165. številka.
Trst, v sredo dne 23. julija 1902.
Tečaj XXVII.
„EDINOST"
izhaja enkrat na 'lan. razun nedelj in prazniknr. ob 4 uri popoiudne
Naročnina znaša :
za oelo leto........24 kron
za jxA leta........12
ta cVtrt leta........ 6
za en mt^ft........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na naroči* 11 rez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tohakarnah v Trnu t*e prodajajo posamezne -tevilk«- po 6 *totink nvć.>:
iz\>-n Tr^ta pa po 8 stotin k '4 nvr .
Trlcfon	Sjn.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. /a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslan«, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oghi<e sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst-
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia stv. 12. Upravnittvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. ;}, 11. uadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. - -
Za slovensko bogosluženje.
<»ovor p osi. Andrijčiča ▼ j«eji dež-lnega zbora i«tr«kfga dne 15. julija 1	povodom razprave o
predloga posL Cle»e glede liturgičnega jezika.
(Zvršetek)
Dr. Cleva je omenjal odlok sv. Kongregacije, po kateri bi imela staroslovenščina pravico parno v onih cerkvah, kjer te je rabila 30 let nepretrgoma. Resnica je in dotični stavek se glasi: »iuvalnisee et reapse vigere triginta saltem abhinc annis«.
Ali t j je rečeno na korist starosloven-ščine, v misli, da bi m iglo biti cerkva, v katere ee je v novejšem času uveda glago-1 ca, a katere so bile poprej latinske, in se za take slučaje skrajšuje rok zastarelosti. — Ali takega slučaja ni, gospoia moja. Ha bi bila kje glagoiiea iztisnila latinico; nasproti temu pa je neštevilno slučajev, kjer se je v novejšem času protizakonito in nasilno uvela latinica v mnoge istrske cerkve, kjer je pravno obstajala staroslovenščina. Sv. stolica je opustila v onem odloku redni dalji rok zastarelosti od 40 — 100 let, kjer bi to moglo biti glagolici na korist; dočim ga je skrajsala na ;JO let, kjer bi daljši rok služil na škodo glagolici. Tako se ima tolmačiti oni odlok, ker bi e i cer ne imeli smisla izrazi: »pro sua erga 5>la-v.« patern>t sollicitudine« ali »ex indulgentia gpeeiali«, ki se Čitajo v onem odloku. Sv. Stolica ni imela in ni mogla imeti namena, da bi žalila hrvatski in slovenski narod in ga tirala v vihar pogubnih duševnih borb. Lev XIII. piše v encikliki »Grande mu-nus« :
»Cir-l i u Metod sta umrla, ali z njiju smrtjo ni izginila, niti se zmanjšala očetovska skrb rimskih papežev za slovanske narode. Liburnjani bo si za svojo vetrajn< st v veri in za znameniti usluge stekli posebno milost in priznane izjave pohvale od Ivana X., Gregorja VII., Gregorja IX., Lrbana IV. Radi tega uvidevamo, da je Boga hvaliti, ker nam se nudi prilika, da ugodimo slovanskemu plemenu in da delamo na njegovo splošno korist, gotovo z ne manjš m prizadevanjem od onega, ki sa je v vseh časih opažalo na naših prednikih c.
Tako piše veliki Lev XIII. o našem narodu, kateremu hočete vi vekratiti sveto besedo, v kateri se svete tajnosti opravljajo po njega cerkvah.
Ne treba niti izgubljati besedi, da dokažem pravico našega naroda po Istri do
? O D i* I 8 T l£ K
MELITA.
Povest iz naše dobe.
£piaal J»sip Eften Tomie ; prevedel Radi.
Prvi del.
V.
Okoli devete ure predpoludne je bil grof S avomir z grofico že pred stanovanjem Bra-nimirovim. Grof Be je pripeljal v svoji lahki, jako okusni kočiji ter je sam vodil konja. Od zadej je sedela grofica veselega obraza, ker se je od tega izleta nadejala velikega vspeha. Imela je na sebi svetlo sivo popotno obleko in šiljast klobuk, omotan z belim velom, čegar krajci so vihrali okoli njene glave in ram. Bila je krasna in ni čuda, ako so mnogi mimigredoči na ulici postajali, da bi videli, pa bodi tudi le za hip, njen lepi, sveži obraz, obsijan s žarom onih neprimernih, modrih oči j.
Branimir se je pozuril s svojega stanovanja in je sel k grofici bijočim srcem. Mlada, ognjena konja, katera je dal grot danes prvikrat u preči za daljni pot, sta drvila dalje proti Zagorju. Dan je bil prekrasen,
posvečene glagolice. To je vsestransko dokazal bivši poslanec preč. g. dr. Volarič v svoji interpelaciji od 1. 1892., a nekaj pn-dodaja k temu tudi moja današnja interpelacija. Dovolj je, da omenim, da je bilo še koncem 18. s-toletja v poreški škofiji 19 glagolskih kapelanij, da se je tukaj v istem Kopru, v katerem zborujemo, rabila glagoiiea v cerkvi sv. Gregorja in v cerkvi sv. Tomaža. Glagoiiea je bila po vsej Istri razširjena v cerkvah in sploh v vsem javnem življenju. Vsled pomanjkanja cerkvenih knjig in pomanjkanja svečenikov, ki bi pjznali glagolico, odstopila je le ta v cerkvah mesto živečemu jeziku, v katerem se je vršilo vse, kar se je pevalo ali pa glaBno čitalo. Živeči ! jezik bil je torej, nehotč namestnik staroslo-venšČine v naših cerkvah ; ko pa imamo sedaj glagolski misal in svečenikov, ki so pripravljeni uporabljati ga, moralo bi se zopet vspostaviti prejšnje pravno stanje, a ne vsiljevati latinico v cerkve, kjer se je ni rabilo nikdar.
Pravo naroda do staroslovenščine se ni izgubilo, niti Be ne more izgubiti. Kaj je mogel narod storiti proti onim, ki so mu la-tiuico vsilili v cerkve ? Zapovedati ? — ni pomagalo ; zahtevati staroslovenščino ? — ni koristilo; zapirati svečeniku latincu cerkvena vrata ? — to bi narodu odpiralo ječe. In tako je moral narod trpeti : trpeti, molčati in Boga moliti — ali »non valenti agere non currit praeseriptio« !
Vi varate sebe in narod, ko trdite, da glagoiiea nosi v cerkev drug obred ali c e 1 (5 drugo vero, ker je glagoiiea ravno ona, ki predstavlja rimsko cerkev kakor vesoljno. Po veri in pe obredu je staroslovensko bogoslužje rimsko, a po jeziku katoliško. (Zastopniki večine so ves čas prihajali in odhajali, se glasno raz-govarjali, ropotali z vratmi — sedaj pa so še posebno močno ropotali.)
Dr. Cleva je rekel, da si je škof Mah-nič hotel b sinodalnimi odloki prisvajati prava, ki pripadajo jedino sv. Stolici. To je težka obtožba, ki pada tudi na vse one učene može, ki so prisustvovali sinodi. Med temi je bilo tudi takih, ki pripadajo vaši stranki, a ti ljudje ne bi bili molčali, kakor so v resnici molčali in molče, ako bi se bil sktif Mahnič poetopil kaj ukreniti, kar spada v kompetenco sv. Stolice, ali da bi bil med glagoljske župnije prištel tudi one, katere bi
kakor vsi dnevi one jeseni. Ni se bilo ela-l»ega vremena, in oblačnega neba, ni mrzlega vetra, a kamo-li dežja. Stari ljudje se niso spominjali tako krasne, stalno lepe jeseni.
