinske skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij naših TOZD in delovne organizacije in seveda odlikovanci. Zbranim je spregovoril sekretar sveta ZK IMP tov. Aleš Čerin, ki je med drugim dejal: Podelitev odlikovanja pomeni vsakemu osebno priznanje za njegov trud, prizadevanje in odpovedovanje, za njegovo delo, uspehe in zasluge kot izraz družbene ustvarjalnosti, s tem pa najvišje družbeno priznanje za njegov prispevek h graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti. Ni slučaj, da podelitev teh priznanj sovpada prav z jubilejem naše OZD, 30-ietnico IMP; vaše zadovoljstvo ob visokem družbenem priznanju je tudi praznik IMP, v katerega ste vložili največ. Posebno pa nas veseli, da ugotavljamo rezultate in uspehe 30-letnega dela IMP in s tem povezujemo podelitev odlikovanj našim najzaslužnejšim delavcem, prav v letu Titovih in partijskih jubilejev ... Vse rezultate IMP pa so dosegli delavci in prav vsem, ki so v 3 desetletjih ustvarjali v IMP, gredo zahvala in čestitke za doseženo. Današnja svečanost pa je najlepša priložnost, da se vam, tovarišice in tovariši, ki ste za IMP, s tem pa tudi za širšo družbeno skupnost, dali največ, izreče zasluženo priznanje s podelitvijo državnih odlikovanj. Nemogoče je v tem kratkem nagovoru prikazati zasluge vsakega od vas, za katere boste dobili priz- Državna odlikovanja sta prejela tudi jubilanta: tov. Marjan Košir (zgoraj) in tov. Alojz Zadnikar Zbranim odlikovancem in gostom je pred podelitvijo državnih odlikovanj spregovoril sekretar sveta ZK IMP tov. Aleš Čerin nanja, toda vaše delo je vtkano v rezultatih IMP-ja; v stotinah kilometrih vseh vrst instalacijah na številnih objektih, v raznovrstnih proizvodih, v administrativnih, strokovnih, vodstvenih in drugih opravilih, projektih, lastnih investicijha, razvojnih programih itd. Nekateri od vas ste ustvarjali današnji IMP praktično od njegovega nastanka, večina pa^desetletje, dve in celo dlje. Mnogim od vas pomeni delovni, strokovni, družbenopolitični in samoupravni prispevek IMP življenjsko delo, delo, kateremu ste posvetili vse svoje strokovne in druge sposobnosti, vso ustvarjalnost, fizične napore in za katerega vam ni bilo žal moči, zdravja, prostega časa, celo osebnega življenja ter ste s svojo nemo, požrtvovalnostjo in delovnim prispevkom vzgled delavcem IMP in izven njega, mnogi pa ste sodelavcem znali pokazati pot iz trenutnih neuspehov, težav in kriz in jih vodili k no-vimn ciljem. In prav ta zavzetost, delovna gorečnost, povezana s širino sposobnosti spoznavanja, presojanja in odločanja ter s širino osebnosti sploh, je vodila celotni delovni kolektiv mirno vseh težav, ki jih v 3 desetletjih ni bilo malo, v tak nesluten razvoj in današnje razsežnosti in poslovne rezultate IMP. Poslovni rezultati IMP in njegova današnja samoupravna zgradba in funkcioniranje ne bi bili taki, skopa obrazložitev vaših zaslug pa bi ostala nedorečena brez odločujočega faktorja; družbenopolitične aktivnosti in vloge delavca — samoupravljala. V bogatem povojnem družbeno ekonomskem razvoju naše družbe, tako pa tudi v IMP, sta družbenopolitična aktivnost delavca in aktivnost delavca samoupravljalca napredovali z roko v roki. Vaša družbenopolitična aktivnost v osnovnih organizacijah in drugih organih ZK, sindikata in mladine, v zvezi s katero ste imeli pomembne funkcije in odgovorne naloge, je korak za korakom naglo razvijajoče se družbeno ekonomske odnose ažurno in uspešno vklapl jala v organizacijo in poslovanje IMP in le tako omogočila razvoj, dobre poslovne rezultate in odvrnila spremljajoče negativne družbene in interne pojave. S tem pa so bili vključeni v poslovanje IMP organi upravljanja s svojimi dejanskimi funkcijami, v katerih ste vseskozi dajali plodne prispevek in si nabrali bogato samoupravijalsko prakso in izkušnje za uveljavljanje samoupravnih odnosov v svoji sredini. Vaša zelja in trud za vspostavitev tovarištva, prijateljstva med delavcema kot sočlovekoma socialistične družbe pa sta se marsikje v popolnosti uresničila. Pri izpeljavi vseh teh zahtevnih nalog ste v družbenopolitično aktivnost in razvoj samoupravnih odnosov vložili ogromno truda, ki ga ob današnji samoupravn organiziranosti IMP in ob sedanji aktivnosti pri uresničevanju zakona o združenem delu znamo ceniti. Ob podelitvi najvišjih priznanj ne smemo pozabiti, da ta daleč presegajo okvire IMP, da so to priznanja najširše družbene skupnosti, ki je neposredno povezana z uspehi, ki jih slavimo ob našem | jubileju. Naj bodo priznanja za vaše dosedanje delo tudi obveza vseh nas za še boljše rezultate! Po podelitvi se je v imenu vseh odlikovancev ^ predsedniku Titu zahvalil glavni direktor tov. Stanko Krumpak in mu obljubil, da bodo delavci IMP, še posebej pa odlikovanci stali še naprej v prvih vrstah boja za nove družbeno ekonomske odnose in utrjevanje samoupravnega socialističnega sistema. ODLIKOVANI DELAVCI Red dela z rdečo zastavo Krumpak Stanko Mazovec Lado Red dela z zlatim Vencem Kosi Alojz Kumše Franc Mendiževec Valentin Zaviršek Janez Red republike z Rronastim vencem Kolenc-Kokalj Mihaela Red zaslug za Narod s srebrno Zvezdo Avžlahar Pavle Lazarevski Kristina Osredkar Stanislav Pančur Anton Verdnik Rajko Vrhovec Stane Pregelj Marjan Red dela s srebrnim vencem Alič Ladislav Babnik Vinko Baudek Jože Bečan Marjah Bernetič Boris Bremec Ciril Bezjak Anton Brajer Alojz Brajer Janez Brezovšček Jože Češnovar Franc Čuk Julij Čirič-Komelj Olivija Dražumerič Adolf Gartner Ladislav Grčar Janez Gregoran Josip Hočevar Franc Jankovič Henrik Javornik Janez Jordan Jože Kralj Jože Kramberger Branko Košir Marjan Kovač Jože Križan Anton Kurent Ciril Lah Anton Lukek Dragutin Mersel Ignac Mozetič Marija Močilnikar Lidija Močnik Peter Nastran Valentin Omerzu Mihael Pančur Stanko Peterlin Bogdan Podlipec Franc Prijatelj Alojz Ratajc Karel Rupnik Ivan Rozman Ivan Sirk Martin Škander Leopold Štempelj Jože Šubic Jože Tomažin Milan Toplak Janez Vatovec Stanislav Velikonja Dominik Vidergar Martin Weiss Jože Zadnikar Alojz Zavec Jurij Zavrl Žarko Zima Anton Zofič Pavel Zoretič Ivan Zorko Rafael Zupan Marjan Zupanič Jože MEDALJA ZA ZASLUGE ZA NAROD Erjavec Alojzija Zaletel Anton MEDALJA DELA Adamič Jože Bradač Alojz Bobič Franc Božič Stanislav Božič-Kovač Angela Ciuha Franc Erjavec Frančiška Gobec Ivan Grčar Franc Hvala Venčeslav Jamnik Vinko Jerman Delgi Jurša-Oven Majda Kaš Ivan Kolarič Josip Korošec Karel Kušar-Mihelčič Marija Kogovšek Dušan Klobučar Vladimir Krmelj Anton Marič Franc Medvešek Ivan Murovec Janez Per Karlo Priča Nikola Pucer Franc Pogačar Tončka Ražman Gvido Robič Slavko Strel Marjan Škrlep Jože Tarman Stane Urbas Bogomir Valant Jože Velkavrh Marinka Vrabič Jože Zaletelj-Omahen Zofija Zajc-Duša Olga Zorman Peter URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU PRIPRAVE ZA DELITEV OSEBNIH DOHODKOV PO NOVEM V zvezi z zakonom o združenem delu, ki je bil sprejet koncem minulega leta, smo na pobudo politič-! nega aktiva IMP začeli uresničevati določila o delitvi osebnega dohodka. Koncem avgusta je bila sestav-i Ijena osrednja komisija za pripravo SS o delitvi OD, ki je takoj začela delati, saj je rok za sprejem tega SS 1.1. 1978, kar zahteva za tako obširno nalogo dobro načrtovano in usklajeno delo. Komisija se je zavedala, da lahko dosežemo postavljeni cilj le z dobro organizirano in široko zastavljeno akcijo, ki naj pri delu vključi celotno strukturo zaposlenih v ta namen so bile v L fazo dela — opisovanje delovnih nalog in opravil — vključene komisije za norme, ki zajemajo proizvodnjo, montažo in projektiv. Tem smo priključili še delovno skupino za opis režijskih delovnih nalog. Komisije so se izkazale izredno uspešne, kar posebno velja za komisijo, ki opisuje delovne naloge režije, kjer je bilo doslej storjenega bore malo, dela pa je bilo največ. Težave pri delu, ki nastajajo, so predvsem delovnega in organizacijskega značaja. Med prve I sodi čas priučitve, ki je nujno potreben vsem članom delovnih komisij, da se podrobneje seznanijo s smernicami in politiko delitve OD po zakonu o | združenem delu, postavljenimi v razmere našega združenega dela (opisi DELOVNIH MEST so bili v DO IMP dobro zasnovani in tudi začetno pra-1 v'lno ocenjeni. Kljub temu so še vedno obstojale j slabosti sedanjega sistema ocenjevanja dela, Predvsem v tem, da je bilo za isto delovno nalogo °ziroma opravilo povsem umetno postavljenih več delovnih mest. Torej je bilo enako delo različno vrednoteno, kar je povzročalo spore med zaposlenimi). Med druge pa sodijo neusklajenost dela znotraj komisij samih, ki imajo bolj ali manj obsežno delo in potrebujejo v določenem času delu primerno število članov. Opisi delovnih nalog so bili tako končani do 15. 