Drevesa v gozdih, ki so pokrivali brda ob cesti, so bila že na pol gola. Listje se je na njem porumenilo in pordečilo, a lahki jesenski veter je je tresel z najmanjim pišem z vej in je raznasal. Na polju niso imeli kmetje nikakega dela. Zemlja je bila od suhe jeseni trda in neprikladna za oranje. Kmetje so željno pričakovali izdatnega dežja, ki bi omehčal tla za plug, da bi mogli sejati semena pred zimo. Tudi ceste nis» bile žive, prav kakor poleti. B lo je videti zagorske kakošarje, ki bo na jednovprežnih vozovih ali pa peš šli s svojo perotnino v Zagreb, ali dečake, ki so na malih Jvozičkih, katere jih delajo seljaki Bami, vozili beli pesek v glavno mesto, kjer ga ponujajo po hišah na prodaj, kakor >beli pesek* za ribanje. SreČavali ao na potu tudi nekoliko kmeških skupin, moških in ženskih skupaj, ki so šli, sod č po njihovemu razgovoru, v občino ali na Bodišče, da bi se tam pravdali, ker imajo ravno čas za to.
Na ovinku vrhu Susjeda je zapihljal
ostrejši veter, prihajajoči od Ivančice. Oko-
} bile latinske. Dr. Cleva in vsakdo naj ve, da so vsi sinodalci jednoglasno potrdili opis glagolskih in latinskih župnij, kakor so ga i objavila »Acta svnodi Veglensis«.
Reklo se je, da se v cerkev uvaja politika. Res je. Ali ne branitelji staroslovenščine, katero so vekovi posvetili, ampak oni, ki jo, zlorabljajoči svojo oblast, tirajo iz naših cerkva : ti nosijo politiko v cerkev! Kdor proganja glagolieo, je sposoben proganjati vsak obredni jezik, ker, ako proganja staroslovensko bogoslužje, ki je rimskega obreda, kako ne bo preganjal onih liturgičaih jezikov, ki bo druzega in ne rimskega obreda ?! Do tega se prihaja, ako se sv. Cerkev identificira z latinskim jezikom! Prav nič Čudno ni torej, ako je narod, ko vidi, da od svojih svečenikov ne more poslušati službe božje v staroslovenskem jeziku, prisiljen iskati si svečenike drugih obredov, ki mu z istim veroizpovedanjem vračajo v cerkev tudi njegovo pravo — od rimske sv. Stolice tolikokrat posvečeno staroslovensčino ! Ali čemu, v kako korist se zatira to naše starodavno pravo? Kaj briga vaB to, v kakem jeziku se opravlja božja služba po naših cerkvah ? Pojdite v Italijo latinizirat, ako Vas je volja. Palermo dooet! Tam imate, kakor čujem, 60—80 tisoč Italijanov, kateri nočejo nič slišati o latinskem jeziku, niti za ri niski obred v cerkvi, temveč se držijo vzhodnega obreda in g r-škegajezika ter imajo dva ali tri škofe! Tam imate široko polje za Bvojo latinizacijo, a nas pustite na miru ! Staroslovensko bogoslužjeje pravi angelj varuh sv. vere v našem narodu. Versko čutstvo se v našem narodu slabi ravno v tisti meri, kakor ga raznarodujete in poitalijančujete: in ako je v našem narodu kaj hudobije, nenravstve-nosti in nepobožnosti, izvira vse to od todi. Kletvina, nezvestoba, mržnja proti sv. OSetu zjedinjeni Italiji na ljubo, zasmehovanje po-božnosti, zanemarjanje verskih dolžnosti itd.: vse to so prekomorska jabolka, vržena potom italijanizacije med naš dobri in pošteni narod. Sedaj pa nam hočete poitalijanoiti še cerkve ! Dovolj je bilo te igre!
V vase ne segamo — po vaših cerkvah poslužujte se latinskega jezika, katerega vam mi hvalimo, dokler ga nam ne usiljujete —
ali svoje pravo bomo branili do zadnjega ^—■^
lica se je odpirala vedno bolj. Prostrana strnišča in zelene livade so se razkrivale v nedogled, a na obronkih planine so se svetili beli vlastelinski dvori, kateri dajejo poseben čar tej zagorski strani. Ti dvori so bili do pred kratkim slava Zagorja, duša njegovega življenja in up njegove bodočnosti, ali sedaj se ti zde kakor beli grobovi, v katerih ostanki starodavnih plemiških rodovin čakajo svojo skorajšno propast, svoj grob.
»Seli vidi Deli-dvor?« je vprašal Branimir grofico.
»Glejte ravno tam !< je pokazala grofica s pahljačo. »Izza dreves na onem obronku štrle stolpiči kvisko. Ste-li zapazili ?«
»Da, Bedaj vidim.«
»To je Deli dvor !« je rekla grofica.
»Jaz vidim na altani Melito, kako nam maha z robcem !« se je pošalil grof, ki je poslušal razgovor med grofico ih Branimirom.
Branimir se je nasmehnil.
»Ah, Melita!« je vzdihnil po tiho in spustil pogled pred-se. Grofica ga je pozorno pogledala, kekor da bi prežabt nanj. Čuden nasmeh, na katerem se je opažala radovednost in iznenađenje, jej je preletel obraz.
»Kaj je z Melito? Zakaj ate vzdihnili ?« je vprašala grofica zvito.
diha in je potem izročimo v varstvo našim potomcem, da nam je čuvajo, kakor biser, da je ljubijo, gojijo ter da se nam narod odrešuje po njem ! A o n a oskrunjena roka, ki seje d v i g n ila na to našo svetinjo in je po cerkvah našega naroda zabranjevala službo božjo na Btaroslovenskem jeziku, odgovarjala bo pred Bogom za zlo, kateroje storila, za pohujšanje, katero je povzročila in se povzročuje med boge-ljubnimin pobožnim nam na-rodom, r u š č v njem dušni mir in g a z ć posvečena mu prava. Blažene kosti sv. Cirila, ki počivajo v- katoliškem Rimu, pak priprošnja in zaščita svete Sedmorice naših učiteljev in posvetiteljev : Cirila, Metodija, Gorazda, Klimenta, Nahuma, An-gelarija in Save provzročijo, da med nami ne I izgine sveta dedščina, katero so nam zapustili, da jo ohranimo in obranimo »ot ruke 1 vsih nenavideštih nas« in da se po cerkvah hrvatsko slovenskega naroda v Idtri bo zopet razlegala, kakor se je do nedavno : »Slava na višnjih Bogu, a na zemlji mir človekom blagovoljenija«.
* *
Gospod posl. A n d r i j č i e in tovariši s« stavili v seji dne 15. julija nastopni predlog proti predlogu i tal. posl. dr. Cleve :
Deželni zbor istrski
a)	svečano potrjuje neoporečno zgodovinsko pravo hrvatsko-slovenskega naroda v Istri do jedinega obrednega staroalovenskega jezika v njegovih cerkvah ;
b)	protestuje proti nezakoniti in prisiljeni latinizaciji raznih cerkva hrvatsko-Blo-venskega naroda v Istri, izvrševani v najnovejši dobi po tržaško-koperski, a posebno še v poreško-puljski škofiji;
c)	prosi, da bi sv. Zbor za obrede trajno zavaroval spoštovanje tega prava hrvatsko-slovenskega naroda v Istri, vspostavil staro-slovenščino v cerkve, od kjer je bila odstranjena ter strogo naložil škofom in svečeni-štvu, da se nima več kršiti to narodno pravo ;
d)	poživlja c. k. vlado, naj bo nasproti temu vprašanju povsem nepristranska ter da ne sme povspeševati latinizacije staroaloven-skih cerkev, kakor je to delala dosedaj, a tako tudi ne onih, ki izhajajo od ataroslo-venskih ;
»Moram vzdihovati.... težko mi je!« je rekel Branimir in s prisiljenim nasmehom na obrazu pokazal z roko na srce.
»Na srcu?« je vprašala hitro grofica.
»Da, na srcu !« je pritrdil Branimir in pogledal grofico nekako žalostno.
»Vi ljubite?«
»Do blaznosti!« je vzdihnil Branimir. »Grofica! Vi mi morate pomagati!«
»Pri Meliti ?«
»Da.... pri njej in pri njenih roditeljih.«
»Vi se jej hočete razodeti, zaprositi jo ?« je vprašala grofica dalje.
»Tako je ! Negotovost me ubija.... Razburjen sem do skrajnosti, a trpim neopisno.... Jaz ne morem dalje prenašati tega.« — Branimir je govoril iskreno, brez pretiravanja. Grofica ga je le poslušala in ee čudila sama pri sebi. Ta Melita je res prava čarovnica. Kaj je napravila v trenotku iz tega mladega Človeka, ki je bil materijalist od glave do pete, kateremu so se najlepše in najmamljivejše deklice v nakani, da ga pridobe zase, približevale brez najmanjšega vspeha. On je ostajal nasproti vsaki hladen kakor kos ledu. A sedaj hkratu ta sprememba.
(Pride še.)
e> nalaga deželnemu odboru, da to izjavo deželnega zbora priobči bv. Zboru za obrede in vladi Njeg. c. k. Apostolskega Veličanstva, ter da z vsemi sredstvi podpre hrvatsko slovenski narod v Istri ter obrani njegova prava do staroslovenskega obrednega jezika po njegovih cerkvah.
Politični pregled.
V Trstu, 23. julija 1902. Deželni zbori. PosL B i a n k i n i je
v včerajšnji seji utemeljeval svoj predlog glede zakonskega načrta, ki določa, da se v zasebne sole ne smejo vsprejemati otroci, ki ne poznajo učnega jezika.
Italijanski posi. K r e k i c h je ta predlog najodločnejše pobijal, kar nam kaj jasno dokazuje, da imajo Šole društva »Lega nazionale«, proti katerim je naperjen ta zakonski načrt, poitalijančevalne namene. (Glej današnjo notico: Lega nazionale — raznarodo-valka!) Ako bi se vsprejemali v italijanske šole društva »Lega nazionale« samo italijanski otroci, bi Italijani ne imeli nikakega razloga protiviti se Biankinijevemu zakonskemu načrtu, a ker istega tako odločno pobijajo, dokazujejo e tem aami, da je v laških za-
na enem koncu, kar naenkrat nahaja notri vatelja med dvema dvozvezama: Avstro-Nemsko in Krancozko Rusko. No, kralj Viktor Emanuel da je tega menenja, da more isto ulogo igrati, tudi če Italija ostane v trozvezi. To se pravi torej : Italija je sicer formalno ostala v trozvezi, faktično pa se čuti na pol poti med eno in drugo dvozvezo! In sedaj naj govore, kar hočejo, človeški razum pa govori vendar tako-le : če se kdo, ki je bil na sredi med obema koncema, se je moglo to zgoditi le tako, da se je od enega konca, kjer je bil prej, oddalj:l, drugemu pa približal ! Ni torej tam, kjer je bil! Zato naj se ne govori, da je trozveza ostala nespremenjena.
Nemci in Italijani. Ne le gospod Korber, ampak tudi Italijani vedo sedaj eno več in so za eno skušnjo bogateji, ki bi jih morala kurirati od hude zmote, kateri so se udajali vedno. Lekcija, ki so jo dobili v Tirolu, jim je prinesla trojen pouk: a) da se še niso pobotali z nemškim narodom, če so z izvestnimi liberalnimi listi a la »Neue Freie Presse« na jasnem in v debelem prijateljstvu ; b) da bodo tirolski Italijani najbolje čuvali svojo narodnost, ako se ne le progra-matisko, ampak tudi taktično spravijo v soglasje z večino prebivalstva, s slovanskimi in cl da morajo biti na
To je veliki, bogati vspeh, ki ga je dosegla četa neustrašenih rodoljubov, a njim na čelu naš slavljenec dr. Dinko V it e z i d. A ta ugledni starina ni bil le prednjak v vojski, ampak on je imel največi delež na delu za prve začetke nje organizacije. On je bil glasnik, klicar, buditelj in dramitelj. In da ni on storil druzega, nego da je vzbudil duhove in jih pozval na delo, stoiil bi bil dovolj. Ali on je bil tej Četi naprestano v izgled in in vspodbuio se svojo delavnostjo, požrtvovalnostjo in svojo neomajno vero v bodočnost naroda! Saj smo ga videli še v razdobju od 1. 1891 do 1- 1899 — torej kakor starčka, ki mora nositi težko breme let — neumorno delavnega na čelu naše družbe sv. Cirila in Metodija za Istro. Vsakega meseca je redno prihajal nad 70-letni starček na odborove seje v Opatijo — torej od daleč, preko morja.
O njegovi požrtvovalnosti pričajo njegove ustanove. Stipendijalne ustanove znašajo 80000 K. Vitezić je ustanovil knjižnico rodbin in v Vrbniku je ustanovil »Hrvatski dom«. Svota, ki jo je Vitezih potom vseh teh ustanov poklon-1 svojemu narodu znaša — 120000 K:
Vitezic se je porodil v Vrbniku dne 2-i. julija 1822, slavi torej jutri 80. leto blago-
Z vsem srcem
sebnih šolah mnogo hrvatskih otrok, ki bi, u ,
ako se potrdi ta zakon, morali te šole za- narodi; in c) da morajo biti na strani	slovljenega življenja svojega,
pustiti, vsled Tesar bi se morale iste za- Slovanov zato, ker imajo Nemci svoje	>o pridružujemo čest.tki »Naše Sloge«: »Mi
preti	i odločene cilje , od katerih ne odstopijo	ki smo spremljali to (Vit*z,cevo) delo od
Hrvatski poslanec Mili c utemeljeval nikakor, in ki so istotako naperjeni proti	koraka do koraka, ki smo drhteli ž njim m
je svoj zakonski načrt, po katerem bi se se- Italijanom kakor slovanskim narodom.	^ bali, in ki hvalimo Previdnost, da nam ,e
O tem jih mora poučiti pisava velike	podelila in še vzdržuje takega zaščitnika, ze
večine nemških novin — krščansko socijalnih, konservativnih, nemško-nacijonalnih in vsenemskih —, ki ne prikrivajo svoje radosti na tem, da so se pogajanja razbila, to je,
dež deželnega odbora premestil iz Zadra v Spljet. Za Milicev predlog glasovali so vsi hrvatski {»oslanci.
Štajerski. V včerajšnji seji štajer-
skega deželnega zbora je pričela razprava o volilni reformi. Slovenska manjšina da Italijani niso nič dosegli ! ni prišla v zbornico. Konservativni j Če so Italijani sploh pristopni
limo ob enem, da bi se v našem narodu množili in širili taki značajni in nesebični trudniki, kakor je on. Živel nam Vitezi« do skrajne meje človeškega življenja. I Narodni dom. Doznajemo, da so pogovoru drobni načrti za tržaški »Narodni dom« že
poslanci so stavili več Bpreminjevalnih pred-	logike stvari, morajo biti kurirani od svoje	dovršeni ter da pride arhitekt g. dr. Makso
logov, katere pa je zbornica odklonila z gla-	zmote. Će ra ne — njihova škoda	Fabiani, kateri je izdelal te načrte, jutri z
sovanjem po imenih. Na Balkanu. Sultan s« je začel bati	Dunaja v naše mesto.