10., koncem desetega meseca pa bo opravljena tudi analitična ocena delovnih mest v posameznih dejavnostih. Nato bo skupna delovna komisija sestavila vse delovne naloge, ki jih v tem trenutku v okviru DO IMP opravljamo. Prav gotovo je ena izmed zavor na poti k uresničitvi SS o delitvi DO naša bodoča organiziranost, ki bo določila delovne naloge, potrebne posameznim DO in v njihovem okviru TOZD. Samoupravna organiziranost je predpogoj za izdelavo samoupravni ih splošnih aktov, t. j. samoupravnih sporazumov o delitvi dohodkov in čistega dohodka SOZD in DO ter pravilnikov v TOZD in delovnih skupnostih. Ena izmed odgovornih in občutljivih nalog ostaja izdelava meril za določanje in ugotavljanje obsega del, kvalitete in ekonomičnosti opravljanja delovnih nalog, ki jih v dosedanji praksi ni bilo. Ta merila so osnova za uresničevanje določil zakona o delitvi po rezultatih dela. Izdelava teh meril ni ravno domena naše komisije, temveč naj pri tej izdelavi sodelujejo tudi vse prizadete službe, da bi tako lahko dosegli čim boljše rešitve. Rok, ki je pred nami, je zelo kratek, ker morajo biti osnutki aktov pripravljeni do sredine novembra. Zato je še toliko bolj pomembno aktivno sodelovanje vseh zaposlenih v IMP. Komisija za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi OD v IMP f X ZAHVALA ATLETSKE ZVEZE SLOVENIJE V imenu organizacijskega odbora »22. Mladinskega pokala republik in pokrajin« v Ljubljani se vam iskreno zahvaljujemo za pokroviteljstvo nad ekipo Slovenije ter za finančni prispevek za zmanjšanje njihovih stroškov bivanja v Ljubljani. PREDSEDNIK AZS BOŽIČ JOŽE STRAN 8 IMF GLASNIK NOVEMBER 197?! NOVEMBER 1977 IMF GLASNIK STRAN 9 Franc Bobič Josip Kolarič Janez Rojc Zdravko Nastran Franc Maselj Če slišimo kaj o armaturah v okviru IMF in če so še regulacijske, potem to zadeva našo TOZD Tovarno regulacijskih armatur in aparatov. Še vedno radi uporabljamo kar kratko staro ime Trata#čeprav je danes tu ulica Jožeta Jame v občini Ljubljana-Šiška. Velik napis na pročelju nam pove, kaj delavci tu proizvajajo, pove celo preveč. Livarna, ki je še napisana, že precej let dela in se razvija v Ivančni gorici, njeni zametki pa so bili tu. Danes je v tej temeljni organizaciji zaposlenih že več kot štiristo delavcev. Kako delajo in živijo pa naj bi v skopih besedah in grobih obrisih povedal ta zapis. HITER RAZVOJ V ZADNJIH LETIH Razvoj Trate je bil po svoje zanimiv. Iz majhne delavnice je nastala današnja tovarna. Prehodila je vse stopnje razvoja od ekonomske enote, samostojnega obrata do TOZD. Direktor TOZD tov. Lado Mazovec je takole pripovedoval o razvoju: »Še pred desetimi leti je tovarna delala s skromno opremo, skoraj brez ustreznih kadrov, delavci so delali v težkih delovnih pogojih. Nihče ni pričakoval, da bo v istih prostorih nastala serijska in izven ■serijska proizvodnja. Tovarno nismo opremljali samo s stroji, razvoj je bil večstranski. Delavci, kot najvažnejši faktor,, so tudi preživljali težka obdobja. Morali smo vzgajati strokovnjake doma ali pa jih poiskati med diplomanti višjih in visokih šol. Šele ti izšolani in izkušeni delavci so postali osnova in jamstvo, da se začne tovarna programsko razvijati. Posamezni delavci niso vedno razumeli novega načina dela, nove tehnologije in so bili bolj žalostni kot veseli, kajti spremeniti je bilo treba ustaljen način dela. Zavedali smo se in se tudi še danes, da brez lastnega razvoja ni napredka. Samo delavci, ki čutijo utrip proizvodnje, jo lahko razumejo. Razvijalec in delavec za strojem morata biti v isti skupini, povezana z vsemi vmesnimi členi. Šele takšna povezava omogoča izvajanje programov, posameznih projektov in večanje rezultatov in pripomb njihovim ustvarjalcem. Zadnja leta so nam plan in programi glavno sredstvo, da lahko ugotavljamo: kaj naj delamo, kje smo na jugoslovanskem in evropskem tržišču, da lahko zaloge polizdelkov obdržimo v normalnih okvirih in da so na zalogi vedno tisti polizdelki, ki jih proizvodnja potrebuje. Planiranje nam omogoča dobro usklajevanje programov. V zadnjih treh, štirih letih smo podvojili proizvodnjo, 30 —. 40% se je povečala bruto realizacija, število delavcev se je povečalo za 5—10%. Rasla je produktivnost, obenem tudi dohodek. Kljub vsemu napredku pa. ugotavljamo, da je strojna opremljenost še vedno prenizka. Pred nami je reorganizacija tovarne v tehnološki opremi, ki najbrž ne bo tako draga, mnogo več pa bo organizacijskega dela. Zavedamo se, da je evropska proizvodnja precej let pred nami. Vendar pa lahko ugotovimo, da je minuta obdelave pri nas skoraj enaka oni v zahodni Evropi. Če primerjamo vrednost osnovnih sredstev na prostor ali delavca, še nismo na evropski ravni. Zato za nas ni počitka. Tehnologijo in tehniko moramo razvijati naprej. Vključujemo se v zunanja tržišča in izdelke prodajamo z določeno izgubo, ki PRI RAZGOVORU SO SODELOVALI: Franc Bobič — skupino od ja v pločevinami Josip Kolarič —- predsednik delavskega sveta Janez Rojc — predsednik osnovne organizacije sindikata Zdravko Nastran — sekretar osnovne organizacije ZK Franc Maselj — vodja delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine Anton Pančur — tehnični direktor TOZD Rudi Bukovec — sekretar TOZD ing. Gorazd Kordelič — direktor komercialnega sektorja TOZD ing. Leopold Škander — vodja proizvodnje Lado Mazovec — direktor TOZD nastaja predvsem pri materialu, medtem ko je obdelava na evropskem nivoju.« Anton Pančur: »Razmišljanja in odločitve pridejo iz vprašanj zelo razvejane in zahtevne proizvodnje. Vse to moramo imeti pred očmi, ko se odločamo o nabavi strojev. Preokret smo naredili pred štirimi leti, ko smo kupili polavtomatske in namenske stroje. Vendar danes doba specializiranih strojev že zahaja. Delavce moramo še sedaj pripravljati za delo na novih strojih, da prehod ne bo povzročil prevelikega zastoja v proizvodnji. Prek 3000 različnih polproizvodov zahteva dobro predpripravo dela.« Za energetsko preskrbo tovarne je poskrbljeno: zagotovljena je voda, elektrika in ogrevanje. Do letos je bil njihov razvoj prostorsko onemogočen zaradi rezervatov za ceste. Sedaj je tudi ta ovira odpravljena. POMANJKANJE STROKOVNJAKOV Čeprav je Ljubljana univerzitetno središče, vseeno ni nekaterih profilov strokovnjakov ali pa se ti raje zapo- | slujejo na njim neustreznih delovnih mestih. Lado Mazovec: »Profesorji in mentorji diplomantov ne izhajajo iz tovarn, zato tudi ni nagnjenosti in pripadnosti industriji. V tovarni je konkretnost dela, začetek točno ob uri, prihod registrira ura, vsako napako se hitro vidi, delo ocenjuje zelo širok krog delavcev. Slovenci smo tako majhni, da je že od Name do Figovca predaleč, da bi hodili delat. Mi smo za marsikoga že predaleč iz Centra, čeprav so dobre zveze. Zanimivo pa je, da strokovnjaki, ki se zaposlijo v industriji, tudi ostanejo.« Rudi Bukovec: »Treba je omeniti specifičnost dela v industriji in ne nazadnje: dohodki v gospodarstvu so nižji od onih v negospodarstvu.« Anton Pančur: »Šolanju kadrov moramo tudi naprej posvečati vso skrb. Vzgajati moramo projektante ali bolje: jih seznanjati in usmerjati, da bodo projektirali naše izdelke, šolati moramo monterje, ki naše izdelke vgrajujejo in ne nazadnje moramo posvetiti več skrbi našim odjemalcem. Le tako lahko pridejo naši proizvodi do veljave. Prav tako ne moremo mimo šolanja naših 50 učen' cev v gospodarstvu.« Rudi Bukovec: »Ko bomo vsaj delno otresli prostorske stiske, moramo prekiniti s klasičnim izobraževanjem učencev, ki ni najboljše; Zanje nameravamo uredili delavnico, kjer bodo poti enim vodstvom delali po posebnem programu. Povezan1 v enotni proces bodo vet ustvarili in se tudi več naučili- Izobraževanje ob delu je prineslo dobre rezultate. Ne samo, da je del nekvalificiranih delavcev dosegel polkva; lifikacijo, da smo sami izšolaj1 kvalificirane delavce, da j® del delavcev uspel pridobili visoko kvalifikacijo, uspehi so tudi v proizvodnji. Naveden1 naj samo izmet, ki se je občutno zmanjšal.« Ker se zavedajo, da bo ' bodočnosti imel kadre le tisti' ki bo vlagal določena sredstva, štipendirajo dijake na srednjih in študente na višjih in visokih šolah. DELAVEC NI POZABLJEN O skrbi za izobraževanje j smo že govorili. Toda če ho-I čemo, da bodo delavci na lovnih mestih dosegali visoke rezultate; morajo imeti ure-, jeno delovno okolje in rešeno stanovanjsko vprašanje. Y zadnjih dveh letih so kupih več kot trideset stanovanj, letos so jih dobili v bližini tovarne. Več kot 700.000 din so lani razdelili posojil delavcem, ki gradijo svoje hiše-Zgradili so jedilnico v tovarni-Hrano jim dovaža TOZD Družbeni standard. Pripombe so predvsem okrog visokih cen hladnih malic in cene pijač, ki so večje kot v trgovinah. Če hoče delavec dobro samoupravljati, mora biti obveščen o dogajanjih v temeljni in delovni organizaciji-Potreb po obveščenosti in obveščanju IMP Glasnik ne more zadovoljiti, zato so začeli dvakrat mesečno izdajali svoj bilten in so tako presekali razne govorice, ki se širijo, če delavci niso dobro obveščeni- Poskrbeli so za izobraževanje iz varstva pri delu in rezultat je velik: večjih delovnih nezgod ni bilo. Sindikalna organizacija, ki je dokaj delovna, je ustanovila vzajemna pomoč, v katero vplačuje 5b din mesečno že 120 delavcev, ki potem lahko dobijo p°" Posebej naj omenimo inovacijsko dejavnost, ki je v tej tovarni dokaj razgibana. Doslej je delavski svet odobril odškodnino okoli 20 inovatorjem. Skupni prihranek znaša več milijonov din. Za samoupravni sporazum pravijo, da je boljši od prejšnjega pravilnika, vendar so še določene nejasnosti. Še vedno je težko reči, kdaj gre za inovacijo, kdaj pa za redno delovno nalogo. Težko je tudi doseči, da bo inovator zadovoljen, da bo odškodnina resnično odraz njegovega prispevka in da bodo zadovoljni njegovi sodelavci, ki imajo večkrat pripombe, izvirajoče iz čisto človeških nagibov, ki jim pravimo tudi nevoščljivost. Samoupravni sporazum določa višino odškodnine 10% od prihranka, kar je stimulativna nagrada tudi v evropskem merilu. Delavci v TOZD TRAA so še zaupali, da je v obdelavi inovacija, ki bo po dosedanjih izračunih in ocenah pomenila 500 milijonov mark prihranka. O teh vprašanjih naj bi nekoliko razmišljale tudi komisije za inovacije v drugih TOZD, ker v veliki večini drugega dela nimajo. Prečno 2000 din brezobrestnega posojila in ga morajo vrniti v štirih mesecih. Delovne razmere danes so s tistimi pred nekaj leti težko Primerljive. Franc Bobič: »Mislim, da delavci radi prihajajo na delo, Počutje pa je večkrat odvisno °d dela. Nekateri se še niso vživeli, enim je pa vseeno, kaj se dogaja v tovarni, vendar je' takih čedalje manj.« Zdravko Semcter Nastran: “Osnovna organizacija ZK se je razvijala skupaj s tovarno in s Svojim delom pripomogla k njenemu razvoju. Velik je bil njen Prispevek pri urejanju medsebojnih odnosov, pri skrbi za izobraževanje in informiranje delavcev. V zadnjih letih smo sprejeli 13 novih članov, danes šteje osnovna organizacija 45 članov. Zelja po ideološkem izobraževanju je prisotna predvsem pri novo sprejetih. Sekretar osnovne or-Sanizacije bi moral biti neposredni proizvajalec, a bi verjetno težko opravljal to funkcijo, ker je neprestano treba pošiljati poročila in razne statistike o opravljenem delu. S svetom ZK IMP smo dobro sodelovali. Pri reorganizaciji pa so bile akcije z njegove strani le premalo podkrepljene. Družbenopolitične organizacije so ugotavljale, da bi se delovna organizacija hitreje razvijala, če b> bila v njeni sestavi tudi livarna. Dsnovna organizacija je na tem Področju veliko delala, rezultata Pa ni bilo. Zavedamo pa se, da se lahko vsaka TOZD po svoje organizira. Naj se po tej poti zahva->m še občinskemu komiteju ZK Hubljana-Šiška za pomoč pri krepitvi naše osnovne organizacije. Janez Rojc: »Izvršni odbor Osnovne organizacije sindikata teje 13 članov in se je v zadnjem Pjandatnem obdobju sestal že p-krat. Kaj delamo, najbrž ni ,reba posebej omenjati. Težko pa le Pridobiti ljudi, da sodelujejo, klepov oziroma dogovorov o enotnih akcijah se v glavnem držimo. Menim, da se je konferenca premalo sestajala, preveč je sodelovalo predsedstvo, ki pa ne more odločati o vseh vprašanjih.« Predsednik osnovne organizacije zveze socialistične mladine je bil odsoten, zato je o njenem delu spregovoril tov. Nastran: »Mladina, zaposlena pri nas, je iz različnih krajev države. Naloga mladinske organizacije je tudi, da se mladi ljudje med seboj spoznavajo, izmenjujejo izkušnje. To vlogo je dobro opravila, saj pri nas ni niti najmanjšega šovinizma. Mladina je letos uspešno izvedla dve akciji urejanja okolja tovarne. Članov mladinske organizacije je okoli 130 in mesečno plačujejo 10 din članarine, ki jo potem porabijo za izlete in strokovne ekskurzije. Omeniti moram še aktiv mladih komunistov, ki tudi deluje v naši TOZD.« Josip Kolarič: »Samoupravni organi spremljajo vsa dogajanja v TOZD in tesno sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami. Lani, ko so bile razmere težke, smo sami naredili stabilizacijske in sanacijske programe. V naši TOZD je razvejana inventivna dejavnost. Delavski svet je imenoval komisijo in strokovnega sodelavca, ki pripravita vse potrebno ob inovacijah. Vsak delegat dobi 5 do 7 dni pred sejo vabilo z gradivom. Sklepe potem redno objavljamo v Informacijah. Vabilo za sejo delavskega sveta visi tudi na oglasni deski, da se z dnevnim redom lahko seznanijo vsi delavci. V začetku leta sprejemamo proizvodni program, vsi predlogi gredo prek samoupravnih organov. Obravnavali smo tudi nekaj priritožb delavcev na sklepe komisij oz. odborov. Tako smo sklep odbora za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti o izključitvi delavca spremenili v pogojnega in danes lahko ugotavljamo, da je to vzgojno vplivalo na delavca, ki od takrat ni več kršil delovne dolžnosti. Pri eni od zahtevnih inovacij se je delavec obrnil na sodišče, a je delavski svet odločil, da je bil delavec zadovoljen, še pred izre- | kom sodbe. Franc Maselj: »Vsi delegati delajo v sindikatu, zvezi komunistov ali v samoupravnih organih in so seznanjeni s problemi v domači hiši. Pogrešamo strokovno vodstvo, sodelavca, ki bi več delal z delegacijo. Razne sporazume in druge akte je težko obdelati brez strokovne pomoči. Pri prihodnjih volitvah bomo morali vključiti delegate, ki stanujejo na območju občine, ker se v zboru združenega dela večkrat obravnavajo krajevna vprašanja, ki teh ne zanimajo. Delegacija je že postavila nekaj vprašanj, na katere smo dobili odgovore na seji skupščine. Nekoliko težav imamo tudi pri uskladitvi stališč, ker naša delegacija sestavlja konferenco v okviru Agrostroja. Če že ne bo mogoče, da bi v prihodnje delovna organizacija imela svojo delegacijo, naj bi bila konferenca iz delegatov enakih dejavnosti.« Lado Mazovec: »Samoupravljanje ni balast nikomur, je globoka nujnost, zajedena v prepričanje ljudi. Jasno pa je, da prihaja do večjega ali manjšega razkoraka med teorijo in prakso, med pravicami in dolžnostmi. Prihaja do boja mnenj — tu pa so organizacije in organi odigrali veliko vlogo.« TEŽAVE POVZROČAJO ZMEDO NA TRŽIŠČU Tovarna sodeluje s tremi velikimi dobavitelji: Elektrokovino iz Maribora, TOZD Livarno sive litine iz Ivančne gorice in TOZD Tovarno elektronaprav iz Ljubljane. Od njihovih kvalitetnih polizdelkov in rednih dobav je v mnogočem odvisno delo in uspeh tovarne. Lado Mazovec: »Vsak od omenjenih dobaviteljev je za nas enako potreben in pomemben. Pomanjkanje motorjev, ki jih izdeluje Elektrokovina, je povzročilo izpad proizvodnje v vrednosti okoli 20 milijonov din, kar pomeni tudi ustrezno manjši dohodek. Včasih imamo težave tudi z livarno. Vendar pa moram reči, da na naša opozorila zelo hitro reagirajo in stvari uredimo. Že dve ali tri leta pa je nemogoč položaj pri dobavah iz Tovarne elektronaprav. Ne dobavljajo ne pravočasno, ne dovolj. Ne sledijo naše proizvodnje, da o kakšnih vlaganjih v artikel ne govorimo. Zaradi nekompletne avtomatike nam ostaja v skladišču cela serija nepopolnih črpalk, kar povzroča zmedq in zastoje in veže velika finančna sredstva. Odnos odgovornih v TOZD TEN smatramo za skrajno zanikrn in nemogoč. Ob dejstvu, da bomo pri njih prihodnje leto kupili za 50 milijonov avtomatike, se postavljajo razna vprašanja, ki pa vedno ostajajo brez odgovora. Za izboljšanje odnosov smo izgubili vsako upanje, jutri bi si poiskali drugega dobavitelja, če bi bil prehod stvar Lado Mazovec enega dneva, se pa dejansko pripravljamo na to.« Anton Pančur: »Mi potrebujemo livarno. Doslej nam je šla na roko in pokazala pripravljenost za visoko stopnjo sodelovanja po tehnično tehnološki in prodajni strani. Vse potrebe po sivi in nodularni litini bomo še naprej pokrivali v naši livarni.« Ing. Leopold Škander: »Izhodna kontrola livarne včasih malo zašepa. 90 % smo zadovoljni. Naše sodelovanje je v redu, ni pa 100%. Je pa to sodelovanje odvisno tudi od nas — kako in kdaj prihajamo z zahtevami na plan.« Ing. Gorazd Kordelič: »Prodajamo ekskluzivne proizvode. Rezultati prodaje so zadovoljivi. Proizvodnja je prodana v poprečju za 4 mesece naprej. Zavedati se moramo, da je vsa konkurenca obtočnih črpalk uvožena. Zaostajamo predvsem na področju elektronike. Posebno Anton Pančur vprašanje je prodaja na tuja tržišča. Na visoko ceno naše črpalke vplivajo predvsem materiali, ki so v tujini sorazmerno cenejši. Na domačem tržišču pa so za nas velikega pomena predstavništva, »pokriti« bi morali še Dalmacijo in Črno goro.« Med TOZD Livarno in TRAA je dogovorjena tudi delitev proizvodnega programa armatur. Hladnovodne armature (v glavnem gredo vse v'zemljo) bo še naprej razvijala in obdelovala livarna sama. Ostale armature pa so v proizvodnem programu tovarne na Trati. Ta jih tudi sama razvija. Sedaj proizvajajo že tretjo generacijo. Vsak nov proizvod pa mora biti tako razvit, da je sposoben za izvoz na zahodno evropsko tržišče. POSTOPOMA DO DELOVNE ORGANIZACIJE Rudi Bukovec Lado Mazovec: »Če bi TOZD ostala v sedanji obliki, nove priključitve niso mogoče. Ker pa želimo, da bi v branži prišlo do specializacije, smo se odločili za novo obliko organiziranosti. Delovna organizacija bo po priključitvi kovinarstva Maja imela tri temeljne organizacije. Te tri TOZD se bodo hitreje specializirale in prostorsko razvijale. Specializirali se bodo tudi ljudje. Poslovanje moramo racionalizirati. Stranka, ki pride v hišo, mora vse urediti na enem mestu. Službe nameravamo organizirati tako, da se bo vsaka stvar delala samo enkrat in da ne bo prepisovanja od zgoraj navzdol in nasprotno. Zavedamo se, da bo to šlo edino, če bodo ljudje hoteli sprejeti. V skupnih službah bomo organizirali tisto, kar je ekonomično in pametno. Zavedamo se, da je to proces in ne enkratna zadeva. Vemo tudi, da se bo delovna organizacija z vprašanji kadrov in prostorov, ukvarjala še nekaj let.« Ing. Gorazd Kordelič Ing. Leopold Škander TOZD TRAA EDINI PROEVAJALECRPALK V NASI DRŽAVI STALNA SKRB ZA KADRE Na zadnji seji sveta ZKIMP, ki je bila desetega oktobra, je bil za novega sekretarja sveta izvoljen tov. Aleš Čerin, za njegovega namestnika pa tov. Marjan Čop.Novega sekretarja smo zaprosili, da nam ob prevzemu odgovorne funkcije odgovori na nekaj vprašanj. — Kakšen je položaj organizacije ZK v IMP, ko ste bili izvoljeni za sekretarja sveta ZK? »Omenjti moram dvoje značilnosti. Prvič: splošni gospodarski, poslovni in politični položaj je ugoden, razen problemov v nekaterih temeljnih organizacijah, ki se pojavljajo že celo letošnje leto in še prej in kjer imajo družbenopolitične organizacije odločilno vlogo pri izboljevanju poslovnih rezultatov. Drugič: ob prevzemanju te funkcije opažam, da je položaj izredno zahteven in zapleten posebno zaradi ogromnih naporov pri uresničevanju zakona o združenem delu in prehoda iz delovne v sestavljeno organizacijo združenega dela. Specifičnost tega procesa je usklajevanje vseh interesov temeljnih organizacij v novi organizaciji. Pri teh nalogah pa imajo družbenopolitične organizacije odločilno vlogo. In če komentiram še prvo ugotovitev: rezultati, doseženi doslej, so neposredno povezani z delovanjem družbenopolitičnih organizacij — to pa še ne pomeni, da je bilo storjeno vse.« — Zakaj je položaj še posebej zapleten ob uvajanju zakona o združenem delu? »Že zaradi same reorganizacije v SOZD, ker je ogromno sestankov, ogromno sodelovanja. Bistvo in pika na i pa je uvajanje nove vsebine, ki se je bodo morali delavci tudi navaditi. Jasno je, kakšne so pravice in dolžnosti delavcev. Ne smemo dovoliti, da bi se proces s formalnim sprejetjem samoupravnih sporazumov zaključil.« -1- V nekaterih sredinah je bilo ob pripravah na reorganizacijo čutiti premajhno sodelovanje družbenopolitičnih organizacij — kaj menite vi? »O pomanjkanju sodelovanja ne moremo govoriti. Iniciativo za reorganizacijo je dal politični aktiv že leta 1976. Svet ZK IMP je bil na tem področju precej aktiven. Kako so delale osnovne organizacije, je pa razvidno iz rezultatov, ki so jih te dosegle. Tako lahko organiziranje novih temeljnih organizacij in pa sprejemanje širših pogledov povezovanja pripišemo tudi aktivnosti organizacij ZK. S tem v zvezi moramo omeniti, da so družbenopolitične organizacije v nekaterih sredinah kadrovsko šibke in to ljub precejšnjim rezultatom pri kadrovski krepitvi v zadnjih letih. Kadrovskim vprašanjem bo treba posvetiti vso skrb. Če določeni rezultati ob reorganizaciji niso bili doseženi, tega ni mogoče pripisati samo družbenopolitičnim organizacijam, ampak so bile po sredi objektivne okoliščine, ki pa naj ne zameglijo odgovornosti posameznikov. Še na nekatera vprašanja naj opozorim. V določenih sredinah so posamezni delavci zelo zaposleni. Zato se je temu zahtevnemu delu lahko intenzivno posvetilo le malo delavcev.