Razprave niso mogli nadaljevati, ker ni	svojih lastnih vojakov in je zaukaza), da se	Lega nazionale — raznarodovalna
bilo več navzočih dovoljno število po-	morajo pravi topovi, s katerimi so se Tadili	družba. Kako se časi menjajo in tudi ljudje
slancev. Ido sedaj topničarski kadeti, zamenjati z lese-	žnjimi ! Pa še kako hitro ! Da je kdo izmed
Trozveza. S trozvezo se godi, kakor s	nimi modeli! Istotako se morajo puške v	Lahov še pred par leti izustil le žal-besedo
stolpom sv. Marka v Benetkah ; na vseh	vseh vojaških šolah zamenjati z lesenimi pu-	proti »Legi Nazionale«, pribijali bi ga bili
koncih in krajih poka in se ruši, a oticijozni	škami. Na vseh carigrajskih šolah pa se je	na mestu na križ, kakor da je zagrešil naj-
politični inženerji dan za dnevom zatrjujejo,	odpravil zgodovinski pouk razun kronologije	huji sakrilegij na svetosti italijanske narodne
da je popolnoma trdna ter da ni niti misliti	sultanov ; pri onih pa, ki so umrli nasilne	stvari. Lega je bila nedotakljiva, pred njo se
na to, da bi se mogla porušiti in bodo, kakor	smrti, mora se način smrti zamolčati ! In —	je moral v spoštovanju klanjati, kdor je hotel
beneški inženerji, zatrjevali to, dokler ne bo	vendar je »zgodovina učiteljica narodov« !	biti vreden italijanskega imena, ker v njej je
trozveza ležala zrušena na tleh. V prejšnji	Sultanu pa je seveda na tem ležeče, da se	moral videti simbolizirano vse idejalno strem-
pogodbi bila je namreč določba, da v slučaju	njegovi narodi ničesar ne nauče. Nadalje je	ljenje n»šega italijanstva ! In danes? Danes
vojne med Nemčijo in Francijo odpošlje	sultan častnikom z dežele strogo prepovedal	je drugače. Lega je potegnena z visokega
Italija dva vojaška kora na nemško-francosko	prihajati v — Carigrad.
mejo v Vogese. Sedaj se je to določilo od-	Ako ima sultan že pred svojimi vojaki
pravilo, a berolinska »National Zeitung« hiti	takov svet strah, potem seveda ni prav nič
čudnega, da se še desetkrat bolj boji alban-
piedestala. Aksijom, da Lego je smeti le slaviti in da {ni smeti ničesar oporekati jej — ta aksijom je zlomljen. Danes je tudi Italijanov, ki so sprevideli, da Lega ni ni-
skega pretendenta Ivana Kastriote, kateri kako idejalno, vzvišeno, nedostopno in nedo-pride te dni baje v Albanijo. Sultan je vsled takljivo bitje, ampak da je tudi ona le delo
zatrjevati, da ta sprememba nima nikake važnosti ter da imajo trozvezne države še nadalje dolžnost podpirati se mej se boj no v
slučaju vojne. Čudno to, kaj ne: sleherni dan	tega zaukazal, naj Kastrioto takoj primejo,	človeka s hibami — in premnogimi! Da-
slišimo o kaki spremembi v odnošajih	čim stopi na turška tla in ga odvedejo v	nes vidijo tudi Italijani, da je tudi Lega
med trozveznimi državami, a vedno in ne-	Carigrad, kjer ga — seveda, ako se jim po-	steklenica, z lepo raameeo etiketo in dokaj —
prenehoma nam zatrjujejo, da je ostala tro-	sreči uloviti ga — skrajšajo za jedno glavo,	kislo vsebino. Danes je tudi Italijanov, ki uvi-
zveza — nespremenjena. Simptoma-	Med tem so že zaprli nekaj albanskih od-	devajo, da tudi Lpga ni institucija le v obrambo
tično pa je tudi to, da zatrjevanja o stalnosti	ličnjakov, pri katerih so našli Kastriotovo	lastnega naroda, ampak da tudi ona mora
in trdnosti trozveze prihajajo skoraj izključno	proklamacijo, in jih bodo tožili radi vele-	le prepogosto služiti le osebnim ambicijam in
iz Nemčije, kar nam mora utrjati prepričanje,	izdaje.	za podstavo moči in gospodstvu — klik !
da ima med vsemi tremi zaveznicami ravno	»\Viener allgemeine Zeitung« zatrjuje,	Danes je že Italijanov, ki ne verujejo več
Nemčija največi interes na ob- da bosti Avstrija in Rusija zahtevali od sul-	i prav, da so, položivši dar za Lego, pomogli
stanku trozveze.	tana z vso odločnostjo, da glede Makedonije	v obrambo svoje narodnosti, ampak prav
A originalno je, kako nemški listi sami,	in Albanije takoj izvrši obljubljene reforme,
ko ee najbolj napenjajo za dokaz, da na tro- v kar ga, ako bo treba, prisiliti z močjo.
zvezi se ni ničesar spremenilo, pripovedujejo,	-
da je Italija prav za prav z obema nogama J izven trozveze. Berolinska »Post« si je n. p. najela neko odlično osebo iz obližja kralja
Tržaške vesti.
Dr. Dinko Vitezić,
ta najčastitljiveja
Viktorja Emanuela, ki nastopa kakor priča,	prikazen med prvoboritelji za osvobojenje
da je Italija prav zares še v trozvezi. Italija	naroda našega v Istri iz krutega jarma brez-
že zato ni mogla izstopiti iz trozveze — tako	čutnega tujinstva — ta prednjak in veteran
pripoveduje mož — ker bi sicer trpela sto-	v narodni vojski, ki bije gigantsko borbo z
tine milijonov škode. Ali za božjo voljo, saj	nejednakim orožjem za božja in človeška
temu nikdo ne oporeka, da Italija rada uživa	prava naroda-trpina, za njega svobodo in
gospodarske dobrote, ki jih dobiva iz tro-	siečnejo bodočnost — ta uzor vztrajnosti,
zveze! Ali kaj je z vojaško stranjo, z	neomahljivosti, odločnosti, nikdar ne pozna-
določbami vojaške nravi v trozvezi l Na to	joči malodušja — ta uzor odločnosti, apojene
vprašanje treba odgovora, da bomo vedeli,	z računajočo treznostjo in tehtajočim prev-<U-li je Italija prevzela dolžnosti za resne | darkom — ta izgled narodne požrtvovalnosti
slučaje mejnarodmh komplikacij? In če jih je,	in neugasne ljubezni do svojega skromnega
da-li je dala jamstvo, da bo te obveznosti tudi res vršila. . .! A ravno na to vprašanje daje ona ličnost odgovor, katerega si ne moremo tolmačiti dr fgače, nego tako, da na Italijo trozveza ne more več računati. Mož pr:znava, da so bila med Italijo in Francijo resna pogajanja, predno se je obnovila trozveza, in da sta si dali ena drugi garancije ! Mož pripoveduje tudi, da je v Italiji — in tudi v ministerstvu samem — važnih glasov za to, da bi Italija igrala le ulogo posredo-
naroda : naš dični dr. D i n k o V i t e z i <5, bo slavil jutri, dne julija, osemdeseto Uto svojega življenja, toliko bogatega na delu, trudu in rodoljubni žalosti, a tudi bogatega — na vspehih.
Bogatega, lahko rečemo. Narod naš v Istri je sicer Š3 v jarmu tujinstva, še mu ptuja, brezčutna oligarhija kuje moralne sile v okove, ali usposobljen je ta narod — za izvojevanje svojega prava — na progi svobode.
močno se jim je jelo dozdevati, da so s tem koristili v prvi vrsti le — klikam. Najsigur-neje znamenje tsga spoznavanja med Italijani je — padanje nje dohodkov, oziroma krčenje radodarnih prBpevkov i Tega niso mogli potajiti tudi na zadnjem občnem zboru v Trstu. Bolj glasno nego bi mogli govoriti mi v dokaz, da ugled Lege pada pred širokimi sloji Italijanov, dokazuje skoro neverjetni pojav iz teh zadnjih dni : kar od štirih novinarskih strani so jeli naskoke vati one, ki vodijo krmilo laške Lege, očitaje jim, da je tudi ta šolska družba postala žoga v rokah kamorizma. Lego napadajo: »Trieste«, »Sole«, »Diritto« in »Lavoratore«.
Ta sprememba v sodbi prihaja od todi, ker Italijani ne verujejo več prav, da Lega služi jedino le obrambi njihove narodnosti.