« — Kako so o reorganizaciji obveščeni delavci? »Vse bistveno o reorganizaciji so obravnavale vse osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizcijah. Mislim, da so vsi delavci dobro obveščeni. Možnosti, da se delavec informira, je veliko. Pričakujem, da na zborih, ko se bo opredeljeval predlog za referendum, ne bo posebnih problemov. Bil sem na nekaterih zborih, delavci se za to problematiko živo zanimajo.« — Kaj menite o očitkih, da so bile nekatere TOZD pod pritiskom pri odločitvah o reorganizaciji? Tov. Aleš Čerin se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Po poklicu je diplomirani pravnik. Pri IMP se je zaposlil 1. 9. 1974 kot pripravnik. Sedaj dela na delovnem mestu vodilni pravnik v TOZD Inženiring. _____________________________ »Predlog osrednje komisije ne moremo oceniti kot posiljevanje. Tak predlog je izhajal iz interesov vseh temeljnih organizacij. To še ni nobeno kratenje pravic. Pomisleki, izraženi na političnem aktivu, so bili upravičeni. Kakršenkoli bi že predlog bil — epilog vedno prinese referendum. Še nekaj. Organizacijska oblika ni najpomembnejša in ne bi smela biti odločilnega pomena in sama sebi namen. Dobra oblika je predpogoj za dobre dohodkovne povezave in iskanje vsestranskih skupnih interesov ter dobro vsebinsko poslovanje. — Svet ZK je na zadnji seji evidentiral možne kandidate za najbolj odgovorna delovna mesta, a samo toliko, kot je teh delovnih mest predvidenih v tem trenutku. Po reorganizaciji pa bo ostala brez individualnega poslovodnega organa kar polovica naših TOZD — o tem pa svet ni spregovoril? »Nikakor ne smemo zamenjati javnega razpisa s postopkom evidentiranja. Ker je postopek reorganizacije izredno zahteven, je bilo treba določiti nosilce nalog. Verjetno bodo ti delavci imenovani tudi za vršilce dolžnosti in se javili na razpis. Ni pa s tem zaprta pot na ta delovna mesta tudi drugim. Tudi za temeljne organizacije bo moral svet ZK reči svoje, večjo vlogo pa bodo imele osnovne organizacije ZK. Res je, da bo v nekaterih TOZD težko najti ustreznega človeka. Absolutno podpiram stališče, da se za nova mesta poiščejo najprej delavci v hiši. Vedeti pa moramo, da bi bili ob dobri kadrovski politiki ti problemi manjši.« — V zadnjem času opažamo, da delo družbenopolitičnih organizacij upada. Kaj menite vi? »Lahko bi govorili o določenem popuščanju na nekaterih področjih. Problem je najbolj pereč pri mladinski organizaciji, kjer ni koordinacije v delovni organizaciji. Manjša aktivnost je povezana tudi s preveč funkcijami in obremenjenostjo določenih delavcev. Z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij je bilo vedno dovolj problemov in pravega zdravila v nekaterih sredinah ne najdemo. Mislim, da je aktivnost organizacij v TOZD odločilna in da je na delovni organizciji samo koordinacija in usmerjanje. Osnovne organizacije so povezane tudi z življenjem izven TOZD, kjer svet nima nobene besede. Bilo pa bi idealno, da bi bil svet informiran o vseh dogajanjih v osnovnih organizacijah — tako bi bili izpolnjeni vsi predpogoji za dobro koordinacijo. Res je, da se je svet sestajal izključno zaradi bistvenih vprašanj, ob robu pa je ostajala kopica vprašanj, ki pa so za osnovne organizacije tudi bistvenega pomena. — Večkrat je že bilo postavljeno vprašanje profesionalnih delavcev za družbenopolitične organizacije? »Potreba je akutna, če jih bomo dobili, pa je drugo vprašanje. Delovne organizacije ne bodo tako velike, da tega dela ne bi mogel opravljati volonter. Funkcija teh ljudi naj bi bila organizacijska in koordinacijska.« — Kakšna pa naj bi bila bodoča organizira- nost? »Organizacija ZK se bo prilagodila novi organiziranosti. Držali se bomo načela: v vsaki TOZD osnovna organizacija. Povezava na delovnih in sestavljeni organizaciji bo morala biti dobra.To pa bo najvažnejše organizacijsko delo. Ob koncu bi še pozval vse člane, da bi bili bolj aktivni. Pot v SOZD bi bila lažja, če bi k sodelovanju pritegnili še več ljudi. Ob pravilnem delu naj bi se družbenopolitične organizacije krepile in le tako bodo imele vlogo, ki jim gre. Tudi odgovorni delavci so v zvezi s svojimi odgovornostmi za poslovne rezultate spoznali, da so ti neposredno povezani in odvisni od medsebojnih odnosov, prizadevanj posameznikov in dela družbenopolitičnih organizacij.« TOZD livarna IVANČNA GORICA REFERENDUM V ZAČETKU NOVEMBRA Delavski svet je v skladu s sprejetim programom nadaljnje samoupravne organiziranosti v TOZD Livarna Ivančna gorica, razpisal referendum 3. novembra 1977, da se sedanja temeljna organizacija organizira kot delovna organizacija v sestavi sestavljene organizacije združenega dela IMP Ljubljana. V delovni organizaciji bodo združene tri temeljne organizacije združenega dela in sicer: LIVARNA SIVE IN NODULARNE LITINE, LIVARNA BARVNIH KOVIN in HLAONOVODNE ARMATURE Istočasno bo referendum o združitvi tudi v sedanji enoviti delovni organizaciji »Liga« Ljubljana in obračunski enoti Livarna »Žičnica« Ljubljana, ki se bosta kot temeljna organizacija »Livarna barvnih kovin« pripojili k delovni organizaciji v Ivančni gorici. Izdelan je elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije, ki je bil v začetku oktobra dan v javno razpravo. V elaboratu je prikazana tudi bodoča organizacija vseh treh temeljnih organizacij ter naloge, ki naj bi se opravljale v skupnih strokovnih službah. V javno razpravo so dani tudi osnutki samoupravnih aktov: samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev TOZD, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo in samoupravni sporazum o združevanju delavcev v delovno . skupnost. BILI SMO MED GRADITELJI OBSOŠKEGA VELIKANA - SALONIT ANHOVO Ne bi ponavljal besede, ki so bile že mnogokrat izrečene, če ne bi tu na izgradnji cementarne AN- vorimo o prizadevnosti vsakega posameznika, da HOVO prišle še posebej do izraza, ki so: »v slogi je moč«—in ta moč slovenskega združenega dela seje čimprej in čimbolje opravi svoje delo.« prav tu manifestirala na najbolj konkreten način tako, da je združila sredstva in delo zato, da bi se čim- Vemo, da je. nemogoče vse podrobnosti glede prej ustvarila močnejša surovinska baza za našo gradbeno operativo. rokov za opravilo določenih del natančno planira- ti. Kako ste ravnali v primeru, da je bilo treba Gradnja takega velikana pa prav gotovo niso šanj, na katere nam je odgovoril ter dokazal, da ni neko delo v določenem roku končati? mačje solze, temveč je treba najprej temeljite pri- samo mojster svojega poklica, temveč tudi preu- »Kadar je nastopilo vprašanje po tem, da se Prave in še temeljiteje opraviti zadano delovno daren in nepristranski delovni tovariš. neko delo nasedi točno do določenega roka, za ka- nalogo. No, in prav o tem želimo v tem sestavku Kdaj ste prevzeli vodstvo gradbišča Anhovo? terega prej nismo vedeli ali so se dela pri drugih Spregovoriti in čestitati vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji, ta z vloženim fizičnim delom, drugi je svoje znanje in sposobnosti ter pridnost vgradil v ta velikan v obliki vodovodne napeljave, montiranega radiatorja ali postavljenega kanala za klimatske naprave, drugi je svoj delovni prispevek dal s strokovnim nasvetom, tretji je zopet načrtoval posamezne inštalacije, itd. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali s strani TOZD projekt-mon-taže Koper gre tu izreči iskreno priznanje. Upamo si trditi, da je bil investitor z nami zadovoljen, sicer ne bi izrekel priznanje tako našemu TOZD kot celoti, kakor tudi posameznikom, kot so: Jože PETERLE — vodja oper. izvedbe in montaže Vojko PALISKA — vodilni monter vodovoda Franc FRELIH — vodilni monter centralne kurjave Ciril RUPNIK — monter centralne kurjave Alojz ZADNIK — monter vodovoda Kot je že navada, rečemo dober zaključek, vse dobro. Pa vendar je prav, da posežemo nekoliko tazaj v čas same gradnje in se kritično ozremo na vsa dogajanja, ki običajno spremljajo gradnjo industrijskih objektov. Še zadnji posvet pred tlačnim preizkusom industrijske vode od zajetja v Soči pa do potrošnih mest Jože Peterle O tem in drugih zadevah smo pokramljali s tov. “Sterletom, ki je bil »ta glavni« za koprsko mon-tažno skupino, ki je štela od 25 do 32 ljudi, tako *°t je pač nastopala potreba po delih. Kot podočnika pa sta bila vodilna monterja Vojko Pali-ka za vodovod m Franc Frelih za centralno kurja-°- Prav je, da tu omenimo tudi delo naših mon-er]ev klima naprav, ki so bodisi v delavnici ali na objektu opravili oziroma naredili vse potrebne : ar>ale za prezračevanje in jih na samem objektu Montirali ter tako pripomogli h kompletaci ji naših storitev. Tovarišu Peterletu smo zastavili nekaj vpra- »Dela pri vodenju gradbišča nove cementarne v Anhovem sem prevzel, ko je bil končan del prve faze gradnje ali točneje stikalna postaja in drobi-larna surovin. Pred menoj je dela tu vodil operativec Ivan Omerzo, na samem začetku pa sta tu bila še Drago Rupnik, ki je na Goriškem deloval kot pomočnik tehničnega za Goriško področje,in operativec Silvij Lapajne iz Nove Gorice.« Večkrat je slišati pripombe na dostavo materiala na posamezna gradbišča, kaj bi lahko povedali o tem? »Če sem iskren, moram priznati, da tu na gradbišču cementarne v Anhovem tega vprašanja ni bilo oziroma smo material pravočasno dobili, če je manjkala kakšna malenkost, smo jo pač hitro zahtevali, da je delo teklo normalno naprej. V primeru, da je kakšen material zakasnil, nismo stali križem rok in čakali, temveč smo delali kaj drugega, kajti na takem objektu je dela vedno dovolj, samo pravilno ga je treba razporediti in smotrno organizirati.« Rekli ste, delo je treba smotrno organizirati in razporediti, od koga je to odvisno? »Moram vam povedati, da sem ob strani imel res odlična vodilna monterja, kakršne si človek lahko samo želi. To sta že omenjena Paliska in Frelih, ki sta znala delo dobro organizirati in tudi posameznike zadolžiti za določena opravila. Glejte, takole je bilo: vodilni monter je vodil skupino, ki je štela med 13 in 15 ljudi. Ta si je določil še svojega namestnika in tako praktično skupino oskrbel s stalnim strokovnim vodstvom. Treba pa je poudariti, da so bile skupine tako tista, ki je opravljala vodoinštalaterska dela, kakor tudi cen-tralnarji na visokem strokovnem nivoju, da ne go- izvajalcih zavlekla, smo morali hitro ukrepati in delati popoldne, če še to ni zadostovalo, smo pač delali tudi v sobotah in tudi v nedeljo, če je bilo treba, samo da smo zadovoljili investitorja. Ne bi tu naštevali, kaj vse je bilo narejenega, vredno si je zapomniti le nekaj številk, ki kažejo, da je šlo za resnične? velik industrijski objekt, bogat z vsemi inštalacijami in napravami. Tako smo vgradili približno 3000 metrov cevi za tehnološko vodo in 1000 metrov notranjih inštalacij vodovoda, cisterne za kotlarno z 2 kotli s kapaciteto 5 MIO kcal, če bežno ocenimo ves cevni in ostali inštalacijski material, potem dobimo količino okoli 750 ton.« Pa poglejmo, kaj so še naredili naši projektanti, tako tisti iz Nove Gorice kot skupina iz koprskega biroja, ki je delala na posameznih projektnih zadolžitvah. Naj omenimo samo večje projekte, kot so: Klimarji so pod vodstvom operativca Strela izdelali in montirali okoli 2500 metrov kanalov za prezračevanje in klimatizacijo. Vodilna monterja pri klimi sta bila Milan Kržišnik in Rudi Badalič, ki sta delo s skupino opravila kvalitetno in pravočasno, ne glede nato, da so bili včasih zelo kratki roki za montažo. Vrednost vseh opravljenih del do sedaj znaša 18.182,323,50 din, dela pa se na nekaterih objektih še nadaljujejo. Ko sem zapuščal komaj pospravljeno gradbišče, sedanjo tovarno evropskih dimenzij, sem se nehote ozrl na Sočo, to prelepo dolinsko reko, ki je mirno in v vsej svoji deviški lepoti hitela po sklanati strugi navzdol ter s svojim tihim bučanjem oznanjala srečnejši :n boliši jutri SKLEPI lO. redne seje delavskega sveta podjetja, ki je bila 27. 9.1977 ob 11.30. uri v TOZD Družbeni standard, Vojkova 58 1. Soglasno se potrdi 6-mesečna bilanca. 2. Soglasno se potrdi 8-mesečna realizacija za leto 1977. Člani DSP predlagajo da TOZD OV, PM in ELKO pregledajo in proučijo način izplačevanja OD. 3. Soglasno se potrdi poročilo tov. Kosija o finančnem stanju IMP. 4. Soglasno se potrdijo sklepi Komisije za urejanje medsebojnih finančnih razmerij in sicer: — TOZD IMP se priporoča, da potrdijo plan investicij DSSS, da bi lahko nemoteno investirali. — odobreni so bili naslednji krediti: TOZD Klima 100 milijonov za konv. področje TOZD OV 400 milijonov TOZD TRAA TOZD Klima 300 milijonov TOZD PMI v zvezi z nujnimi investicijskimi deli — Komisija za urejanje finančnih razmerij priporoča, da se kratkoročnih kreditov ne najema, pač pa da se teži k internemu kreditiranju. — Odobren je bil kredit s pristankom TOZD OV za TOZD PM Koper v znesku 1 milijardo din. — Finančne službe TOZD se zadolži, da v 30 dneh kontrolirajo, ali so fakture in situacije plačane. — Glede na to, da je komisija za urejanje finančnih razmerij obravnavala osnutek SS med TOZD Livarna Ivančna gorica in Elektrotehno oziroma Metalko glede naložb v dolgoročna osnovna sredstva ter tako dala načelni pristanek pod pogojem, da ko bo izdelan ta SS kot čistopis, da se ga da komisiji v predhodno proučitev in potrditev. 5. Sprejet je bil sklep, da se sestanejo člani Komisije za urejanje finančnih razmerij s predstavniki TOZD PM Koper, da se ugotovijo razlogi za tako slabo situacijo glede likvidnosti. 6. Sprejet je bil sklep, da se da soglasje k predloženemu programu Ljubljanske banke— podružnice Ljubljana. (O njem je razpravljala tudi komisija za urejanje medsebojnih finančnih razmerij.) 7. Soglasno je bil sprejet sklep, da se gre v gradnjo upravne stavbe. Narediti je potrebno Samoupravni sporazum o programu gradnje razdelitvi prostorov in celotne konstrukcije sredstev. Za koordinatorja je določen tov. Kolbezen Stanko, rok za izdelavo pa je 1. november. 8. Soglasno je bil sprejet sklep, da se napravi elaborat, tako kot za upravno zgradbo, ki naj bo poslan na vse TOZD. Rok za izdelavo je do konca novembra meseca. 9. Tako kot za upravno stavbo in Kranjsko goro se tudi za Pohdrje pošlje na TOZD dopolnitve. Odgovore naj TOZD pošljejo tov. Kolbezen Stanku. 10. TOZD DS naj naredi izčrpno poročilo o letovanju v letošnjem letu, skliče naj sestanek z de-lagati. Na diskusijo, ki je bila na današnjem delavskem svetu, naj v TOZD DS pripravijo odgovore za naslednjo sejo delavskega sveta IMP. 11. Člani DS IMP soglašajo, da so pristopi k realizacijo investicij TOZD OV, Dvigalo in SKIP. 12. IMP se na podlagi in v skladu z 386. členom ZZD organizira kot sestavljena organizacija združenega dela. 13. V smislu 2. odstavka 386. člena ZZD se organizirajo delovne organizacije, v katere se združujejo naslednje TOZD: Projekt montaža, inženiring Maribor BLISK Murska Sobota Elektrokovinar Ptuj nosilec DO je tov. Ulčar Vladimir Ogrevanje, vodovod Ljubljana Projekt montaža Koper nosilec DO je tov. Zima Anton(dipl. ing. Klima Ljubljana Tovarna instalacijske opreme Idrija Panonija Murska Sobota nosilec D.O je tov. Zaviršek ing. Janez Elektromontaža Ljubljana Tovarna elektronaprav Ljubljana Dvigalo Ljubljana Slovenske Konjice nosilec DO je tov. Kumše Franc,dipl. ing. Livarna sive litine Ivančna gorica nosilec DO je tov. Mendiževec Valentin Tovarna regulacijskih armatur in aparatov Ljubljana Strojno kovinska industrijska proizvodnja Ljubljana nosilec DO je tov. Mazovec Lado Inženiring, vključno z zunanjo trgovino in predstavništvi v Jugoslaviji Projektivni biro Ljubljana Zastopstva Ljubljana Dijaški dom Domžale nosilec DO je tov. Stanovnik Janez^dipl. inž. Omenjene delovne organizacije se združijov SOZD IMP. 14. Na ravni SOZD se organizira interna banka kot samoupravna finančna organizacija v skladu z zakonom o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Nosilec je tov. Kosi Alojz, mag. oec. 15. Skupne naloge na ravni SOZD bo za združene delovne organizacije opravljala delovna skupnost. Te naloge so predvsem programsko organizacijske narave, plansko analitske, naloge pravnega zastopanja in samoupravno normativne dejavnosti, propagandna in informacijska dejavnost, administrativna izvedba in nadzor nad lastnimi investicijami in dejavnost družbenega standarda —v počitniški domovi. Dejavnost OE centralna kuhinja se vključi v delovno organizacijo, ki združuje TOZD Elektrode-javnosti, OE samski domovi pa v delovno organizacijo, ki združuje strojno montažo v Ljubljani (OV — PM Koper). Tiste naloge SOZD, pri katerih upravljanju delavci glede na vrsto, obseg in pomen ustvarjajo celotni prihodek oziroma pridobivajo dohodek in uresničeujejo druge samoupravne pravice, bodo izvrševale TOZD, ki se v ta namen organizira-jo.(glej 403. člen ZZD) (TOZD Inženiring, TOZD Dijaški dom) 16. Med TOZD oziroma DO se lahko ustanovijo skupnosti TOZD oziroma OD, če obstajajo skupni interesi v smislu 399. člena ZZD. 17. Med TOZD v DO se dogovori solidarna odgovornost — omejena ali neomejena, med delovnimi organizacijami v SOZD pa omejena subsidiarna odgovornost. 18. Poslovodno funkcijo za SOZD opravlja kolegijski poslovodni organ. 19. Člani DSP soglasno potrdijo komisijo v sestavi: — Weiss Jože — predsednik — Bukovac Rudi — TRAA — Kovač Martin —PMI — Boh Vlastimir — Klima — Poljanšek Samo — OV — Rode Andrej — Livarna — Semolič Viljem — DSSS — Žakelj Franc — PB — Košorok Ivana —ZST — Černič Drago — DSSS — Ciuha Franc — Konferenca OOS IMP Komisija je zadolžena za pripravo SS o delitvi OD, za katerega je rok 15. 10. 1977. 20. Člani DSP soglasno potrjujejo sklep, da se do 01. 01. 1978 organizira IMP v SOZD. 21. Soglasno je bil sprejet sklep, da se tov. Stanovnika razdolži vseh funkcij in dela samo na aktih o združevanju v SOZD. 22. Soglasno se potrdi informacija tov. Kolbezen Stanka o proslavi 30-letnice IMP. 23. Soglasno se potrdi informacija tov. Stano-vanika o Iraku. Namestniki za poslovni odbor za urejevanje razmerij na relaciji IMP—GP Tehnika so: — Stanovnik Janez, dipl. iur. — Podergajs Jože, dipl. ing. — predsednik DS IMP — predsednik OOS IMP — sekretar sveta ZK IMP 24. Na dopis ATC Bovec se odgovori negativno glede odpisa 50 % terjatev. 25. Instalacijska dejavnost se obvezno vključi v Splošno združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. Za delegata je izvoljen tov-Stanko Kolbezen. Izvleček iz zapisnika zbora delavcev proizvodnje klima naprav s konstrukcijo in pripravo proizvodnje. Zbor je bil 11. lO. 1977 Na osnovi obravnave so delavci na predlog delovnega predsednika zbora z javnim glasovanje^ soglasno (brez glasov »proti«) sprejeli naslednjo oceno: PODANI SO VSI POGOJI, DA SE PROIZVODNJA KLIMA NAPRAV S KONSTRUKCIJO IN PRIPRAVO PROIZVODNJE KOT DEL TOZD-KLIMA, PROIZVOD-NJA-MONTAŽA ORGANIZIRA KOT TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA. Na osnovi take soglasno sprejete ocene so nat® delavci na predlog delovnega predsednika zbora z javnim glasovanjem soglasno (brez glaso' »proti«) sprejeli naslednji SKLEP: Razpisuje se referendum za delavce proizvodnje s konstrukcijo in pripravo proizvodnje o naslednjem predmetu refernduma: »SKLEP O ORGANIZIRANJU TOZD« I. Del TOZD, ki sestoji iz proizvodnje klin19 napravi instrukcije ter priprave proizvodnje, $e organizira kot TOZD z izločitvijo iz sesta'^ TOZD KLIMA, proizvodnja-montaža v sesta'1 DO IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana, Titova 37. II. TOZD bo opravljala naslednjo glavn° dejavnost, 011419 proizvodnja drugih strojev in napra'' — proizvodnja elementov za toplozračn6, ogrevalne in prezračevalne, odsesovalne, hladilu9 in klimatske naprave. . III. Pooblaščamo tov. FEFER ANTONA dipl. ing. strojništva, da predloži priglasitev za vplS t i e 1 it It 1: tl h n l T( 10 'er k 19 I ki, 4 1 ,Pri[ v0c 5 i“M 6 C Jel P 1 2 3 4 5 6 7 f. 1 2 3 Pfedzaznambe omenjenega sklepa pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Referendum se izvede v sredc^dne 2. novembra Za izvedbo referenduma se imenuje volilna komisija v sestavi: — Mrzlikar Mitja — kot predsednik — Jezihar Terezija — Hauptman ing. Stane komisija za volilne imenike v sestavi: — Osredkar Lovro — kot predsednik — Košir Cvetka — Nastran Bojan Na predlog delovnega predsednika zbora so ?»to delavci z javnim glasovanjem soglasno dolo-C|li Komisijo za izdelavo osnutkov samouprav-!?ega sporazuma o združevanju dela delavcev 'OZD in statuta TOZD v sestavi: — Boh Vlastimir, ing. — Fefer Anton, dipl. ing. , — Majhen Stane 'n komisijo, ki bo pripravila predlog za razporedi-*ev sredstev, pravic in obveznosti v sestavi: — Cecilija Ivan — Fefer Anton, dipl. ing. Erklavec Ivan, ing. SKLEPI '5. redne seje delavskega sveta TOZD Ogrevanje vodovod, ki 1® bila 9. 