Mi Slovenci moramo pa seveda seči veliko dalje v svoji Bodbi in obsodbi. Dočim jej očitajo Italijani, da ne služi izključljivo le svojemu statuaričnemu namenu : — obrambi laškega jezika —, ampak tudi drugim, precej manje idejalnim nameram, pa jej mora m . • mi očitati, da Lega je člen politične organizacije in sredstvo politiške agitacije, naperjene proti naši narodnosti.
V prvo je neoporečno dejstvo, da — v
kolikor se Lega res peča s šolstvom — ista le v minimalni meri posveča svojo pažnjo laškim otrokom — in na tisoče je teh laških zanemarjenih otrok ! ! —, ampak lovi v svoje šole naše slovenske otroke. Nočemo opisovati in žigosati sredstev, katerih se poslužuje o tem, saj je že čin sam na sebi — fakt, da družba, ustanovljena z namenom, da brani svoje, seza po ptujem, po krvi drugih — dovolj nemoralen in v kričečem navskrižju z etičnimi zakoni ! Ampak naj bo konstatirano le to : da Lega ni zaščitnica svoji laški deci, kjer je ista morda v nevarnosti raznarodenja, ampak je veliko bolj raznarodovalka ne-italijanskih otrok! Dokazov za to imamo na vseh koncih in krajih : v Trstu, v njega okolici, v Istri in v Dalmaaiji ! Da, ravno te dni smo dobili iz razprav v deželnem zboru dalmatinskem klasičen izg'ed in dokaz o resnični nravi Lege in nje namenih.
V Spljetu ima L?ga svojo šolo, v katero zahaja 113 otrok. Od teh 113 je 12 italijanskih podanikov, 11 izital jars't h rodbin izven Spljeta, 19 jih je iz domačih rodbin, ki govore italijanski, a <1 jill jili je i Z hrvatskih rodbin, ki tudi govore hrvatski.
Ta izgled kr či, da Lega ni toliko vzgojevateljica laških, ampak v veliko veČi meri raznarodovalka neitalijanskih otrok.
Ali mi Slovani, izlasti pa v Istri, imamo ta občutek, da učinke delovanja Lege proti naši narodnosti občutimo tudi na poljih in ob prilikah, ki bi smele dajati Legi povoda za delovanje približno toliko, kolikor sme imeti šola posla s — politiko in posebno še z vo itvami !
Ali se umejemi ? Upamo, da se ! Zato smemo napraviti piko za danes.
Gospodovalna signoria proti opozi-eijonalnim listom. Včeraj se je italijanska liberalna veČina mestnega sveta tržaškega ee-šla na privatno posvetovanje in je sklenila, da bo od sedaj naprej t>žila vse tiste liste, ki bodo na obrekovalen način pisali o mestni upravi. Izjemo hočejo delati le s takozva-nimi »libelli di professione«, t. j. listi, katerim da je obrekovanje jedini namen. Tu menijo bržkone list »Sole«.
Križevi pot za domovinsko pravico I Pišejo nam: S kako napetostjo se je čakalo trenotka, ko Btopi v veljavo novi avstrijski domovinski zakon ! Sleherni polnoletni mož je računal svoječasno, da zadobi domovinsko pravico tam, kjer prebiva nad 10 let. Najiv-neži so mislili celo, da se jim bo to domo-vinstvo kar usiljevalo ! A kako razočaranje danes ! Od tisočev vloženih prošenj je povoljno rešenih le kaka stotina ! ! Vsi drugi morajo čakati, ponavljati prošnje in se pritoževati na vse mogoče instanee !
Pisec teh vrstic je vložil prvo prošnjo že pred 17 meseei, a do danes nima še rešitve v rokah !
Stotine prosilcev je obupalo in so vse dokumente vrgli v koš! Največ tth je trosilo dva trikrat po eden, dva in več forintov za razne prošnje, ki so bile vse odbite iz tega ali onega vzroka.
Magistrat tržaški zavlačuje rešitev sleherne prošnje po 7, S in tudi po več mesecev ! In to vkljub zakonitim predpisom, ki daločujejo največ ti mesecev časa za rešitev teh prošenj !
Centralni redarstveni urad tržaški drži že od oktobra prošlega leta kopo prošenj za potrdilo 10 letnega bivanja, ne da bi izdtl taka potrdila !
Na ministerBtvu leže že četrti mesec cele kopo prizivov, na katerih rešitev težko čakajo prosilci. Z eno besedo: ta zakon ae izvršuje tako, da se mora šteti srečnega oni, ki si je na podlagi tega uzor zakona pridobil domovinsko pravico !
Mi tržaški Slovenci smo se postavili na stališče, da si hočemo s pomočjo slovensko pisanih prošenj priboriti domovinstvo. V začetku se nam je posmehoval marsikdo, češ : v Trstu ne vdobite nikdar domovinske pravice, ako ne na podlagi laških prošenj. No, mi se nismo vstrašili takih in sličnih pojavov narodne malodušnosti Niti Blavni mtstni magistral nas ni prestrašil, da-si je vračal vse naše prošnje z opazko, da ne umeje našega jezika. Mi smo poiskali avstrijske zakone in ti so nam — vsaj v tem slučaju — pomogli do naših državljanskih pravic.
Oni pa, ki so se v začetku posmehovali slovenskim prošnjam, oziroma onim, ki so pisali te prošnje, so danes prepričani, da, kedor ne odjenja — zmaga !
Naš magistrat ne postopa tako le proti
-Loven&kim prošnjam. Laiki prosilci trpe (kakor mi) vsa možna šikaniranja od te slavne
oblasti.
Danes smo imeli v rokah en slučaj, k je vreden, da se ga objavi v večo čast in slavo našim mestnim voditeljem.
Xekdo je z laško prr šojo prosil za. po-deljenje domovinske pravice v Trstu. Magistrat je to prošnjo odbil z dnem 1. maja t. 1. in z motivacijo, da je bil prosilec v mestni bolnišnici tržaški — meseca marca leta 1892:!
Zakon pa govori : da oni, ki je v z a d-njih !♦» letih prejemal kako stalno miloščino, mora čakati, predno more zadobiti novo domovinsko pravico, toliko časa, da preteče 10 let od časa, ko je prejemal to miloščino.
V gornjem slučaju je poteklo 10 let in meseca, a si je upal naš slavni magistrat odbiti prošnjo! Torej v očitnem nasprotju z določilom zakona ! Radovedni smo, kaj poreče na to naše tržaško namestništvo, katero je vdobilo slov. priziv proti omenjenemu magi-stratnemu odloku.
Zeleh bi tudi znati, je-li upravno sodišče že razsodilo o tem, da-li je slučajno bolniš-niško oskrbo smatrati kakor stalno miloščino ali ne ? ! Prosimo ono gospodo, ki ima priliko kaj doznati o tem vprašanju, naj nas blagohotno obvestijo in nam s tem olehčajo naše delovanje.
Nasincem priporočamo še enkrat, naj ne obupujejo. Mi hočemo porabiti vsa zakonita sredstva v to, da pridobimo domovinsko pravico vsem onim, ki imajo po zakonu pravico do nje.
< »bračajte se zaupno na urad pol. društva »Kdinost«, ki gre rad na roko vsem, pa bilo tudi drugorodcem !
Družbi sv. Cirila in Metodija je vročil gosp. Ivan .JebaČin, trgovec in tovarnar v Ljubljani zopet 2<K) K kakor izkupilo od kave. Do sedaj je že naklonil iz kupčije z družbino kavo 3400 K. Lep dohodek se je pridobil tem potom v slovenske kulturne namene, a bil bi Lhko še večji, da bi rabili Sloven«*: le to izborno blago domače industrije. Torej Slovenci! S\oji k svojim v prid obmejni slovenski mladini !