9.1977 v samskem do-Mu IM P — Obnova, Ljubljana, Grasselijeva lO !• sklep Člani z dvigom rok potrdijo 6-mesečni bilanco ‘OZD OV. 2. sklep , ^rednost točke se dvigne od 11 din na 12 din. I % gibljivega dela pri izplačilih za mesec sep-^mber se ne izplača in se počaka do 9-mesečne l^nce. Navedeni sklep stopi v veljavo z 21. 8. jk sklep Ij. Preveriti, kako so prišli v Zbor občanov podat-da smo prekoračili delovno silo za 26 %. ^ sklep Do naslednje seje se zadolži tov. Capudra, da tr'Pravi poročilo o pogodbah, sklenjenih za Vodole11110 instalacijo in poroča o tem na naslednji seji S- sklep daje soglasje za posojilo TOZD TRAA in .■ Kopru. Do naslednje seje naj tov. Jurjevčič da Stneno obrazložitev o obsegu financ. a skleP d |:lani DS so potrdili predlog kandidatov za po-ltev plaket in priznanj ob 30-letnici: Plaketa in priznanje: *• Cernak Andrej '• Jugovič Marjan ^ Jokič Anica ■ Kregar Justin ■ Korinšek Stane • Marolt Ivan ' Žagar Slavko Priznanje: K Bohte Miha 2- Hrovat Ivan ■ Gruden Tomaž 4 Muc Anton 5. Okorn Dušan 6. Oblak Vinko 7. Rajer Jože 8. Stergar Franc 9. Ocepej Janez 10. Brlečič Cilka 11. Begelj Jože 12. Štrucelj Anton 13. Jesihar Janez 7. sklep DS TOZD OV sprejme sklep, da se imenuje tov. Jurjevčiča za vodjo računovodskega sektorja. Delovno mesto je vodilno in na relekciji. Imenovanje je za dobo 4 let. 8. sklep Delavski svet formira posebno komisijo, da si ogleda življenjske razmere tov. Antona Koščaka. Na podlagi poročila te komisije se odobrijo sredstva za gradnjo hiše. Komisijo sestavljajo: Sitar, Brajer, Ocepek. 9. sklep DS odobri izplačilo opravljenih ur za pregled projektne dokumentacije: 1. ing. Kuret 47 ur 2. ing. Jama 27 ur 3. ing. Jerneje 12 ur 4. ing. Korinšek 25 ur 5. tov. Šosterič 5 ur 10. sklep DS odobri povrnitev pogrebnih stroškov v znesku 3.556,80 din za Tomažin Jožeta. Stroške povrniti tov. Krpič Nežki. 11. sklep Ker v letošnjem letu ni bil v planu predviden nakup vozila za kadr. spl. sektor, se predlaga, da se da nakup vozila R-4 v plan za leto 1978. 12. sklep Na podlagi prošnje Kliničnega centra za finančno pomoč za 2. tečaj kirurgija na roki, ki bo od 3. do 7. 10. v Ljubljani, se odobri finančna pomoč v znesku 2.000 din. 13. sklep Sprejme se sklep, da se tistim delavcem, ki iz neupravičenih razlogov nočejo delati nadur, čeprav bi bilo na gradbišču to nujno potrebno, zniža osebna ocena. 14. sklep Odobri se službeno potovanje v inozemstvo: 1 Capuder Karel — Amsterdam, 3 dni 2. Tičar Marjan, Hrovat Ivan — Frankfurt, 3 dni 3. Paulin Franc, Trost Janez — Essen 4. Lovrenčič Viljem — Avstrija 15. sklep Vsak delavec, ki se želi zaposliti na gradbišču KOL-6 Irak, mora predhodno dobiti pismeno soglasje TOZD. 16. sklep Na gradbišču SŠ-7, vodilni monter Steiner Franc, že teden dni nimajo materiala in s tem v zvezi ne morejo nadaljevati z delom. Preveriti vzrok, zakaj tako. TOZD SKIP NOVI PROIZVODNI PROSTORI 1. Predmet investicije Novogradnja proizvodnih objektov na novi lokaciji v kraju Kamnik pri Podpeči za proizvodnjo izdelkov iz armiranega poliestra; drugič, nadgradnja poslovnih prostorov na obstoječi lokaciji na Celovški cesti; in tretjič, investicije v tehnološko opremo za pravočasno realizacijo proizvodnega programa po SRP, predvsem s področja gradbene mehanizacije. TOZD SKIP je od 1. 1. 1975, odkar je integriran v IMP Ljubljana, potrojil obseg poslovanja z boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in uvajanjem novih proizvodnih programov. V preteklosti v tej TOZD praktično ni bilo pomembnejših investicij, še zlasti ne v tehnologijo, ki je zato danes iztrošena, zastarela in neprimerna za zahtevnejšo strojegradnjo. •Republiški sanitarni inšpektorat je izdal odločbo, da je treba prenehati s proizvodnjo izdelkov iz armiranega poliestra na obstoječi lokaciji (formalno s 1. 1. 19781). Perspektivno bo treba zaradi ropota in drugih stranskih učinkov preseliti celotno dejavnost TOZD SKIP na novo lokacijo. Obdobje izgradnje: lokacija v Podpeči je doslej (enoletno prizadevanje) zahtevala obilico dodatnih akcij, ki so. povzročile zamudo pri realizaciji tudi te investicije za ca. 4 do 5 mesecev. Zato bo v letošnjem letu moč realizirati zgolj pripravljalna dela in začetek gradnje. Začetek bi naj bil v začetku decembra 1977, konec izgradnje pa konec julija 1978. Slednje je tudi rok preselitve te proizvodnje iz obstoječe lokacije. S stajišča zagotovitve kvalitetnih dejavnikov razvoja za TOZD SKIP, se zaradi tehnološke zahtevnosti novih programov gradbene mehanizacije postavlja problem ustreznih nrostorov in opreme za razvojno-konstrukcijsko delo. V ta namen bo realizirana nadgradnja obstoječe poslovne stavbe na Celovški cesti. Obdobje te investicijske akcije je oktober 1977 — začetek marca 1978. 2. Pridobitve investicije Zemljišče v Podpeči, ki omogoča dolgoročno razreševanja prostorskih potreb TOZD SKIP po armiranemu poliestru sorodne proizvodne veje. Z nadgradnjo obstoječe poslovne stavbe bo pridobljenih 170kv. m pisarniških prostorov za razvojno — konstrukcijsko delo. V Podpeči bo pridobljenih 910 kv.m koristnih proizvodno-skladiščnih površin, ki bodo povečale zmogljivost tovrstne proizvodnje od sedanjih 100 na 500 ton predelave v letu 1980. Zgrajeni bodo tudi energetski objekti (trafo, ipd.) za kasnejše razširitve, in pridobljeni bodo tudi sanitarni in prehrantbeno-bivalni prostori za tamkaj zaposlene delavce (leta 1980 — 35 zaposlenih). Nova tehnološka oprema, ki je prikazana v seznamu predvidenih investicij vrednostno. 3. Predračunska vrednost investicije Na lokaciji v Podpeči znaša 12,000.000 din oz. 13.187 din na kv. m; po dogovoru s predsednikom IS SO Vič-Rudnik in načelnikom oddelka za gospodarstvo bomo k izgradnji zaklonišča in dokončni ureditvi okolice pristopili v drugi fazi, sicer bi znašala predračunska vrednost 15,500.000 din oz. 17.033 din na kv.m. Gradnja na tej lokaciji je zahtevnejša zaradi barjanskega terena in zato »pilotska« gradnja in zaradi zagotovitve vseh infrastrukturnih objektov že v prvi fazi, ki seveda bremenijo manjši obseg proizvodnje. (Nadaljevanje na 14-stnmit NOVI PROIZVODNI PROSTORI (Nadaljevanje s B.strani) Vrednost nadgradnje znaša 2,100.000 din oz. 12.353 din na kv.m. Vrednost celotne tehnološke opreme znaša 21,735.000 din, v letih 1977 in 1978, ki sta predmet investicijske akcije pa znaša 10,235.000 din. Potemtakem je celotna predračunska vrednost-gradnja 12,000.000 din 2,100.000 din 14,100.000 din manjše adaptacije 2,860.000 din skupaj gradnja tehnologija 16,970.1)00 din 21,735.000 din Potrebne sp tudi investicije v obratne naložbe 1977 3,383.000 1978 14,233.000 1979 3,500.000 1980 4,191.000 skupaj 25,307.000 Skupne poslovne investicije za TOZD SKIP za srednjeročno plansko obdobje torej znašajo: 1977 13,838.000 din 1979 29,783.000 din 1979 8,000.000 din 1980 12,391.000 din skupaj 64,012.000 din SKUPAJ 38,705.000 din Dinamika realizacije investicij je 1977 10,455.000 (v tem grad. 5,670.000) 1978 15,550.000 (v tem grad. 10,100.000) 1979 4,500.000 (v tem grad. V— ) 1980 8,200.000 (v tem grad. 1,200.000) skupaj 38,705.000 (v tem grad. 16,970.000) 4. Rezultati poslovanja Predvidene investicije so življenjskega pomena za TOZD SKIP in pomenijo prelom dolgoletne stagnacije na investicijskem področju. V tem srednjeročnem obdobju so predvideni naslednji pomembnejši rezultati (o gibanju strukture proizvodnega programa — realizacije glej priloženo tabelo!): indeks 1976 1977 1978 1979 1980 80/76 1. zaposleni 149 176 195 212 229 153 2. cel. prih. 68,000 89,280 142,010 178,522 209,798 308 3. dohodek 18,438 30,774 49,700 62,300 75,240 397 4. bto. skladi 2,735 8,871 11,834 23,208 27,273 1000 5. amortizacija 1,875 1,875 2,000 2,600 3,100 163 5. Viri financiranja Glede na to, da investicij ne moremo financirati vesticije, če primerjamo akumulacijo prejšnjega iz tekoče akumulacje, dobimo lastne vire za in- leta s tekočimi investicijami: lastni viri investicije potrebni krediti odplačilo 1977 3,080 13,838 10,758.000 za osnovna sredstva 1978 5,792 29,783 23,991.000 (od tega 9,758.000 za osnovne naložbe) 1979 8,000 8,000 0 1980 14,600 14,600 0 5,000.000 1981 18,100 7 0 7,000.000 Iz gornjega pregleda je razvidno: prvič, da TOZD SKIP potrebuje najetje kreditov za osnovna in za obratna sredstva v skupni višini 34,749.000 din v letih 1977 in 1978; za odplačevanje bo ustvaril zadostno akumulacijo šele to- kom 1979. leta tako, da lahko začne z odplačevanjem 31.8. 