Prebrisani sleparji. V Trstu smo na vseh poljih moderni, tega nam ne more odrekati ni kdo. Kar se /godi kje drugje po svetu, posnemati se mora, če tudi le v zmanjšani meri, tudi v Trstu. Glasovita parižka -sleparka Humbert dobila je tudi v našem mestu svoje posnemalce. Pred časom je začel tu operirati nek eleganten gospod, kateri se je predstavljal za Leopolda Lonznerja, zastopnika goriške »Banca friitlana«. Poiskal si je štiri posestnike, s katerimi se je začel dogovarjati za najetje štirih hipotek za skupaj kakih 4.~>0.0>0 kron. Izkazoval se je z vsemi potrebnimi dokumenti, seveda falzificiranimi, dohajala so mu tudi pisma z firmo omeojene banke iz Gorice. Znjim je bil tudi neki drugi gospod, katerega je predstavil za inženjerja-izve lenca banke in kateri je pregledaval poslopja, ki po se imela hi potekirati. Oba sleparja sta stvar dotirala tako daleč, da so se pred notarjem dr. Zencovichem sestavila dotična dolžna pisma in je Lonzner zatrjeval opeharjenim posestnikom, da dobe v par dneh zahtevaua posojila, na kar si je dal izplačati kakih 600 kron za posredovanje in druge stroške in se je poslovil. Posestniki pa so zastonj pričakovali denar in ko so se pri dotični banki informirali, izvedeli so, da je bila vsa stvar le velika sleparija in da dotični gospod ni bil ni kak zastopnik te banke. — Stvar ima policija v rokah, a sleparjev še niso našli.
Pretep pri sv. Jakobu. V ponedeljek
se je neka veča družba mladeničev prav resno pretepala na ribjem trgu pri sv. Jakobu. Ko je na lice mesta prihitel redar Leopold Gul.č, je večina pretepačev pobegnila ter jih je ostalo tam še en par. Neki 20 letni Ivan Gismondi je ravno, ko je prihitel redar, tako močno udaril svojega nasprotnika s kolom po glavi, da se je isti zgrudil na tla. Potem pa se je Gismondi obrnil proti redarju in ga zadel v trebuh, na kar je Gulič p< tegnil sabljo in usekal Gis-monda po glavi, ki se je tudi zgrudil na tla v krvi. Ko so nekateri okolostoječi videli to, postavili so se proti redarju in ga hoteli razorožiti, vsled česar je GuliČ porabil samokres in grozil napadalcem, da ustreli, ako se ne odstranijo, kar na ni pomagalo, dokler ni redar res ustrelil v zrak ; še le tedaj so napadalci pobegnili. Na to so pritekli na pomoč še drugi redarji ter odvedli v
zapor Gismondija in še dva druga napadalca : 30 letnega Angelija Naccari in letnega Josipa Medvesicha.
Draibe premičnin. V četrtek, dne 24. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled maredbe tuk. c. kr. okraj noga sodišča za civilne stvari vriile sledeč« dražbe premičnin : ulica Montecucco 31, hišna oprava ; ulica delle Acijue 2, seno, stiskalnica, tehtnica, vozovi in pisarniška oprema; ulica Madonna del Mare »>, stroj za režat pap;r ; ulica Bar-riera vecchia 25, galanterije in razno; ulica del Bosco hišna oprava ; ulica dellTstria, hišna oprava; ulica Chiozza 14, hišna oprava ; ulica del Trionfo 1, mizarske klopi ; ulica Sette Fontane 7, hišna oprava.
Vremenski vestni*. Včeraj : toplom« r oh 7. uri zjutraj 23.9° ob 2. uri popoludn* 25.7° C.* — Tlakonmr ob 7. uri zjutraj 757.2 — Danes plima ob 11.46 predp. in ol 10 31 pop.; oseka ob 5 11 predpoludne in ob 4 41 popoltidne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Neverjetno aH resnično! Tukaj nam je zabeležit: dogodek, a ne vemo: ali bi ali ne bi. Tako kričeč je ta dogodek, da se bojimo po pravici, da nam čitatelji ne bodo verjeli. Saj se je tudi nam godilo tako, da nismo verjeli svojim očem. C i tal i smo zopet in zopet, da se uverimo, da li nismo poprej slabo Jčitali. Ali tu je pred nami na mizi črno na belem : Cesar in kralj avstrijski, Fran Jopip I. je daroval občini Pazin za gradnjo cerkve 1000 K. Ako tudi pustimo moment dinastične lojalnosti na strani — sta menda že Čut hvaležnosti in uljudnosti zahtevala, da občinski zastop primernim potom izreče zahvalo na tem daru. Županstvo je tudi res sklicalo v ta namen sejo, v kateri se je ravno zgodilo tisto neverjetno : za predlog županstva so glasovali vsi členi občinskega zastopa, izvzemsi le dvoji c o n j i h : c. kr. višega davkar ja Ro-visa i n e. kr. notarja dra. Cecha.
Tako daleč smo torej že prišli v naši Istri po modrosti in nezmotljivoiti glasovitega zistema, da je c. kr., ki v Bvoji lastnosti kakor zastopniki občine ntčejo izreči svojemu vladarju zahvale za dobroto, storjeno občini ! !
Vsaka beseda komentarja bi le kvarila utis, ki ga ta vest mora napraviti pivsodi.
X Iz Spljeta nam pišejo: Naši vrli Sokolaši so nam dne 12. t. m. priredili javno telovedbo. Produkcije so bile izvajane tako točno :n precizno, da smo se kar divili vrlim telovadcem in da se smemo ponašati žnjimi. Najprej so izvrševali lepe vaje na raznih orodjih, katerim je občinstvo viharno ploskalo. Potem je bilo natecanje v skakanju v daljavo. Skakali so lepo, elegantno, pravilno. Prvo nagrado je dobil brat Stjepo Buzolic, ki je skočil 5 58 m, Drugi je skočil 5 20 m, tretji 511 m. Ostali so skočili od 4 80—5 m. Skakanju bo sledile vaje z rcčkarai. Te je izvajal oddelek pre Itelovadcev. Da si so te vaje mučne in naporne, vendar so bile izvajane jako elegantno in precizno. Hvala telovadcem. Zatem se je 6 Sokolov natecalo v metanju železnih krogelj od 22 kg. teže. Prvo nagrado je dobil Bradanid Slujo Stjepan, ki je vrgel krogljo 7'60 m. Milo nam je, da I goji naš Sokol to povsem narodno igro.
Vrhunec iznenađenja za naše občinstvo pa je bil, ko je 184 Sokolov in mladega naraščaja nastopilo za proste vaje. Tolikega števila telovadcev še nismo videli. Tudi te vaje so bile izvršene tako precizno, da boljšemu se nismo mogli nadejati. Sledile so francozke vaje z bati. Te vaje so tako ugajale našemu občinstvu, da ni bilo ploskanju ne konca ne kraja. Zadnja točka je bila natecanje v tekanju na 300 m daljave. Tu smo videli strele in ne ljudi. Diviti smo se morali Oskarju pl. Grisogano, ki se daljavo 300 m brez najmanjega znamenja upehanosti preletel v 422/-sekunde ter dobil prvo nagrado.
Po telovadbi se je vršila lepa zabava. Odhajajočim z vežbalisča je občinstvo sledilo Sokolom vse oduševljeno in vsklikaje: do skorajšnjfga svidenja, mili Sokoli ! Na povratku v Sokolovno je Sokole pričakoval ves Spljet. Občinstvo je kakor iz enega grla pozdravljalo Sokole. Na toli lepih vspehih našega Sokola ima neoporečno zaslugo naš učitelj telovadbe L. Necbronv, ki se ne plaši ne truda, ne zgube Časa na vršenju svoje lepe naloge.
Naprej ! Na zdar
X Brzojavna služba. Ker je zasedanje deželnega zbora istrskega zaključeno, imata poštna in brzojavna urada v Kopru in Poreču zopet normalno službo.
Vesti iz Kranjske.
*	Na I. drž. gimnazija v Ljubljani
so bile maturitetne skušnje predvčerajšnjim zaključene. Kandidatov je bilo 61, kandida-tinj pa 2. Z odliko je napravilo maturo 7 izprašencev, z dobrim vspehom 32, 17 jih mora ponoviti skušnjo v septembru iz enega predmeta, 7 pa jih je bilo reprobiranih. — Tudi obe gospici — obe Nemki — sti položili maturo z dobrim vspehom.