1980 na dobo 5 let po največ 10°/o obrestni meri oziroma udeležbi v dohodku. Opomba: ta investicija je vključena v družbeni plan Ljubljane 1977. leta! INTERNA BANKA V OKVIRU SESTAVLJENE ORGANIZACIJE Uvodna razmišljanja za širšo diskusijo ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD IMP v interno banko IMP Na višji stopnji razvoja proizvodnih sil in proizvodnih odnosov se posamezni proizvajalci specializirajo za pridobivanje določenih učinkov, prihaja pa tudi do večje delitve dela nasploh, da bi se dosegla večja produktivnost dela. Posamezni proizvajalci v širšem smislu besede ne zadovoljujejo svojih potreb neposredno fizično iz lastnih ostvarjenih učinkov, ampak jih prodajajo drugim potrošnikom. Govorimo o tako zvani blagovni proizvodnji. Ti blagovni producenti vstopajo v odnose, katerih posledica je določeno finančno razmerje bodisi kot terjatev bosidi kot obveznost z različno valuto vnovčljivosti oziroma zapadlosti. Razreševanje nastalih finančnih razmerij pa je možno s pomočjo denarnih sredstev, to je z denarjem kot menjalnim in plačilnim sredstvom. Posamezni subjekti vstopajo neprekinjeno v odnose, katerih posledica je priliv in odliv denarnih sred- stev. Dinamika in intenzivnost na strani prilivov in odlivov denarnih sredstev, ki so povezani z blagovnimi storitvenimi tokovi, niso med seboj us- j klajeni in to na krajši rok zaradi raznolikega gibanja posameznih aktivnosti gospodarskega subjekta, nadaljši rok pa zaradi potreb in možnosti razširjene reprodukcije gospodarskega subjekta. Kot posredniki za izravnavo teh neusklajenih finančnih tokov nastopajo poslovne banke, ki zbirajo viške denarnih sredstev in jih plasirajo na področje, kjer denarna sredstva primanjkujejo, pri čemer je seveda primarnega pomena varnost naložb. V pogojih blagovno denarnih odnosov si ne moremo zamisliti delovanja gospodarskega sistema brez delovanja poslovnih bank. Nastopa pa vprašanje, kakšno vlogo naj odigravajo poslovne banke. Ker gre za razreševanje družbenoekonomskih odnosov, je tudi bančni sistem neke družbe pogojen z družbeno gospodarskimi odnosi, ki vladajo v tej družbi. Tudi v našem dosedanjem razvoju je delovanje poslovnih bank odigravalo različno vlogo. Nas seveda v tem trenutku zanima razdobje, ki je pred nami. Sprejetje ustave iz leta 1974 in zakona o združenem delu konec leta 1976 sta pred nas postavila nove naloge glede uravnavanja in razreševanja medsebojnih odnosov. In ker gre, kot smo že ugotovili, na področju bančništva za razreševanje družbeno gospodarskih odnosov, smo dolžni pristopiti k temeljiti reorganizaciji delovanja bančnega in kreditnega sistema, da bi bolj kot do sedaj pripadal združenemu delu delavcev, da bi bil podrejen osnovnim smotrom in ciljem družbeno gospodarskega razvoja, da bi v prihodnje trošili res samo toliko, kolikor smo ustvarili, da bi se vedno in povsod zavedali, da je dohodek, ki ga ustvarjamo družbeno gospodarska kategorija in da ga ; razporjemao za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb v skladu z doseženo produktivnostjo živega dela in učinkovitostjo upravljanja z minulim delom. Osnove za oblikovanje bančništva bomo našli v zakonu o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Kakšne organizacijske oblike kot osnova bančnega sistema lahko nastopajo glede na nov zakon? Najnižja organizacijska oblika, ki naj bo neposredno povezana z združenim delom je interna banka, v katero se združujejo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge družbeno pravne osebe ter temeljne skupnosti in enote v njeni sestavi, ki so med seboj povezane v proizvodnem in prop-metnem procesu oziroma v procesu gospodarjenja in pridobivanja dohodka. Pri tej organizacijski obliki gre torej za združevanje dela in sredstev na nižjem nivoju oziroma zadovoljevanje ožjih potreb pri združevanju dela in sredstev. Kolikor gre za zadovoljevanje širših potreb pri združevanju dela in sredstev, ki presegajo možnosti in oikvire delovne področja interne banke se združujejo prej navedeni subjekti vključno z interno banko v temeljno banko kot bančno organizacijo, ki lahko opravlja vse bančne posle. Članice interne banke se nadalje združujejo v združeno banko, da bi združile delo in sredstva za uresničevanje razvojnih planov, programov tekoče aktivnosti in prevzetih obveznosti za uresničevanje planov družbenopolitične skupnosti, ki presega okvire in možnosti temeljne banke. Kaj je področje delovanja internih bank? Po zakonu interna banka lahko opravlja vse bančne, kreditne in denarne posle, ki jih lahko opravljajo njene članice. Te pa lahko opravljajo kreditne in bančne posle v mejah njihove redne dejavnosti torej posle, ki so povezani s poslovno dejavnostjo članic. V tem je torej postavljena omejitev v odnosu na temeljne banke, ki te omejitve nimajo. Druga omejitev obstoja v možnosti uporabe a vista sredstev na računih pri SDK za dajanje kreditov. Interna banka lahko uporablja za kreditiranje le stvarne depozite denarnih sredstev na nje- j nem žiro računu. Ta omejitev glede možnosti upo-j rabe a vista sredstev je toliko bolj pomemben de-Javnik ob dejstvu, da mora imeti vsaka TOZD ! SVoj žiro račun pri SDK, kar bo uresničeno v prihodnjem letu. Na skupnem žiro računu vseh TOZD pri SDK smo praviloma rabili manj likvidnih sredstev, imeli smo torej možnost večjega plasiranja sredstev navzven za financiranje tekoče aktivnosti oziroma večjega angažiranja denarnih j sredstev za razvoj dejavnosti. V bodoče bomo morali tekoče združevati viške denarnih sredstev z žiro računov posameznih TOZD prek žiro računa interne banke, da bi dosegli čim večjo racionalnost z gospodarjenjem z denarnimi sredstvi. Zavedati se moramo namreč, da na a vista sredstva od 1. julija letos ne prejemamo od poslovnih bank (bodočih temeljnih bank) nobenih obresti. Oblikovanje interne banke pa je seveda pogojeno z določenimi materialnimi žrtvami. Zavedati se moramo, da gre za samoupravno finančno Organizacijo kot pravno osebo, v vezi s katero se mora voditi dvoje knjigovodskih evidenc in sicer 'očeno za združevanje sredstev in plasiranje vključno z ugotavljanjem finančnega izida in razdelitve istega ter ločeno za delovno skupnost. Sama interna banka ima naslednje organe upravljanja: zbor banke sestavljen iz delegatov vseh članic banke kot najvišji organ, ki mora zasedati vsaj enkrat letno oziroma po potrebi; izvršilni organ zbora banke pa je poslovni odbor, ki se voli jzmed delegatov zbora interne banke. Poleg tega 'ma interna banka individualni ali kolegijski poslovni organ. V organizacijah združenega dela, samouprav-j nih interesnih skupnostih in drugih družbeno Pravnih osebah, v katerih ni materialne možnosti, ! da bi se organizirala interna banka, se lahko orga-i jdzira za opravljanje poslov z delovnega področja interne banke posebna finančna služba. Način organiziranja, poslovni predmet in pooblastila po-| sebne finančne službe se uredi s samoupravnim splošnim aktom, ki ga sprejme delovna organizacija. Torej je predviden samo za nivo delovne organizacije. To posebno finančno službo upravlja | 0rgan, ki ga sestavljajo delegati delavcev iz orga-n'zacij, za katere opravlja posle, posluje pa lahko j samo prek računov članic. Ker posebna finančna služba ni pravna oseba ne more imeti svojega žiro | računa, poslovala bi lahko le prek računa združenih sredstev. Posebna finančna služba ne more najemati nobenih kreditov niti kratkoročnih — likvidnostnih v svojem imenu za svoj račun ali v svojem imenu za račun TOZD. Vsa posojila, ki jih najcma ali daje so lahko le v imenu in za račun hOZD. V tem je torej podana omejenost delovanju posebne finančne službe. Pred nas se torej postavlja vprašanje, kako v bodoče organizirati finančno funkcijo na nivoju |sOZD — ali v obliki posebne finančne službe ali 'nterne banke. Pri tem finančno funkcijo razumemo kot operativno funkcijo povezano s pri-■ skrbo finančnih sredstev, preoblikovanjem sred-| štev, preoblikovanjem virov sredstev in ne nazad-nje tudi vračanjem denarnih sredstev v razliko od računovodske funkcije kot dela informacijskega Ostema. Predlog samih TOZD IMP je v formira-nju interne banke, ki naj hi uresničevala naslednje Cl'je — da bi na osnovi združevanja dela in sred-j štev obvladali upravljanje in gospodarjenje z de-mirnimi sredstvi in dohodkom tako v medsebojnih odnosih kakor tudi v odnosih do drugih OZD, s uterimi se trajneje in v večjem obsegu medsebojno povezujemo. — Da bi v čim večji meri izkoriščali možnost Samofinanciran ja (v okviru SOZD) ob pogoju čim racionalnejše uporabe denarnih sredstev vseh TOZD; da bi z združevanje dela in sredstev uresni-j evali srednjeročni plan razvoja- vseh TOZD ob Poštevanju skladnega razvoja dejavnosti in regij er čim višjega dohodka; — da bi ostvarjali možnost sodelovanja in združevanja sredstev s temeljnimi bankami na področjih, kjer delujemo za uresničevanje širših družbenih ciljev. Temelje za uresničitev tako široko zastavljenih ciljev bomo zugradili z — enakopravnostjo vseh dopisnic sporazuma o združitvi v interno banko pri odločanju o njenem delovanju; — enako odgovornostjo v smeri postavljenih skupnih ciljev; — združevanjem razpoložljivih denarnih sredstev na širo računu, finančnih sposobnostih glede investiranja, dajanja avalov, garancij in blagovnih kreditov; — združevanjem sredstev rezerv; — združevanjem sredstev za skupno porabo; — združevanjem delovnih zmogljivosti; — gospodarskim povezovanjem dohodkovno povezanih TOZD (horizontalno, vertikalno) zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih, storitvenih in prodajnih zmogljivosti. Trajno uresničevanje skupnih ciljev pa bo doseženo z enotno finančno politiko opredeljeno s samoupravnim sporazumom o osnovah planov interne banke, srednjeročnim planom, letnimi načrti in akti poslovne politike interne banke, z ukrepi za zagotovitev lividnosti interne banke in posameznih TOZD; s krepitvijo akumulacije TOZD, da bi dosegli optimalni nivo samofinanciran ja; z organiziranostjo interne banke ter s planiranjem in samoupravno delavsko kontrolo. Področje delovanja interne banke naj bi bilo predvsem v naslednjem: — da bi skupno s programsko razvojno službo pripravljala predloge za financiranje razvojnih — da bi načrtovala združevanje in uporabo sredstev po sporazumih in pogodbah in organizirala uresničitev teh načrtov; — da bi spremljala uspešnost izvršenih investicijskih naložb; — da bi priskrbovala kredite od bančnih in drugih finančnih institucij v svojem imenu in na račun članic ter skrbela za pravilno črpanje in odplačilo kreditov; — da bi priskrbovala članicam avale in garancije zaradi zavarovanja plačil po zakonu; — da bi sprejemala v hrambo prejete menice in druge vrednostne papirje ter prevzela skrb za njihovo pravočasno vnovčen je; — da bi eskontirala menice ter predlagala za svoje članice menice v eskont bodisi bančnim organizacijam, bodisi drugim uporabnikom družbenih sredstev; — da bi sprejemala stvarne depozite (ne a vista sredstev); — da bi najemala v svojem imenu in za svoj račun kratkoročne kredite za likvidnost; — da bi spremljala stanje in cirkulacijo sredstev na žiro računih; — da bi opravljala devizne in valutne posle v imenu na račun članic; — da bi spremljala investicijsko sposobnost članic. To je nekaj nalog, ki naj bi jih opravljala interna banka, ostale bodo opredeljene v samoupravnem sporazumu o združitvi v interno banko. V