*	Nevihta. Iz Idrije pišejo »Slovencu« 21. julija: Sinoči okoli tri četrt 10. ure je bila za sklep sokolskih slavnoeti velika nevihta. Naposled je udarila še strela v stanovanje c. kr. učiteljice gospice J. Zadela je najprej v dimnik, planila na streho ter je nekaj raztrgala, na to pa predrla strop pod-stražnice, v kateri je hišni vodovod. Po-strežnica Marija Peternel, pridno 20-letno domače dekle, je zajemala vodo. Strela jo je prasnila ob glavi na desni strani v desno ramo in roko, katero je nekoliko ožgala. Ob hudem udarcu 83 se dekletu najbrže pretresli možgani, da je obležala v hipu nezavestna. Zavedla se je še le sedaj po skoro 20 urah in upati je, da okreva.
Vesti iz Štajerske.
—	Slovenski denar za nemške slav-nosti. Včeraj že smo pribili na tem mestu kričeče dejstvo, v katerem se verno zrcali vsa krivica, ki jo trpe maše manjšine ob mejah, in se zrcali vse žalostno položenje teh manjšin — dejstvo namreč, da se tudi slovenski denar rabi za prireditve, ki ima značaj, sovražen istim slovenskim davkoplačevalcem. — I^e-ti imajo torej poleg škode šs zasmehovanje po vrhu.
Za pevsko slavnost, ki bo v nedeljo v Gradcu, je deželni odbor štajerski že svoje-časno dovolil 10000 K, sedaj pa čitamo v »SI. Narodu< :
»Štajerski deželni zbor je na predlog poslanca grofa Stiirgkha včeraj dovolil še 10.000 K za prireditev »Snngerbundfesta« v Gradcu. Torej 20.000 K skupno iz deželnega denarja za veliko nemško strankarsko veselico, od katere bosta imela dobiček samo Gradec in nemški nacijonalizem. No, pa saj ni nikogar v zbornici, ki bi prigovarjal, da se deželni denar, ki je v jedni tretjini potekel iz slovenskih žepov, tako zapravlja«.
—	Strela. V Št. Pavlu v Savinski dolini je strela udarila v lipo, pod katero je posestnik Jakob Vodlak p. d. Bucelj les metal raz voz. Strela je možu raztrgala čevelj in sežgala spodnji del hlač, drugače pa ga ni poškodovala.
v sporazum ljenju z ob^ma ministerstvoma za deželno brambo, na načelih zatožbe, neposrednosti, u9tmenoBti, svobodnega dokazovanja, uporabljanja pravnih sredstev proti končni razsodbi, obrambe po tretjih osebah in pripoznanja javnosti. Razburjenje na Franeozkem radi postopanja proti kongres^acijskim šolam.
PARIZ 23. (B ) Razburjenje je trajalo ves dan. V obližju cerkve Madeleine je prišlo do sicer neznatne demonstrjcije. Število aretiranih znaša nad 300, vendar pa so jih le kakih 10 obdržali v zaporu. Za danes je pričakovati novih pojavov, ker je napovedano neko zborovanje kongregacijam v prilog. Socijalnodemokratični in radikalni listi poživljajo republičane, naj prirede kak pojav.
Volilna preosnova na Štajerskem.
GRADEC 22. (B.) Predloga o volilni preosnovi, katero so morali danes odložiti z dnevnega reda, ker ni bilo navzočih potrebno število poslancev, pride v četrtek vnovič v razpravo.
Visoki gostje. DUNAJ 23. (B,) Dospela je semkaj iz Aten kraljica Grška s princem Krištofom ter je pomudivši se tu nekoliko dni, nadaljevala svoje potovanje v Petrograd.
Kardinal grof Ledochowski.
RIM 23. (B) Truplo kardinala Ledo-cho\vskega so balzamirali in se danes javno izloži v škofovskem ornatu v poslopju Propagande. Pri mrtrecu čuvajo kapucini. V petek se zemski ostanki pokojnega kardinala prevedejo v jednostavnem sprevodu v cerkev S. Lorenzo v I^ccina, od koder se po darovani maši-zadušnici odvedejo na pokopališke v Varano, kjer jih pohranij-> v kapeli Propagande. Srce pokojnega kardinala pre/eiejo v Gorki.
% 6* IMsanfler Levi Minzi g
PrT* li najvegja tovarna pohlltva ▼»eh rrst.
•J T R S T
Razne vesti.
Pešpolk št. % baron Catinelli, ki je bil
sestavljen iz štirli nekdanjih graničarskih polkov, slavi danes spomin na čine junaštva, ki so jih rečeni polki dovršili v dneh od 18. do 25. julija leta 1848 na bojišču v Italiji. Da možtvu vstanejo v spominu ti slavni čini njihovih prednikov, je odredil zapovednik polka, da se ima dne 23. julija praznovati kakor slavnosten dan polka. Možtvu so tolmačili danes junaštvo prednikov in čitale so se maše zadušnice za padle v onih bitkah.
Reški »Novi list« pripomija: »Pravično bi bilo, da se >nožtvu tudi raztolmači, kaj je dobil za to tisti narod, ki je rečene polke preskrbljeval z vojaki! Mi pa dostavljamo : Vse to, kar je dobil, imajo na duši nezmi-selni zistemi in slepi državniki !
Madjarski častnik proti nemščini. V bu-
dimpeštanskem mestnem vrtu so pobarvali klopi ; da bo pa občinstvo opozorjeno na to, prilepili so na klopi madjarske in nemške lepake: es ist frisch angestrichen. Mimo tehle lepakov je prišlo nek<»j domobranskih častnikov, ki so se takoj začeli zgražati nad 1 nemškim nap'som, jeden njih pa je vzel svojo sabljo ter je lepak strgal s Klopi.
Veroizpovedanja v Nemčiji. Dne 1. decembra 1900 je bilo na Nemškem 35,231.104 protestantov (1890 samo 31,026.810), katolikov 20,321.441 (prej 17,671.929), za tem 586.948 Židov (prej 567.884). Po takem je število protestantov narastlo za 4,204.298, a katolikov za 2,649.512, Zidov pa za 194.06.
&
60 &
S0
St S>
Vk
m
& ^
TOVARNAt |	ZALOQB:
Via Tesa,	i Plazza Rosarit it 2
vogal	I (šolsko poslopje;
Via Ualtuea | In Via Rlborgo *L 21 Telefon It. 670.
-f4OH-
Velik Ubor Upecarfj, src&l in ilik. Is-▼riuje naroČbe tudi po posebnih u£r ih.
Cene brez konkurenoe.
ILUITBOVAIJ CKIII ZASTOIJ II FBA1I0 Predmeti postavio so na pai obrod ali železnico rarsno.
elikanska rastava pohištva in tapeearij. Izvenredno ugodne U U U cene. K M
VILJEM DALLA T0RRE
v Trstu, tro Glovanni 5. (Palača Diana.) MoJe pohištvo doneseorefio. ■ ■
KXXXXXXXXXXXXXXX
X X X X X X X X X X X X X
MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI X
z amejealm Jamstvom
naznanja slovenskemu občinstva, da 3C
X
je prevzela
po slo?, zalop DDHištva
iz odlikovanih In svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja ▼ Trato, Via Pi&ssa veoohia (Ros&rio) št. 1.
(U desni itrail eerkTe sv. Petra). Xoakarno4 a«mogo6a, ker Je blego ta prve roke.
X X X X X X X X
x
X X X
Brzojavna poročila.
NotI vojaški kazensko-pravdni red.
DUNAJ 23. (B.) Kakor poroča »Frem-deoblatt« temelj; nori vojaški kazensko-
XXXXXXXXXXX«XXXX
JimoiE^s
pravdni red, izdelani od vojnega miniaterstva
r>r. 9?,2.
O. S. SV.
Voloeko 1«. jul:ja 1902.