prihodnjih mesecih se bomo še pogosto srečevali s problematiko delovanja interne banke, ki mora sprejeti niz samoupravnih splošnih aktov. V SLOVO SODELAVCU BRANKU Od nas se je poslovil mlad človek, pred katerim je bilo vse življenje. Ta resnica nas navdaja s toliko večjim obžalovanjem in žalostjo v srcu, ko vidimo, kako zna biti življenje z nami kruto. Naš sodelavec KOHEK BRANKO, ki je šele pred 20 leti zagledal luč sveta, je v največji meri okusil grenkobo človeškega življenja z nemilo kaznijo prezgod- nje smrti. Kot 15-letni fant je prišel v naše podjetje, kot učenec v gospodarstvu in se je po treh letih izučil. Samo 6 mesecev je trajala njegova delovna doba v podjetju, nato je šel k vojakom in letos maja se je vrnil domov ter zaposlil v naši TOZD. Kaj lahko povemo v spomin našemu delavcu, ki je kljub kratki dobi, ki jo je prebil v naši sredini, našel dosti svojih vrstnikov, ki so ga imeli radi in ga cenili. Pri tem mladem človeku ni mogoče govoriti o velikih podvigih ter velikih delih, ki bi jih v svojem življenju že storil. Lahko pa trdimo in smo prepričani, da bi tako mlad človek v vsem svojem mladostnem zagonu in veselju ustvaril mnogo, ne samo za sebe, pač pa tudi kot sestavni del naše družbe tudi za našo skupno bodočnost. Vsak delovni človek s svojimi rokami in s svojo prizadevnostjo je kot droben kamenček v tem veličastnem mozaiku naše življenjske skupnosti. Če tudi najdrobnejši kamen iz tega mozaika zmanjka, je to škoda, kljub temu, da ga bomo morali nadomestiti z drugim. Življenje bo sicer teklo naprej, toda grenka je misel, da morajo tako mladi ljudje za vedno oditi, oditi prej, preden so pravzaprav krenili na svojo življenjsko pot. Kako se naj oddolžimo pokojniku za to, kar je storil? Vse kar je in kar je mogoče naj bo to, da ga ohranimo v naših srcih in v našem spominu. Obžalujemo to tragično igro nesrečnega slučaja v življenju, ki se je tako neusmiljeno in zahrbtno poigral z Brankom. Imejmo tudi razumevanje za njegove najbližje, ki so izgubili mogoče steber svojega življenja in stojijo sedaj osamljeni pred temno prihodnostjo. Ne izrekamo jim sožalja, tepi več ob tej težki izgubi z njimi tudi sočustvujemo. Želimo si tudi, da bi nam in vsemu človeštvu ne bilo potrebno x odhajati za vedno žena pragu življenja, še predno smo pravzaprav pričeli živeti. Dragi sodelavec Branko, ohranili te bomo v spominu kot dobrega fanta; v tem spominu pa bo vedno kaplja žalosti, ker bomo morali misliti na tvoj nesrečni konec. Sodelavci IMP TOZD-PMI MARIBOR NOVOSTI IZ NAŠEGA PROGRAMA NA RAZSTAVI SODOBNA ELEKTRONIKA 77 Naši izdelki na sejmu Sodobna elektronika 1977 Od 3. do 7. oktobra je bila na gospodarskem razstavišču v Ljubljani razstava ELEKTRONIKA 77. Ta prireditev je pomembno vsakoletno srečanje strokovnjakov in uporabnikov s tega področja. Specializirana sejemska prireditev iz dovolj širokega področja sodobnih elektronskih naprav, katere cilj je predvsem informiranje poslovnih ljudi, postaja iz leta v leto bolj obiskana, tako s strani domačih kot tudi tujih razstavljavcev in kupcev. Takšna orientacija razstave postavlja razstavljavcem zahtevno nalogo, da se udeležijo in prikažejo izdelke, ki predstavljajo novosti domačega in svetovnega tržišča. V takih pogojih se je IMP v tem letu predstavil kot proizvajalec, ki privlači zanimanje poslovnih krogov s tega področja. Med letošnjimi eksponati smo prvič prikazali napravo, ki vsebuje mikroračunalnik. Pri razvoju avtomatike za krmiljenje betonarne smo združili področne raziskave med zainteresiranimi podjetji Gradisom, kot uporabnikom. Inštitutom J. Stefan kot raziskovalno Organizacijo,in IMP kot proizvajalcem te opreme. Pri takšni delitvi dela smo dosegli hitrejši razvoj, čeprav nimamo raziskovalcev za posamezne specializirane razvojne naloge, niti potrebne opreme. Z obema partnerjema pa smo te potrebe dopolnili, kar je dovedlo do interesantnega izdelka. Našemu podjetju smo zagotovili vključitev v proizvodnjo tega sodobnega izdelka, tako za Gradis, kot tudi za druge naročnike. O avtomatizaciji betonarne z mikroračunalnikom smo s sodelovanjem z raziskovalci z Inštituta »JOŽEF STEFAN« pripravili referat in poročali na seminarju o uporabi mikroprocesorjev, ki je bil 3. oktobra na Gospodarskem razstavišču. V tem delu, ki je bilo natisnjeno v »Zborniku« so podrobno opisane tehnične zmogljivosti tega sistema, kar bo strokovnjakom pojasnilo prednost te naprave. Ker se vsak dan srečujemo z izrazom mikroračunalnik ali mikroprocesor, si oglejmo na tem izdelku, na kakšnih osnovah deluje in v čem je razlika med tem in dosedanjimi krmiljenji. Proizvajalec betona predpiše za mešanje betona recept. Ta vsebuje razne parametre: količine raznih frakcij gramoza, količine raznih vrst cementa in vode z dodatki. Nadaljnji parametri so še razni časovni podatki n. pr. kako dolgo suho mešanje, koliko V časa se polnijo posode in podobno. Proizvajalec potrebuje različne kvalitete betona, zato mora te recepte pogosto menjati. Pri klasičnih programerjih je moral menjati povezave električnih vezij: bodisi s pretikali, s programiranimi ploščicami, in kasneje z luknjanimi karticami. Pri tem pa je za vsak recept moral v aparatu fi- zično izmenjati električno vezje. Tak način menjave programa je bil zamuden, možnosti so bile omejene in naprave so se obrabljale. Prav tako ni bilo dokumentirane kontrole in so bile možne subjektivne napake. Mikroračunalniško krmiljenje pa je v osnovi podobno kot sodobni elektronski računalniki in z njimi tudi na podoben način upravljamo. Podatke vtipkavamo v obliki številk v pomnilnik. Ko poženemo betonarno, samo vtipkamo številke recepta, število potrebnih ciklov in s tem sprožimo izbrani program, ki se odvija po receptu do konca, pri tem mikroračunalnik nadzira in odčitava tehtanje in na koncu izstavi kontrolni listek s podatki, podobno kot namizni kalkulatorji. Naprava vsebuje tudi lastno elektronsko uro in izstavi tudi potrdilo,ob katerem času in dnevu je bil beton naložen na vozilo. Na ta način lahko proizvajalec spremlja kvaliteto in količino končnega izdelka. * Ker se programi lahko brez večjih posegov, s preprostim vtipkavanjem, prilagodi na večje ali manjše spremembe, je možno stalno prilagajanje proizvodnega postopka in se z optimizacijo in ju-stiranjem doseže največjo ekonomičnost proizvodnje. Veliko zanimanje na razstavi so tudi vzbujali izdelki na področju skupinskih antenskih naprav, ki jih serijsko izdelujemo in tudi montiramo. Prav tako je bilo zelo veliko zanimanje za kabelsko televizijo, ki jo je možno dobaviti v sodelovanju s firmo »SIEMENS«. Prav tako je vzbudilo zanimanje za sončno celico, ki jo lahko uspešno apliciramo za napajanje TV pretvornikov na oddaljenih gorskih točkah. Celico je dobavila firma »LUCAS«, mi pa jo bomo vključili na pretvornikih, ki jih izdeluje IMP. Med standardnimi proizvodi našega podjetja smo videli signalne naprave in nove izdelke za regulacijo ogrevalnih sistemov. D.U. FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA 9 MESECEV 1977 Plan v lo^ I z v r š t e v I n d e k s 1977 9 mes. septembe r 9 mes. september 77 9 mes.1976 M Ur TOZD I 2 3 4 5 6 7 9 lo. 1. OV 3oo.ooo 2o2.9oo 31.2oo 209.194.685 28.871.552 22.618.784 180.749.683 lo lo3 93 116 236.000 159.6oo 24.6oo 168.394.166 135.079.523 45.67o.16o 71 lo6 92 125 - vodov. 64.000 43.3oo 6.600 17.7oo 40.800.519 6.252.768 64 94 95 89 2. KL 2o2.ooo 147.1oo 17o.lo4.75o 19.942.178 131.829.8o7 84 116 113 129 94.000 68.5oo 78.6oo 3.2oo 76.308.971 8.834.535 63.270.773 81 111 lo8 121 - proizv. I08.000 9.5oo 93.795.779 11.107.643 68.559.034 87. 119 117 137 3. PMI 257.000 167.250 ! 29.233 6.893 213.lo2.7o5 30.778.o46 19.937.684 162.962.999 83 127 lo5 131 - ogrev. 78.6oo 57.182 121.426.355 82.o7o.336 154 212 157 148 - vodov. j 55.ooo 5o.6oo 4o.ol3 36.812 4.824 39.838.234 3.410.211 3o.241.2o3 72 71 132 4.438 35.2o1.935 4.695.355 29.768.651 To 96 lo6 113 - projekt 12.8oo 9.243 1.083 9.928.956 6.710.177 lo6.885.162 1.48o.llo 7.098.597 70 lo3 137 14o - DDR 60.000 laziaoo 12.ooo 1.2o4.686 13.784.212 11 28 lo 49 4. PM I69.000 14.8oo 21.361.948 1o3.8o2.o47 63 37 144 lo3 - ogrev. 98.2oo 71.4oo 8.600 63.222.223 13.285.423 5.878.410 66.1o6.696 64 89 154 96 - vodov. 35.7oo 4.3oo 27.111.27o ll.219.6o6 26.715.855 55 76 137 lol - klima 15.6oo 6.2oo 11.3oo 1.4oo 1.890.541 8.565.592 72 99 135 131 - projekt 5. EM 5oo 5.332.063 286.912.483 3o7.574 2.413.9o4 86 • 121 62 221 388.6oo 282.8oo 34.1oo 31.398.669 28.243.662 268.784.46o 74 lo4 92 1 o7 mont + proj. 343.6oo 249.9oo 262.759.413 249.189.089 76 lo5 94 lo5 - Slov.K. 6. BLISK 45.ooo 68.3oo 32.9oo 48.600 4.000 5.8oo 6.7oo 24.153.o7o 52.537.064 3.155.oo7 8.741.168 19.595.371 42.397.477 54 77 73 lo8 79 151 123 124 7. EKO 76.000 74.000 55.3oo 53.7oo 58.5o8.766 lo.oo2.37o 37.581.775 77 lo6 149 156 8. DVIGALO 6.5oo 51.693.611 6.620.362 27.026.183 lo 96 lo2 191 9. TEN 183.000 107.000 133.2oo I6.000 9.4oo 132.800.896 17.547.197 111.143.9o2 73 llo 119 - jaki tok 77.9oo 75.037.458 ! 57.763.438 lo.104.935 65.747.741 lo 96 lo8 114 - šibki tok 55.3oo i9ieoo 7.442.262 45.396.161 76 113 177 lo. TRAA 22o.ooo 158.5oo 172.434.592 23.298.o86 126.316.318 78 lo9 118 137 11. LSL 148.000 I06.000 59.354 13.000 8.464 113.942.724 16.389.954 82.116.118 77 lo7 126 139 12. TIO 86.000 64.112.431 82.619.479 10.181.2o6 48.ooo.598 75 lo8 12o 134 13. SKIP 9o.ooo 73.2oo 136,217 5.400 16.285.868 48.891.753 92 113 3b2 169 14. PAN 188.968 21.8oo 2.9oo lo5.3o2.223 11.335.973 4.341.783 71.398.ooo 56 77 52 147 15. PB 33.000 23.9oo 23.957.593 19.oo7.548 23.9o7.51o 11.576.746 73 15o 126 16. ZAST 17. DS c 42.000 22.38o 3o.5oo 16.9oo 3.7oo 2.3oo 43.587.435 13.946.408 9.133.489 1.880.274 lo4 62 143 83 247 82 182 120 18. INOZ -Z 12.o6o 8.3oo l.ooo 6.915.186 1.388.883 4.587.262 57 83 139 151 IMP SFRJ 2.476.188 1.785.921 226.591 1.887.249.388 266.397.869 1.483.7o8.712 76 lo6 118 127 BMP skupaj 2.548.248 1.818.221 259.591 1.908.557.593 269.499.006 1.5o2.o8o,186 75 lo5 112 127 IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 6.660 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1 /72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.