Razpis natečaja.
Na mešanej enorazrednici se slovenskim urnim jezikom v Slivji (občina Materija) popolniti je mesto učiteljia ♦ voditelja) III. plačil nega reda.
Dohodki združeni s to službo razvidni so iz deželne postave za Istro z dne M 10. 1901 dež. zak. list štev. 35.
Prositelji naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom štirih tednov sem predlože.
C. kr. okrajni šolski svet.
Predsednik : Manussi 1
r.
Mihael Zeppar
v Trstu, ulica San Giovanni
štev. 1*
ima ralogo peč j od majclike v velikem izboru, »-ama novoft, b*>di**i g'ede risarij ali barv. Snov sestaja od same stanovitne Jemlje. Izključna zaloga za Trst, Primorje in Dalmaciio slavnoznane in odlikovane tovarne za peči Bratov čchiVz v Kianskem (Morava) ustanovljena 1848. Pri teh pečih se prihrani 5O0,° na kuriavi. La-Mns tovarna štedilnih }>eči iz železa ali udelanih z majoliko. Izvršitev po meri in nizkih cenah.
Odlikovana v Rimu	Odlikovana na Dunaju
se zlato kolajno in V se zlato kolajno in J zaslužnim križcem.	častno diplomo. ^
Odlikovana tovarna za čopiče in ščette >
> Ivan Angeli
^	ulica Canale 5
) n sproti cerkve sv. Antona novega.
Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopićev; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo.
Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti.
ne boji nikake konkurence glede zmernih ccn kakor tudi izvrstnega izdelka.
) Čuvati se je dobro da se ne za-\ menja moja tvrdka s konkurenti C	jednakega imena.
OOOOGOOOOOOOOOOO
F 1 L I J A L K A
c. li iiriv. avstr. InMun zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevai izkaz 2V. 30-dnevni odkaz 2*/.*/t on_	os «	3-meaečni „ 2,/4°/,
« 4 „ 6- „ „ 21/,*/,
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks» v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih ob; a vata. Okrožni oddel.
v vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleoni!
brez obresti.
Nakaznice
na L>uuaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavt Reko kako v Zagreb, Arad. Bielitz. Gablonz, Gradiv bibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kap nj a in prodaja bitku 1*M provizije. Inka so vseh vrst pod naj umestnej širni pogoji.
Predujmi.
J »mčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nada blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevuem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da sre brni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb
Stavbinsko podjetje
Stavbinsko podjetje
Gr. TONNIES
Ljubljana.
Tovarna za mizarsko orodje is parkete, stavbinsko in nmeti tijnčarstvo.
8f Delalnica za konstrukcijo železa itd.
Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor : komjtletna okna za cele stavbe in iglosna okna na vreteno, vrata, portale, oprave sa prodajalne in drusega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: dešćice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela, stopnice, ograje, Učne mreže, železne satvomice na vreteno ita. itd.
Proračuni brezplačno.	Reference prve vrste na razpolago.
S keščekem sladkorja ali nekaj vode zavžite po potrebi 20 do 40 kapljic.
A. Thierry-jevega balzama
ee zeleno varstveno znamko »nuna« in ca kovinskem zamačku vtis-rj*ro Ividlo. Edino pristno, da utešit*1 kašelj in in dnte vsem tul alrim lopirt m či?-to delovanje. Vdobiva se v lekarnah. Po p« šti 12 malih ali 0 velikih steklenic 4 krone.
Thierry (Adolf) Limited lekarna k angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.)
Naj se izogiblje ponarejanj ter pszi na zeleno varstveno znamko »nuna«, ki je
registrovana v vseh naprednih državah.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pi.litlrano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejemn tudi naročbe za vsakovrstne mlelke po načrtu ali poprave, krtere jzviši v najkrajšem času in v polno zadovoljnoga naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici i i na dežel: v smislu gesla : Sloji k svojim !
Anino fle Frani
krčma
ulici Geppa štv. 14.
Fran Hlayaty
Crna istrska Istrski refoik
36 48
Joči vina pnre vrste:	ulica °iulia št- X/A-
£ela vipavska . . . liter po 3 6 kr. Obuvala po angležkem in francoskem
vzorcu izdeluje po meri cenj. damam
. .	.... _	in gospodom kakor tudi za otroke. Delo
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor- & p
kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah	okusno in trpežno.
Družinam se pošilja na oom od io litrov p*- Popravljanje starega obuvala. naprej: Jpavsko belo liter po 28 kr. črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
A. BUCHBINDER
Josip Furlan, lastnik.
Švicarska urarska obrt.
Satno 16 K.
coooooooocoooooo
| TOUflRNfl POfllSTUfl |
IGNACIJ KRON)
Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST
ul. Cassa <li Risparmio Tovarna na Dunaju.
Nsznanjamo vsem veščakom. častnikom po£ln:m- železniškim in redarskim urad-nikrm kakor tudi v p a k o ni n r ki rabi dobro uro. da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 14 karatne re- _ mont. ure zlatega- ČlllStVO, elektro-plaque, ,sesti, v glHshutte1-. Te
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjem tapeearij vseli vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje
.1;
po železnici aii morju. Čevljarski mojster
Se
Naznanilo.
naznanja slavnemu 3a se nahaja
ob-
ure imajo protimag-
netičue preciziskj	_ m . m
urni stroj so najtaučneje regulirane in preskusen in	POO'Tflil^ O *DOOJ O tj O
dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamHtvo. Okrov	Mr & Mr «f ••
ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je	. . .. -», • v ^ 1 om
moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz- Alojzija iviozetic-a na lesnem
najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s	x A i	] \	rx
14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, trgU St. 4 ( preCl K a V «1 1' 11 O in vesčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki ^	* u \
velja 200 kron. Edina ura nu svetu, katera ne zgubi! „A r m o 111 a").
nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v »> mescih IOOOO	g y svojlm 1 .Novo p »grebno pod-
dodatnih naročb m okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena . . »»vj. « r , , , r	,r ,
uri *a gospode ali dame le 16 kron poSmina in col-ljetjec je v narednih rokah, zato se toplo nina prosta Vsaki uri je brezplačno pridejam mož-1 priporočamo vsem našincem v mestu in v njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zla- 0k0ljci. Isto se nahaja na lesnem trgu st. 5, tega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po | vo„alu na8proti kavarne »Armonia«.
3 — 5. — in 8. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme "_»_r_
nazaj vsled Česar se nima nobenega rizika. Razpo- j	^
ciljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.	"
Naročbe je pošiljati na HazpoiUjanJe ur ,.Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.
Jakob Kosmerlj
-s T R S T s-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
ir T R G 0 V I >T A
Jestrln in kolonijalnoga bla^a. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. 2 nasproti ženskemu liceju.
Priporočam se p. n. občinstvu in sem oaj udarnejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje
Odlikovan z (lvenii zlatimi in bro-liastinri kolajnami
Prodajalnica izgotovljenih oblek
= „lila citta fli Triesle" =
tvTdke
«■ EDVARD KALASCH mam
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane.
IMr gogat izbor
divanov, okvirjev, ogledal, stolić, stenskih ur se nahaja v dobroznani
zalog-i pohištva
Rafael Italia
Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
W Obuvala!
Pri Fepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. 5olo Bo ara t a zalosra raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke.
Po»tne naročbe se izvrse takoj. Pošiljatve 80 poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr_ priv. avstr. Lloyda.
Ulica Cassa di Risparmio |
Ceniki, izvirni nariai, načrti za sobe — — na zahtevanje brezplačno. — —
ZALOGA DALMATINSKIH VIN
iz lastnih kletij in
IT ISTRSKI TESAN, *
ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmarjem in restavraterjem
Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11.
trgovec z jedilnim blagom
Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročena blago tudi na deželo na debelo in grobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in n < 3 l mi cenani.
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam r
—	Grem kupit par Čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste r ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Keliar.
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril^etodijevo
cikorijo.